GLAS r i«miiifi .......% Daily L. § ~ . i TELEFON: COETLANDT 2876 NO. 81. — ŠTEV. 81. Ust slovenskih.delavcev v Ameriki. The largest Slovenian the United States. lwnwt every day except Sundays and legal Holiday«. 75,000 Readers, Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y.. under Act of Congress of March 3, 1879. __NEW YORK, THURSDAY, APRIL 7, 1927. — ČETRTEK, 7. APRILA 1927. TELEFON: COETLANDT 2876. VOLUME XXXV. — LETNIK XXXV. POGODBO MED ITALIJO IN MADŽARSKO Usoda Sacca in Vanzettija je skoro zapečatena. Mussolini in Bethlen sta sklenila v Runu pogodbo prijateljstva in arbitracije. — Sum Francozov je. bil vzbujen. — Dogovor je izpopolnil obroč krog Vrhovno državno sodisče Jugoslavije. je odločilo proti Sacco - in Vanzettiju. — Brez RIM, Italija, 6. aprila. — Ministrski predsednik1 učinka so ostali vsi ugo- Mussolini in grof Bethlen, madžarski ministrski vori obrambe in istota- predsednik, sta podpisala včeraj popoldne pogodbo prijateljstva, sprave in arbitracije. Pogodba jc povsem slična italijanskim pogodbam z drugimi si- :ami. ko priznanje Madeira. BOSTON*. Mas.. 6. aprila. -Prošnjo /m nov proces proti Nicoli! Obravnava proti morilki moža. Sodišče je določilo 18. aprila za pričetek procesa proti morilcem u-redn>ka Snydera.—Sod-it:k hoče izključiti vse fotografe. Sodnik Ncnddcr j<* objavil vče-raj, da j<- bil dan 18. aprila dolo-za o t ver j 011 je procesa proti Ilcnry-n Judd (Jray-u in .Mrs. Sacco ter Hartoloiueju Vanzctti,' Kntli Brown Snyder radi 11 mora ji' zavrnilo včeraj najvišje sodišče Albrcta Snvder-a. umetniškega u- 1 države Massachussets. Sodišče je. rednika lista Motor Boatinjr. tudi vzdržalo odklonitev novega procesa potom sodnika Thaverja. Novi proces so zahtevali na temelju priznanja Olcstina Madeira, ki je izpovedal, tla j«- plačilnega mojstra umoril on. ne pa Saceo in Vanzctti. ki sta bila spoznana krivim teli umorov. Madeiro je bil obsojen radi nekega drugega u-i mora. Včerajšna odločitev pomen ja. da b<» višje sodišče kmalu izreklo smrtno obsodbo nad Saecom in Cikažani veseli Thompsonove zmage. V Chicagu je bil zopet izvoljen županom Wm. Thompson. — Policija je ustrahovala gang-sterje. Dobil je 76,000 več glasov kot Dever. Milijon glasov za župana. AMERIKA NE BO SODELOVALA Z VELESILAMI NA KITAJSKEM Amerika ne bo skupno nastopila z drugimi silami. Kabinet v Washingtonu je imel dolgo konferen-co,o kitajskem položaju. — Pred veliko bitke. Vanzett ijem. Visoki življenski stroški v Rusiji. Sovjeti morajo posvečati vso svojo pozornost problemu naraščajočih življenskih stroškov. — Boj se vrši za kulisami. f IUCAoraz*' svojega, demokratičnega likega tedna. Rekel je. da ni bila' nasJ ™tnika. župana Williama De vložena nobena prošnja za ločeni Vf'rJa 7- večino 76.000 glasov. Tc obravnavi in če hočejo staviti tak so ^ile najbolj ozke volitve za žu-p red log. naj ga stavijo nepesred- PBiistvo, kar jih je dosedaj pozna no. liekel je tudi. da ne bod< lo to mesto. Oddanih je bilo vet dovo- kot t>u milijon glasov od 1.146.000. ljeui nikaki fotografični aparati v ki jih je mogoče oddati. Vsled varnostnih odredb. ki sc obstajale iz avtomobilskih polieij- sodni dvorani ali na hodnikih te kom procesa. — V sodni dvorani tudi ne bo skili patrul s strojnimi puškami, nikakega stojišča, in nedoletni ne x/- navzočnosti dvojnih oboroženih bodo pripuščehi. Nobene ]>rošnje straž na vsakem mestu, kjer s< Ugotavlja, da sta Italija in Madžarska prijateljski deželi ter določa, da naj se vse spore, katerih bi ne bilo mogoče rešiti po rednih diplomatičnih potih, predloži posebnemu sodišču, ki bi bilo sestavljeno od članov, imenovanih od obeh strank. Ce bi ta ali ona stran ne sprejela odločitve sodi sča, naj se predloži spor haaškemu razsodišču ali kakemu drugemu tribunalu. To je že deseta pogodba tega značaja, katero je sklenil Mussolini. RIM, Italija, 6. aprila. — Razven podpisanja prijateljske pogodbe sta Mussolini in Bethlen podpirala posebno poslanico, s katero sta Italija in Mad- j žarska odobrili načrte italijanskih in madžarskih izvedencev glede izhoda na morje. PARIZ, Francija, 6. aprila. — Izza Locarna se je pojavilo v Evropi novo pojmovanje o dobrih in slabih pogodbah, soglasno z izjavdmi tukajšnjih opazovalcev. V splošnem je smatrati kot dobro pogodbo ono, ki uravna diference in uveljavi pri jateljstvo s kakim sosednim narodom, a za slabo pogodbo ono, ki uveljavlja zveze med deželami, ki nimajo nobene skupne meje in ki se obrača proti tretji stranki, s katero ima ena ali obe pogodbeni državi skupno mejo. Mogoče je, da obstajajo izvrstni razlogi za sklenitev italijansko-madžarske pogodbe, in v kolikor določa za Madžarsko izhod na Sredozemsko morje, je brez dvoma dobra pogodba. Obstaja pa še druga stran te zadeve. Odnošaji med Italijo in Jugoslavijo so še vedno napeti vsled albanskih dogodkov. Jugoslavija je soseda tako Italije kot Madžarske in vsled tega obstaja po francoskem mnenju sum, da se obrača pogodba proti Jugoslaviji. Ce ne drugega, zagotavlja vsaj nevtralnost Madžarske v slučaj u kakega konflikta. Sodeč po starih standardih predvojne diploma-< ije, je po mnenju tukajšnjih opazovalcev, diplo-rnaticna aktivnost Mussolinija izvanredno uspešna '''"J-""^ »« Kitajskem. To j,- i,it-jv Sussrx »krajni obd«l- * t VfM{iu.Ija tnI]K. Sklenil je pogodbe z Albanijo in Madžarsko, z Ro-jV-' . .„ rTlp^X. v!^1'^ "" H D"hov"ik ^ ki 'ie munsko ter je tudi uveljavil dobre odnošaje z Bol 1 P" — -K^l^ 1JU\ .. , - '"i to,pi v državi Jalisco, 3 WASHINGTON, D. C., 6. aprila. — Na dolgi kabinetni seji so včeraj razpravljali o dogodkih na Kitajskem in o vprašanju varstva Amerikancev. Glasi se, da je dobil ameriški poslanik na Kitajskem navodila, naj vpošteva naslednje točke pri pripravi ameriških zahtev. 1. Da priznajo Kantončani odgovornost za dogodke v Nanking u, tekom katerih je bil umorjen Amerikanec dr. Williams, in da naj vbodoče reš-pektirajo ameriško zastavo. 2. Da morajo plačati Kantončani primerno odškodnino za ubite in ranjene Amerikance in za po škodovano ameriško lastnino. 3. Jamstva za bodočo varnost ameriških držav • janov. Zahteve naj predloži kantonskemu zunanjemu ministru ameriški poslanik v Pekingu. Očividno niso Združene države pripravljene u- ni bilo vložene za izpremenitev me- j volil i gangster i i in banditi. iz pri deležki Se katerekoli skupne akcije Z Anglijo in Tasta obravnave. V (Queens okraju prav. da se na licu mesta pokliče ponsko ni nič več predsodkov kat v dru- narodno milico, ni bilo nobenega c A XT ^ c. -i gih okrajih. Listi so bili polni j>o- terorja. oAi\ DJhLiO, Cal., 6. aprila. — Tukaj se \-rin drobnosfi v tem slučaju in ljudje' Završili so se manjši izgredi priprave, da se pošlje polk ameriških mornariških drugod vedo prav toliko o tem slu- Urad komisarja za volitve je dobi'j vojakov v Šanghaj. Transportni parnik jemlje na čaju kot prebivalci Queens okraia. razne pozive na pomoč. i • l • vi .. Na razpolago je primemo š'te-j Par strelov je bilo oddanih ir Cr°V aeroPlan^, strojne puške in provijant. Dosp-vilo ljudi da nastopijo kot porot- ukradena je bila ena volilna škat-niki. Kandidate bodo vprašali. če Ua- v kateri je bilo l!M> glasov MdSKVA. Kusija. (J. aprila. _ Za slikovitim pročeljem ruskega življenja, se vrši bitka, ki obsega ves narod in ki je skrajno romantična v svojih možnih posledicah. I Veko sovjetske pozorniee se pomikajo ljudske demonstracije z banderi in godbo. Korakajoče ljudske množice nazdravljajo vsto- , ' la st; pu nacijonalistov v Sangbaj ter nosijo na ramenih kitajske dijake. Obžalujejo žrtve v Nankingu ter prepevajo sovjetsko himno. Za temi prizori ljudskih izbruhov pa se vrši bitka, ki bo mogoče odločila usodo teh mas, — niogo-re usodo vsegn sveta in sicer na so pricipi.jelno proti smrtni kazni ali če proti smrtni kazni, kadar je prizadeta kaka ženska. Samuel Miller je rekel včeraj, da bo nastopil le za Grava. Mrs. Josephine Brown, mati Mrs. Snyder bo postavno nasprotovala vsakemu poskusu, da se jo oropf. varstva devetletne Lorraine Snyder, hčerke žene. ki j«* obtožena umora. Hratje in sestre umorjenega moža so se skušale polastili otroka na temelju, da bo skuša-' 11* a mati vzbuditi v otroku predsodke proti spornimi na očeta. v kolikor so mogli izvedeti volilni! uradniki ni bilo nobenega preliva-' nja prvi. Krotke st banditov so v splošnem pripisovali dejstvu, da je policija v ponedeljek ponoči ubila Vineenta IJrueeija. gang-sterja in trgovca z dobrim pivom, ki je l>il aktiven kršilec miru te-k'>m zadnjih volitev. Vse pride na dan. NEWTON. N. J.. 6. aprila. ' Mrs. Sukali Iiasl«"r in Van Sickle' I j tem ko je deseletni sin itmorjene- holj d loči I en način kot katerikoli sta bi,a ^raj pridržana brez jam- identificiral Mariana Calzada. daj je dospelo z iztoka deset železniških vlakov s četami. LONDON, Anglija, 6. aprila. — Danes se bo vršila v poslanski zbornici debata glede Kitajske. Ramsay MacDonald bo govoril za delavsko strar -ko. Pričakujejo važnih objav zunanjega ministra. SANGHAJ, Kitajska, 5. aprila. — Navzočnost inozemskih bojnih sil na Kitajskem je že dovedla do spopadov. V nekem slučaju sta bila ranjena dva Kitajca od japonskih vojakov po tumultu v japon ski koncesiji. Ameriški moranrji so streljali v bližini Cunkir^ : s strojnimi puškami na kitajske kulije ter ranih štiri, ko so slednji vprizorili poskus, da zaplenijo ameriški parnik Cinan. je hilo obsojenih na smrt. ; Amerikanci in drugi inozemci so pričeli sedaj Krivda jetnikov je bila pred ' zapuščati centralno in zapadno Cili provinco, povojnim sodiščem ugotovljena, po-!tem ko je pričel prodirati kanton, poveljnik vedno Sedem usmrčenih radi umora Amerikancev. MEXICO C ITY. Mehika. apr. Sedem članov tolpe, ki je odvedla lin umorila Amerikanea Wilkinsa. carsko. Navidez je delal Mussolini za mir, a po no vih standardih bi bila bolj zdrava politika za Italijo, če bi sklenila trajno pogodbo s svojo neposredno sosedo Jugoslavijo. Laške izgube v bojih z Arabci. Nove i n energične odredbe so bile uveljavljene za zatrtje arabske vstaje v Cirenajiki. va ne i n odporu se jc Italijanom posrečilo pognati jih do Kaheila. Tam pa so >e naenkrat spustile v boj .sveže in večje vstaške sile. ki no pretile italijanskim četam z obkoljenjeni. Vsled teira je bilo določeno umikanje do ntrjenejra taborišča Albid ter tudi uspesno izvršeno. r.ah in posebno še sovjetskih ce- wm ?SH'tiU> »sprinil, ko so pri- b51 is{o tak<> ll6itroljc-i». nali— boste inojroče vprašali. — 'eli ž«isko, a je bil pozneje areti- ' _' Kaj iinajo opravka z bodočim sve- rau- IIas.rl jc bil uslužben v nekem « . . - « deželnem klubu v Sandvston P^testna Stavka Township in njegovo tinplo s<> na-', šli v lesu neti a leč od tam. Dovolje-j nje za pokop je navajalo srčno na-; I'RAGA. Oehoslovaška torn.' 0. apr. Zunanji urad je objavil, da so bile podaljšane do 31. decembra stare prijateljske in trgovske pogodbe z Nemčijo. Francijo. Anglija. Belgijo-in llolandsko. Medtem pa bodo sklenili nove dogovore. ^ . uspeli ali izjalovijenje „soeijalistič- Komunikej se zaključuje z ugo- , ,c ^ • . ' p nega eksperimenta v Kusiji odvis- tovilom. da bo v prizor jena sedaj i • i i • i o* i- ' J na od lzula sedanje bitke. Stalin energična akcija, da se očisti po- • i • i t- -i i 1 priznava, da je boliscvikom to do-k raji no vstašev in da ni poraz, ka- ^^ znano terega so doživele italijanske sile. 7 . • - • Izvestja so izjavila vplival na splosni vojaški položaj. _ ki je ostal baje izvrsten. Komuni-' i . - - , , ,, so poskočili stroški izdelanega bla- kcj ne omenja izgub niti na eni • „ - i 3 * .1 J ga za enajst 111 pol odstotka v pri- uiti na drugi strani. ' .... . , . meri 7. istim časom preteklega leta. To ne pomenja nič tlrirgega kot priznanje poraza. Boljše viške sile se morajo bori-j CARIGRAD. Turčija, ti. aprila, ti proti strašnim sovražnikom, na-; Po jjogajanjih z majorjem Ca- mreč graftarjem. se-oia. ki je zastopal I/len Co. iz Xa boljševiški strani je ogroin- Včeraj je bil izgnan iz Romunske New Yorka. je turška vlada prhi- na, strankarska organizacija z ne-cipijelno sprejela ponudbo glede omejeno silo nad posamezniki in $20.(HM).0(Mi }K>sojila za grajenje voljo do zmage. Vsled tega je. re-železnic v Antoliji. » kel Stalin pred par dnevi glede t len je dospel semkaj, da se inozemska akcije na Kitajskem: dogovori s turškim ministrom za — Xemogoee je obrniti nazaj javna dela glede podrobnosti. kolo zgodovine. Izgon porc-cevalca. LOXDOX. Anglija. C. aprila. poročevalec Daily Expressa. ker je jioslal v London poročilo, ki je bilo objavljeno v listu Universal, ki izhaja v Bukarešti. Dogodek kaže zopet, kako stroga je cenzura glede vseli poročil.! ki prihajajo iz dežele. J e z n a. m To je seznam, ki pokaže, koliko ameriškega ali kanadskega denarja nam je treba poslali, da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodiai ▼ dinarjih ali lirah. Podatki ao veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem me«tu. Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, potabno la, ako boat« Tpofeevali rvojo k*»-riat in našo zanesljivo tar točno po«tre£bo. Dinarji Lire Din. *____ 500 ________$ 9.40 Lir ...... 100 ............$ 5.40 Din..... 1,000 ________$ 18.50 Lir ...... 200 ............$10.50 Din..... 2,500 ________$ 46.25 Lir ...... 300 ............$15.45 Din..... 5,000 ________$ 92.00 Lir ...... 500 ............$25.25 Din..... 10,000 ________$182.00 Lir ...... 1000 ............$49.50 10,000 . Za pošilja t ve. ki presegajo L>esettisoč Dinarjev ali pa Dva tisoč Lir dovoljujemo poseben znesku primeren ]>opust. v najkrajšem času ter Posebni podatki. Pristojbina za izpla-čila ameriških dolarjev v Jugoslaviji in Italiji znaša kakor sledi: za ali manji znesek 75 centov; od $25. naprej -do $300. po 3 cent« od vsakega dolarja. Za večje svote po pismenem dogovora. I Nakazila po brzojavnem pismu izvršujemo računamo za stroške $1.— ___ FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street, ruone: cortlaxdt 4ust New York, N. GLAS NARODA {SLOVENS DAILY) sags GLAS XARODA. 7. APR. 1927. !■■!!■ ' " • ■■■!■■■ I ■ Owned and Published by PLOYBNIO PUBLISHING COMPAJ5DC IA fyw&t—j , president. Lotu« Benedik, treasurer. Place of bxmnem at the corporation and addresses of above officers: 82 Oartlandt Si., Borough of Manhattan, New York City, N. Y. "QLAS NARODA "Voic$ of tke People' Issued Every Day Except Sundays and Holiday* &a aala lato nelja U*$ ea Amerike in Kanada.__—____$6.00 fa pol lata-------___$8.00 Ba Utrt lata--------$1J50 Za New York to tola $7j00 Za pol leta_________$9.50 Za inozemstva ea eela lata._17.00 fco pol leta_______$9.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Glas Naroda" iekaja vsaki dan izvtemii nedelj in praenikov. volil zajamčiti neodvisnost in relokupuost albanske države. "Mi smo se izogibali vsakega dejanja, ki bi lalik«. vrglo najmanjšo senco na našo zvestobo napram Italiji. Tako je govoril poslanik Spalajkovie. Mi smo radovedni, kakšno odlikovanje mu bo Mussolini poslal. In nadalje smo radovedni, če je v Beogradu kak poštenjak, ki by dal Spalajkovicu zasluženo brco. ri ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI FOREIGN LANGUAGE INFORMATION SERVICE — JUGOSLAV BUREAU ZAČETEK SOVRAŽNOSTI V Ci VTLNI VOJNI Dopisi. Conemaugh, Pa. jI a dati vsaka V decembru leta 18(50.. in jami- Tri m t seri* ni prišlo d« spopada arju leta 1801.. so države Alaba- Toda ko so konfederiraiiei izvede ni a, Georgia. Florida. Louisiana, li. da so federalne pomožne čr'< Mississippi, S< utli Carolina in Tex- na potu, so zopet zahtevali od ob as izstopile iz .Unije. Ta sedmo- leganeev, naj se podajo. .M.-^or rica držav se je potem organi/i Anderson pa je odklenil, in rano ammmm Peter Zgaga V neki južni državi je mesto Aiken. kjer oblasti odločno izpol-n ju jejo določbe «.vetf „ -i-. --i ■ , , .............. 1 dale ostrici Amerikanke. znaša ba- \ l.junijani. i io>nn. pošljite jih novega duhovna. \ prvi pridigi je držav, da ji odstopijo vse torte in četami je ostalo zunaj pristanišča. na pristojno mesto. Zahvalimo se hvalil svojega prednika, po drugi arzenale znotraj njenih mej. Fort |e je povečala v tem času možganska vsebina lijihovih glav. Jaz dvomim.' da se je povečala za tritisoe ton. Dobili smo tudi potrdilo iz Ljub-^ fanta : Joško. kaj pravijo oče opol- mož pod poveljstvom majorja padu ni bil nihče ubit. dasi je čez de. ko sedete k južini tbert Andersona. Ta se je natil.em .>5trelov padlo znotraj trdnja leilece za Konfederiraiiei so Fort POGLAVJE O PLAČAH IN ZASLUŽKU jane, da so sprejeli Din. 18,015.73. Otrok se nekaj časa obotavlja, p«-lastil Fort Sumterja na svojo Omenim še. da se slovensko potem pa odgovori: Voce pravja. lastno incijativo in brez kakeg\ pevsko in iz. društvo ".Bled" prid-, vatroc' počas is ptitrain. je 50 pooblastila svojih predstojnikov. no pripravlja na svoj veliki letni centov funt'. Konfederacija je takoj zalit- ah. <*« februarja »K« je koncert, katerega bo priredilo dne Market je letos slabši kot je bil da se Fort Sumter poda in j-.- d Sheniiaiie-va armada izvedla svoj držali 1 S (i."». lani. Prešiči žive vage s<> letos od jansko začela oblegati 10 do 11 centov«- funt. krompir 18. junija v Slovenskem Del. Domu v Conemaugh. Pa. Pripravlja se razen mešanega in moškega $2.00 bušelj. jajca v marcu IS cen-' zbora tudi kvartet in duet. Tudi tov ducat, (ilavni dohodki far-' dramatični odsek pripravlja krat- marja so prašiči in molzne krave' ko burko "Botra Nerga". Posefo- er kokoši. Pridela se koruzo, o-no zanimivo bosta harmonika solo| ves. ječmen, riž. ajda. kroni]lir in in harmonika duet. Sploh bo pro-j fižol. Pozdrav! gram zelo zanimiv. Frank S. Pirnat. ' Prosim vsa sosednja društva.! • naj ne prirejajo veselic 18. juni- Renton, Wash. 1 ja. Ta večer naj bo posvečen slo- Danes vam zopet pošiljam svo-ven-ki pesmi. j to $38.00. kar sem dobila za Slovensko pevsko in izobr. dru-idajo številk pred žrebanjem last ištvo 'Tiled" je sklenilo, da bo vesjnoročno uakleklauih idrijskih Statistika je stihuparna in mrtva znanost. Vea- si ji je }»a vzlie tenin mogoče vdahniti jjekaj živlienja, ila postane jako zanimiva. V takem slučaju se odzr-eali iz nje verna slika naših razmer. Pred kratkim se je vršila v Pkiladelpliiji iiidustri-jaliia konferenca, na kateri so imeli precej hesede tudi statistiki. I Dognali so liajirimer naslednje: — Ameriški človek, ki dela na temelju določb osem-Uiue^a delovnika. zasluži poldni,ui cent na minuto. ^ iii , v . . , , , ; t si program pelo po koncertu tndijeipk. Ker ne vem za ime sedanje- Keeimo. ua dela na teden stnndeset ur. da dela vseli i- t i ♦ i i i ? * ».in za r.lt|lo v Jf.]insto\vn. kar bo zo-iga zirov^kega župana, vas prešini. dvainpetdeset tednov, tla lic štrajka. društev, mod njimi 1-1 športnih. :57 strokovnili. in stanovskih. 1<> kulturnih in prosvetnih. 1."» podpornih in humanitarnih. pridobitna. -I telovadna. (» občekorist-nih. 4 pevska, 4 god be na in ~> na- --rodno-e-brambnih. Predsednikov je Ladja "Great "Western". ]»rvi Parnik na vijak je kmalu nadomc- <>s moških in T ženskih, tajnikov ]>arnik praktične vrednosti glede '•til parnik na lopate, ko se* j«> ugo- p51 moških in 19 ženskih. Meil potovanja preko Atlantika, je pri-.tovilo. da vijak omogoča večjo hi- temi je veliko število takih ki plul v newyorsko luko dne 23. ap-itrost in da je sploh bolj praktičen, dvakratni tajniki in trikratni rila 1838. Že leta 18P1 pa je druga | Združene države, ki so sprejele predsedniki, dva sta c»-Jo štiri-lailja. "Savannah". Movr.šila slično, Erick^onovo idejo o gonit vi potom kratna predsednika in dvakratna vožnjo iz Liverpoola do SavannaIr.; vijakov, so s tem dale povod k tajnika. Poleg teh društev imamo trda ta ladja je le deloma rabila j zgradbi takih parnik« v po vsem š,. veliko število odborov iu odse-paro kot gonilno silo. Ako je bilo svetu. t kov različnih strank iu strančič. " ° morje malo razburkano, so jemali" Prihod parnika (.Jreat Western lažnih klubov in krežkov. Celje narazen kolesi na lopate. ki sta jina veliko zgodovinsko važnost, šteje 7000 prebivalcev iu pride pri-g< it i l i ladjo, ju potegnili iz vode iC;,jti j»red prihodojn brzop«rnik«iv hližno na vsakih 70 prebivalcev ter položili na krov. Tudi Great a; [^j;, Amerika v ožji zvezi z ev- eno društvo. Ce bi v>;ik bil le pri Western je bil parnik na kolesa / • rt p^kimi zadevami in evropsko enem društvu odbornik, bi prišlo lopatami ter je. kakor Savannah.j kulturo. Redni br/.i promet preko tako mest ona vsakega desetega bil tudi opremljen /. jadri. Toda mol-ia ki i" začel /. gradnjo ne- Celjana z otroci vred. j jadra so rabili le tedaj, kadar .lf.številnih parnikev, je razširil kul-j * pihal ugoden veter, da so s teni|turno , bz.orje Amerikancev. jih 10.") društev za 70(H> prebivab-ev povečali hitrost ladje. Parnik. kij IZV|^jie| x/ provincijaliziua in pri- res nekoliko preveč, ga je zgradila Great Western Kail- tl.,rnj| v krog svetovnih zadev. « 10"» društev — t<» j<- na leto way Company na Angleškem, je < ^ fe|,aj j,, hila najvažnejša toč-'najmanj 210 veselie. bil lesen. 212 čevljev dolg. :?•") in ka r.1/voj;| 1>arobrodarstva uved-J Odkod vzamejo ljudje denar, je pr.l širok ter se je potapljal pri- ^ )i;|niill ln,.})in ki omogočajo ve-,seveda vprašanje, ki tvori poglav-bližno 16 čevljev v vodo. Ta tip parnika je prevladoval mnogo let dokler ni Šved John Krickson ne- .........•'""" ' i Ameriški državni zakladničar , - . . i ■ 1.1-.,kamenega olja kot k»-'1Vjl i"«'sto . kaj let kasneje ilokazal. praKTie- j.Mellon st- nahaja v hvrupi. \ 1'a- nost vijaka za gonitev parnika. — pj-emoga. . rizu se nahaja njegova hčerka. PATENT ŠIVALNEGA STROJA ZA ČEVLJE Pravi, da ni prišel zastran druge- _______; ga. v Pariz kot samo zastran svoje ---- »■ katere ni že dolgo časa vi- p-................... —- - , . manjšo izgubo gonilne sile. je samo zase. • • i i * nego i.hiea.pi: parni stroj, iu raDa . i Ameriški državni mesto Poročevalec. y.Li dragoceno ^delo", ki tin izkazuje človeštvu, pluč.uia Jf'7.40 na minuto. Zasluži torej toliko kot 488 delavcev. In takih je še na stotine in tisoče. Kakšen je povprečen zaslužek i Kaj je torej s štiridesetimi, dolarji, ki jili po račuiiili statistikov jirinese ilelavee v soboto »lomov i Preveč zaposlen, da bi NEVERJETNO, TODA RESNIČNO Vi1 i P.VilIZ. Francija, li. aprila. — Andrew Mellon, ameriški za klad-niški tajnik, je hotel w*«^; i traj v Elizejski palači Jugoslavija nima sreee s svojimi diplomati. Posebno Jie 7. zunanjimi ministri, konzuli in poslaniki. Namesto, da bi v tujini dvigali ugled države, i»a po-delujejo, menda v edinem namenu, da bi se prikupili tistim, ki bi Jugoslavijo najrajši v žlici vode utopili. A' Parizu zastopa Jugoslavijo poslanik Spala jkovie.: Ko je privrela med Jugoslavijo in Italijo napetost zastran albanskega vprašanja do viška, je dal Špalajkovie.' najuglednejšemu pariškemu listu "Teinpsu" naslednja 4 * pojasnila ": — ^JSaša glavna želja je, da se ustanovi najtesnejša zveza eustovanja, idej in interesov med Jugoslavijo in Italijo. "Xaša ljubezen do italijanskega naroda je iskrena iu globoka. "Iz vsega srca želimo Italijanom, da nadaljujejo v tej smeri. 44Ako dosežemo zaželjeno rešitev, bomo gospodu Mussolini ju celo hvaležni za mučen albanski dogodek. 4'Prepričan sem, da je bila Italija prevarana in da je bila zapeljana v zmoto. Hotela je pokazati dobro voljo, toda njen kavalirski značaj je bil zlorabljen. Gospod Mussolini je odličen italijanski državnik," njegovo duševno vzvišenost in dal ek o vi d nos t mora sleherni priznati. Delhi, Iowa. Pliči so že 22. februarja nazna-j njali pomlad, pa so bili nekoliko prehitri. Vsi smo malo bolj potrti, ker je kapljica, ki smo jo naprošali. xv skoraj pošla. Xo. pa se tolažimo. da bo kmalu regrat v cvetju. nakar se začne zopet vinska sezona. Tukaj delajo že preko devet mesecev velik nasip, ki bo 70 čevljev dnlpr in 35 čevljev visok. Napravili bodo električno centralo, da bodo oskrbovali farmer je z elektriko. Stvar pa ne bo tako poceni kot smo domnevali.. Kdor jo bo hotel imeti, bo moral plačati kakih tisoč dolarjev. j»otem p« še po 50 dolarjev na leto. Farmarji se pritožujejo na velikimi stroški, so pa zato farmerice bolj korajžne. Mo j Italija, (i. aprila. — Kabi-j Ski morajo doma otroke paziti, so- ,,ct Je vC'en,-i odobril dekret, s ka- Dnc 29. aprila 1S62 je bil Aiiftn-; vsejra ameriškega industrijalne«ra ( hčere stu J) est or v podeljen patent za ši-! sistema. Xovi stroj je namreč raz- del valni stroj za čevlje, ki je postal vil sistem delitve dela. ki se je Že j Francozi mu pa nikakor ne i.io-kasneje znan pod imenom Good-' prej pojavljal v ameriški intlnstri- n-jo vrjeti. • 11UI 11 ve ar welt machine. Destory ni i- ji. in postavil temelje za razvoj' To je baš tako kot če bi pri^l v sprejei Meilona. mo] smlstov ni pi.ilike za komer-,'.elikaiwkc korporae.je - r.iited liiSo kolcktor icr vprašal za zdrav- ' cijalno vporabo svoje iznajdbe. — States Shoe Mannlaeturin; Prišel je v dctiko s tovarnarjem,' pany. j»o imenu Charles ({oodyear-omJ '"arr.iški - ..............." | včeraj zju-\.:__________;.m..ns. kav-'-( welt machine) je pokazal mož-.»ko pristanišče. Mnss«»lini -ra ji ,\> Com- .V-Prišli so na tr«r ceneni t«>- •vlji. Obšivalni stroj je Marti gus-pa Steinhcii in gospa'' Caillaux. Ta celica je zelo velika, iina dve veliki okni in tri pustelje, \ .srednji .>.{»1 zjocinka ; na doni in levi pa .se.stre jetuičarke. ki jo morajo neprestano nadzorovati. ,\Ia-ta-llari je zapustila to celico naj-prvo, da .se fpoda pred vojno sod i-1 n we. potem pa na .strelišče v Vin-H' izda /il cen n ca.... Vojnemu .sodišču, pred katero r-o jo pokicali 24. in 2.3. julija l'.)\o j<- predsedoval g. Sempra n. polkovnik republikanske garde. V teku prei.skave >e jc dokazalo, I kUmih« p^liižiti se U da je Mata-Hari. ki je na dan voj-! Znano je. da je Mata-llari pu [tudi prosil pri kraljici za jijo, mu giimno umrla.... j je čisto enostavno dejala, liaj .se Pravijo — in tej bajki hočeiuu gr<' »olit. tu napraviti konec — tla je bila Mata-J In ri. ko j<* stopala na luo-rišee. mnenja, da >e bo ek^e-kucija izvršila .->amo navidezno in da jm-vo.jaškega oddelka nL'.o usti o nabite. To nikakor ni resnično! Muta-Ilari je Tako dobro vedela, da mure umreti, da je zjutraj, na dan < ksckueije, s preži ranjeni odklonila pretvezo, ki jo ji predlagal a Ivokat, kateri je hotel, naj Kot je znano. po členu 27. kazenskega zakonika, knjiga I.. poglavje I., ne muc usmrtiti noseče, ženske. Ponavljam, da je Mata-llari od- To so dejstva, ki ji niliče*ue ino-re oporekati in naravno, da jih nemška propaganda ne omenja. z.i-to pa moja dolžnost, da jih o-menim v svoji knjigi. EKSPEDICIJA NA GROEN-LANWJI GLAS N'ARODA. 7. APE. 1927. IZ ŠPORTNEGA SVETA FT DRAŽBA-CARSKIH DRAGULJEV m' napovedi Nemčije kosila z ber-i ><( jo bili že privezali h kolu. da-linskim policijskim ravnateljem.'Iil -sotri I.»eonidi, ki jo je nadziia-že dolga leta tajni agent nemške!'" v jetiiišiiici Saint Lazare in ki špijonaže pod matično številko ! -)e bila spremila na morišče, dra-"11-21". da je bila v diretkt ni j goeen prstan, zadnje larilo enega zvezi z visokimi nemškimi oseb- njenih ljubimcev. Danska vlada je lansko leto od-premila pod vodstvom znanega geologa Lauge Kocha novo polar-no ekspedicijo. ki ima j »red vsem nalogo, da znanstveno preišče gr«'.landsko ozemlje. Ekspedicije piUMZe. Ise udeležujeta tudi po eden an-Govorili .vi tudi, da je špijonka, I u-jPški in danski geolog. < .... mNmmmtmmm:!^* mu u i UNDt«#OOOt tUDKWOO?. •> T IV •d kratkim je govoril po radio najboljši ameriški nogometni igralec lied I*range. Fant ima pogodbo za več tisoč dolarjev teden. na Poglavje o revmatizmu. Jiostmi izven francoskega ozemlja, in da so bile te osebnosti znani še- Tudi to je samo legenda. Kajti iiišni jed jotnišniee. ki je jako.strog li nemške špijona/.e hi da je dobi-, prepoveduje, da hi imel kdorkoli vabi od meseca marca 191U velike j je, bodisi v preiskoval nem zaporu, a sole kot "plačilo za poročila, kale-j bodisi je že obsojen, pri sebi deda jim jiii je bila poslala. 1 nar ali dragulje. Kot njen tožit, lj pred vojnim j Mata-Hari ni mogla dati enega •sodiščem je nastopil poročnik llor-j SVojih prstanov, ker ni imela no-iiet. branil jo je pa odvetnik Ciu- benega... net. Vojno sodišče jo je kot spijo- /. ♦ • - . - •' ■' 1 ( c*»a ni.so vse pravili v tej i-udm ženski! Nemci, katerim je tako izborilo služila in ki so bili divji radi njene obsodbe, so skušali — iti še .sedaj skušajo — da l>i svet prepričali o njeni nedolžnosti. Njih propagandni urad je izdal o njeni za ko soglasno obsodilo tin smrt. .Mata-Hari pa kar je treba poudariti. je pričakovala, da bo o-prosčena. Xakaj ' Ker je vedela, da boJo zelo visoke francoske in inozemske osebnost intervenirale njej v prilog. Toda, ko so se izvršile te intervencije, je g. Poinuare prosilcem pokazal dokaze, da je ia špijonka med drugim poslala v Nemčijo poročila tičoča se francoske ofenzive \ pomladi leta TiHtJ. I're" :iii niesn- Z "a l"»»<'k bo- či. Pri preizkuševanju raznih ča obali Gronlandske. Kkspedicija je ,,*zni ■Io,"imo revmatizem v akuten jev so pa le dobri opazovalci za-v jeseni odrinila do Scoresbv-Sun- 1A Urinim razmahom ., in znali, da poparki in zavretki kini- semter- ' let. Od tod se je pozneje vrnil v jrlede svoje življenske jakosti. — tj;i še čisto, navadno njeno mani Scorebsv Sund. kjer je eksjunlici- strupenosti in epasnosti osJablje- je*lko in manj dražečo natrijevo ja prežim i !a in se pripravljala za ni. ali da vsaj izhajajo iz takih spojino. Seveda pa zauživanje sa-' liadaljno potovanje. J rodov. Podobne in slične bakteri- lieilnih preparatov, zlasti v večjih Une 22. februarja je Koeli v je najdemo pogosto pri vratnieah množinah, niso vsakomur dobro-spremstvu L-kimov s štirimi pas- in infekcijskih anginah in še prt došle. ker pok va rja jo in za strup-' ^ j lin i pripregami in na j]>otrebnej- raznih drugih boleznih, ki vodijo Jjaj« organizem spet po svoje, — ' j šimi znanstvenimi instrumenti zo- do notranjih gnojitev. Kot prava ; Žeioib*e miiojiiit ljudi tudi ne ]>re-I>et odrinil na sever. Njegova to- bolezen nalezljivka nastopa rev- iiese teli zdravil. jim povzroča i variša sta ostala ^r Seorebsy-Sun- matizem tudi v svoji akutni obliki bljuvanje, pritisk in bolečine in ' clii. da vodita tam raziskovanje, z vročino, z mrzlico brez rednega jim uniči tek dodobra. Drugim se tokrat po novi potekanja, a pogosto z visokimi j vet i v glavi ali tožijo, da so ne-bilo radi o- temperaturami Navadno oboli veelveščni. pijani in razburjeni, da vi- Jim sumi je stoiajo. in prephi- T> . 1 ' 1 polt. Potovanje '' ^ 11-'u" A'"" • u 1 "j-grom ni h snežnih žametov silno te- sklepov, d asi ne istočasno, a tojdijo in slišijt slabo iti sina i so >1 upa \poMa\ui |Wi.t- /if,vno. Dogodilo se je. da je nepre- tako redno, da moramo dvomiti najin hrumi v ušesih, kot bi stali v lelo med mLss Kdith Cavell in Ma- , , - - . , . -i i- , - - . ^ Ijev gleden snežni oblak vec metroA pravilno diagnozo revinatizma. ee bližini kakega slapa. Tudi delirije tlebelo za-ul vso ekspedicijo in so je obolel en sam sklep. Bolezen na- —o t>pazovali v posameznih sluča-' ^ .... .. ... , ~ , . ... , ... , . ... . 1 , na Hot) iniliionov zlatil: rubliev se ljudje in živali le s teza\o zc- ]>atle najrajši male m velike skle- jih. Nem pa tja po sahedu obole jiovršje. X'elike pre- pe na zgornjih in spodnjih okon-itudi ta-llari. Odgovor na to je čisto jasen in enostaven. Kot ponavadi, hočem odgovoriti z dej.stvi: Te dni je bil prodan na dražbi; j del ruskih Ičrrmskih dragocenosti., [ki jih je prodala svojeČasno sov-Jjetska vlada nekemu angleškemu sindikatu. j Dragoc-nosti izvirajo povečini iz 17. stoletja. Dvorno življenje nekdanjih ruskih t-arjev je bilo izredno pompoz-no. Začetkom 17. stoletja, je bibJ sicer neki liko časa pač drugače." Peter Veliki je bil v svojem privatnem življenju preprost t<-r je sovražil vsak pomp. Zadnja leta pa je svoje življenje izpremenil. Ker mu je bilo na tem. da zasigu-ra svoji soprogi Katarini večje pravice, je sklenil, da jo da kronati z vsem potrebnim eeremoni jeleni. To je storil namenoma, spričo kočljivega dejstva, da j-- prišla Katarina na finsko kot estonska ujetnica ter je bila. predno jo je poročil, njegova ljubica. Kronanje: je bilo res izredno slovesno. Za novo imperatorieo so naročili v inozemstvu številne diademc in krti-i no. sestavljeni- iz tlijamantov. — Ta krona je danes najkrasnejši ko- ( mati "dijamanlnega .fonda**. S Katarino L. se pričenja v Ku j siji 701 etna vlada ženskega spola. Vse carice so izredno ljubile dragulje in drug nakit. Med svojo privatno lastnino in državno niso poznal enobene razlike, zato s(> jim j j bile na razpolago za nakup drago-' icenosti take vsote kot nobenemu | drugemu suverenu. <'ariea Ana j. i pošiljala eele karavane na Kitaj-, : sk(t in v Indijo, da so ji prinašale ; zaklade, ki jih je poželela. Na svo-j i jem dvorcu je uredila posebno de-j lavnico ter je nadzirala eesto o-sače tlragocenili kamnov. Za časa Katarine II. je bil pomp na ruskem dvoru tolikšen, da je bil eel o kralj Lmlovik XIV, v /,n-dregi. kadar je šlo za to. da pošlje carici kako darilo. Zato je naravno, tla se je nabrala v zakladniei rnskili eiirjev T kom časji ogromna zaloga dragu-Sovjetska vlada .1 vsega kronske »ga * cenila to ira zaklada PLAČILNI DAN DANES? Pošljite svoj denar domov potom brzojava! '/.:'. tielolli fioilile i:i je treba tlomu t'l:if-:iii kak raeim in vaša tJm- žiua i>otrelmj«' ^'tiloviiie. Ir/.i »ja \ '' uro zatem, v l>Jižujem Teleirrupti e il-nar ijouio'.. Kiio ko a tožite dnfiar \V.-stern t n j .. It urini«. !■.» izreeen vaši drtižini k. setuio iznuMli. ■-eiiiov. ]>a iab liarjem t mi j j., • t f-i ^.-i jim I >op];rčnjte |cir o iw>š|jelc ■/. de- West.-r riiion Telegraph u r;nt je ^ l>li/.ilii. 1'ojHile T.lkoj rja. ko »lol.il«- |ilat-i). 1'wvejTe 11 ljuitiieiiiu uruihjiku. kuinti belite ]»oslu t j ilenar. 'l*o je \ ^e. kar je treba. Putoiu miš*- Cuiile M« ney order Slu/.he lahko Jn-šljete «1» nar tudi kamorkoli v sv,,j,, .loiu. vin«.. Železniški m parobrodni listki ter gledališke vstopnice: tudi rože. bonboni. knjige itd. v«e tO »e lahke kupi in pošlje potom bno- java. TU L VVKSTKRX I \ IO V TKLKCJRAPII C0AIPAXV pet rešili na e so tlela 1 i tudi ledeni pre Oropani Smaritan. kt d ca. dviee. Toda v primeri z glavice so ueian TUtn lecicni pre- einah • ramen, komolca, zapestij.'zdravilnim in življensko obramb-i Ko je nemško vojno sodišče ob-jpadi. ki st> cesto do 20 m globoki, koleni in stopala. Seveda obide neinim neinkom leka so vse otrovne Proces proti morilcema soililo .Mi.s.-. K lith Cavell" na .smrl. Dva psa sta se med vožnjo ubila, redko tu ti i drugi sklepi na zatilj-' neprijetnosti brez pomena in izgi- mogoče preložen. so intervenirali /.au.jo papež Be- I\<>eli hoče doseči Bismarekov rt. kit in čoku. Mnogokrat pa je bo- nejo kmalu potem, ko si nehal je- __ nedikt XV., španski krali Alfoii:'^ ^ znanstvenih krogih vlada zi lečina v posameznih mišicah še',mati zdravila • • , , .... , .„ ' * 1 , .. .. ... . . . . w , ,, ____ . I Okrajni pravdmk .\ewctunbe iz Ail., in poslaništvo ZediniemJi to ekspedicijo veliko zanimanje m hujša kot v sklepu fmisn-m rev- jilnogo salieilatov tudi koža re-• i . . , ' . , i ^ ....... . j ! (jueensa se je posvetoval veera) z držav, da bi iztrgali krvnikom žr-1 splošno pru-aknje. oin MWd! 1 „ ..... jrlede bližajočega se procesa proti mti odvzel ^jdL' ter skočil iz avto- Ko je bila .Mata-Hari obsojena! nejse Pokrajine prinesla a a/na otl- vroc.a .rdeča in otekla .kakor je tu- j da ga mazemo s primernimi, sah- jj-,,,.,.^. jn(jt| <;,.;jV1| jn protj }jr> na smrt pa s te si rani ni prišla ni I kritja. Lauge Kocli je star US let di sklt.p močno napet in ote-jcil vsebujoči m i mazili. Otl nekdaj j Ruti/gnvder .ki' sta obdolžena. da "" ''_ kaka interevncija. .Še več: Kljub' '11 -]0 P0^- Rasiuusena eden naj- kel. V skle|>no votlino izstopi iz t>-1so pa gorki obkladki. toplota, gor- prošnji svojega soproga je nizo-•s,avn^ih arktienih raziskovaleev.'(le|a zemska kraljico Willielmina eiier-1^l'r,nlan,Isko ,edeno nz''in,-i<' kili primerih primešan tudi gnoj j p" lagano gično odklonila intervencijo v pri |tlvakrat 1'^potoval. Svojčas se je pa ,ločim se prav napadeni sklepjprlasu. log špijonke, in ko je njen ministerIluleU'žn tlT(1i ora. Pred par oddaljeni, doslej zdrav sklep in' Na obe strani narobe. vneta sokrvea. kateri je v tež-jke kopeli itd., posebno v stadiju okrevanja na dobrem ta umorila moža Mrs. Snyder. Proces naj bi se pričel prihodnji poiuleljek. če bi hotel Scudtler predsedovati, a če bo izročil zadevo sodniku Adtdu. bi obravnavo preložili, ker trpi Adel še vedno na posledicah operacije na slepi- SPliL\»»K!KLD. Mass. apr. Jožef i >>tro\v,ski i/ Airawana je povabil nekega tuje;: v svoj avtomobil. To svojo UMiiiljenost pa je obžaloval par minut pozneje, kajti ISCEM svojega f»eeta KKANK po« loma če < 'tipe iz -Jezera pri Cirknici. Oglasi naj se svojemu sinu : John Kebe, P. O. Wardner, B. C., Canada. (2x 0.7 > ' § 4 1*1 * I T"* I IUI | 'i ' \ t I IV «( I I " ' j " | u i | | i mi .11 V j »| Sestro angleškega Rdečega Kri-'letl je vodil samostojno ekspediei-> zaVzame. Sploh se odlikuje bo-1 Grof de Valbelle. bivši ljubimec | ču. Xewccmbe je rekel, da je do- za. f<)p. prev.) jo. ki je preiskala severno obrežje iCJECn po svojem neredkem poteku.! m«dame de Ar-enson. st DRUGI SKUPNI IZLET u JUGOSLAVIJO s parn ikoni t dne 14. Maja 1927. Na iMirtiiko nam je dodeljen poseben oddelek z lepimi in rednimi k alti nami v sredini parnika. Kabine imajo po 2 in 4 postelji, nekaj jifa je Judi h 6 posteljami za družine. rOTMKK RO srKUMJLJ.VI, XAŠ l"KAPNIK DO UlBUANE. rrtljaca bo eekiraua že tu v New Vorku do Ljubljane in Trsta, tako da bodo potniki tem brezskrbne je potovali. Vozm lUt III. razreda utone do Ljubljane 67 z vojninu davkom in železnico vred; za ven in nazaj (Bound Trip) pa stane vozni lisi za ta parnik $206.00 ter $5.00 vojni davek. Xedrlavijtirti plavajo tudi head-tax. I'oto* anje se viSi t najlepšem mesecu nuiju in kdor je uamenjeu potovati, naj t* čimpreje prijavi. TRETJI SKUPNI IZLET Z N VINOVISJKLM PAKN1K0.M se vrši 2. JULIJA 1927. FRANK SAKSER STATE BANK «1 CORTLANUT STREKT, : NEW YORK. N. 1. (ir<"»nlandske. ^ jc javil ; kazilni materijal proti obema ob- _______,s<> k°Usa. slabša, narašča, skače i m,koč pri soprogu svoje ljubice, toženima popolen in da se lahko Jsemtertja. navidezno že čisto pre-j ministru de Argensonu in ga jei prične proces takoj. Trdil je. da ' Kitajski pisatelji in moderna teh- mine, a se naenkrat zopet ponovi, prosil, naj mu s svojo protekeijo j so našli njegovi detektivi dokaze. nika' j Pri tem bolniki mnogo trpe. ker]jn s svojimi visokimi zvezami po-j soglasno s katerimi je napravila' Kitajci st, vzlic številnim svo- jih po udih trga in ltljuje in jim ra-jIliagra do vplivnega položaja. ' Mrs. Snvder daljše avtomobilsko! jim revolucijam Še vedno konser-di hudih bolečin krati spanje. Seve-j Minister, ki je bil zelo prebrisan potovanje z Gravom v gorenjem vativni in ne najmanj njihovi pi-(da izgube tudi tek. se močno pote. j državnik, ga je z enim očesom gle- ,;elu države in da ni bila vsled \c hatelji. Čujmo. kako eden od njih.v».stanejo v težkih slučajih nemir- razlaga funkcijoniranje enotračne ni in tudi delirirajo (se zmedejo železnice: — Tuji hudiči so spustili na S« slučaji, ki na vrhuncu težkega obolenja delajo vtis težkega legar- zemljo železnega zmaja, ki mu iz ja ali celo vnetje možganskih open. gobca puhti ogenj, na repu pa vleče seboj ljudi in blago. . . K sreči pa so ti slučaji precej redki. Mnogo večja nevarnost pre- — Toda. — nadaljuje duhovitijti bolnikom radi obolenja drugih podanik države Srede. — zmaj -okrvničnih odel. esobito srčnih, se je sprva upiral in se ni hotel ga- Ta obolenja vodijo prav pogosto niti. Pa so mu pred gobec položili do trajnih in neozdravljivih srč-železno vrv, ki jo je pogoltnil iiij nib napak, če bolnika že med na va-ki mu je na drugem koncu trupa lom infekcije sama na sebi ne nni-prišla zopet na dan. . . Da mu o-lajšajo požiranje. so mu čeljusti namazali z oljem, ki so si ga napravili iz človeškega mesa. — Ali zdaj razumete. — končuje pisatelj. — zakaj Evropejci kupujejo kitajsko deeo in eelo odrasle Kitajce? Aparat za registriranje strojnega dela. Inženir Tluppert, asistent na du-I naj-ski tehniki, je te dni razkazo val predstavnikom nanozsti in teJi-i iiike svoj novi izum — aparat, ki avtomatično beleži delo poljubnega stroja. Registrator ne zaznamuje le števila obratov, ampak tudi čijo. K sreči niso revmatizmi posebno nalezljivi in tudi 11« bogvekaj pre-nesljivi od osebe 11a osebo; nadalje tudi po svoji kvarljivosti niso vsi enako zlokobni. tako tla opazujemo v nekaterih krajih in časih samo lahka obolenja brez težjih posledic. Da pa revmatizem ni bolezen prehlada in prepiha, o tem danes ni vec dvoma Viseča železnica nad Berlinom in Essencm. V porurskih industrijskih kra-! jih se resno bavijo s projektom viseče železnice, ki bi spajala nem- j ško prestolico z Esenom. Na tej; tla! postrani ter je plemenitašu de-, ga ljubeča mati. ki je posvečala j al: — Dragi grof. 11a razpolago i-, hčerki svoje življenje, mam samo dvoje vplivnih mest. kakršni bi bili za vas primerni. —j Prvo je mesto upravnika državne j ječe. drugo pa vodstvo zavoda za ' invalide. Katero naj vam ponu- : dim? Ce vas postavim za upravi- j telja državne ječe. porečejo ljudje.! da sem vas tja posla! jaz: če vas | pa ustoličim za oskrbnika zavoda j za invalide, mi bodo očitali, da vas je tja spravila moja žena. . . SEMENA V ZAI.Ofil IMAM NAJBOLJŠA POLJSKA. VRTNA IN CVETLIČNA SEMENA Tisile lakoj po brezplarui cenik. Itlapi |Hiši]jam i.ioštniue prosto. MATH. PEZDIR Iiox 77». City Hall Sta.. New York, N. Y. JUGOSLOVANSKA KATOLIŠKA JEDNOTA Ely, Minnesota Edina nepristranska slovenska podporna jednota v Ameriki. Nobeno vmešavanje v verska ali politična vprašanja. Sto procentov BRATSKA organizaeija 1. eno blagajno in enim geslom: VSI ZA ENEGA, EDEN ZA VSE. Nad sto odstotkov solventna. Ima približno devet sto tisoč dolarjev premoženja in sedemnajst tisoč članov v obeh oddelkih. Zavaruje za bolniško podporo, poškodbe in po-smrtnino. Čitajte njeno glasilo "N ova Dobo", širite pravo bratsvo in pristopajte k pravi bratski podporni organizaciji JSKJ. Osem članov zadostuje za novo društvo. Pišite po pojasnila na glavnega tajnika: — Joseph Pishler, Ely. Minn. progi bi vozili vlaki z bliskovito A JV >f j\ t naglico 2(M) km na uro. (iovorijo ' 1 .T^K^V*/^^ I IV1 U 1 fantastični brzini 400 km.' Samo v vAeiib eel° " Kako čuden občutek ima člo- Ji" j ti je dosežejo niti prometni ae-i v_ f-i«™!.- epidemijah se redkokdaj pojavlja,! T)ril4tvo naselievanje - starega. Človek - -, ropiani. nrustvo za naseljevanje lahko čvrst in zdrav pri TO le- preje ze > krajeMio omejenih en- pOP„rja j, že določilo v svojem tih. 5e je njegov želodec zdrav in j proračunu večjo vsoto za vzdrže- ^ lediee zdrave rec-imo _ osemdese-|vanje komisije. ki naj pretehtajo postanejo ko- inart in izreče, ee se da ta projekt i raki pešajoči, ko demijali. Se pred timi leti. ni bilo na kako vzročno zdravljenje revmatizma misliti. uresničiti ali ne. znaki revmatizma, pijte dosti vode in poskušajte Gold Medal haarlem oil capsules (originalne in pristne). Slavni odvajalni mi-rilee že nad 200 Haarlem Zapečatene škatlje. garant i- Zdravili so ga z razninji čaji. pote-lo. ki ga stroj v rewiei'izvrši.'njem. gorkoto. parnimi kopeli, ob ! ADVERTISE in GLAS NAB0DA) bolečine začne boleti v skle- Pofl,ejte za ime Go.d Medal . . . , . pih. ko se pojavijo vinjevi 'in xlati ikattji. Zavrnite raI1' J^ tak K0$ „ ! ^. nadomestila. V prvovrstnih lekar. v hrbtu, nah 35c, 75c. $1 so. označen. MATI SKRB ROHAN IZ ŽIVLJENJA. Za Olaa Naroda priredil G. P. ssssasjssaaafc 20 [ Nadaljevanje.) GLAS NARODA, 7. APR. 1927. ---^---------.. ZNANI SABLJAČ V ZDRU2ENIH DRŽAVAH — Le glavo pokonci, mladi prijatelj, iu prsa ven, — je zakričal s svojim levjim glasom. — Vi nimate nobenega vzroka, da bi povečali oči, — vi najmanj na celem svetu. Kdor premore z dvajset i-j mi leti to, kar premorete vi. je mož in jml ter mu ni treba skrivati se. Nočem vas napraviti domišljavim, a vprašajte, kdo bi mogel doseči vas? Ali naprimer ti. Leo.' — To je moj nečak. Loo Ileller. pravi nepridiprav... — Stric, dvajset T-aš. kdor bo ležal prvi pod mizo... — To imenuje tale rešpket. — Stric, ti se umikaš . .. — Mirno, poglej si lega mladega poljedelca. Dvajset let je star ter upravlja celo posestvo. — No, gojMHl Douglas, jaz sem še vedno tukaj. — je vzkliknili Tedaj pa sta že dospela na plesišče. Godba je sviralain Tkalci Majhofer ž nekoliko dolgim obrazom. • [so se vrtili v kro,rn. Nočem vas razžaliti. — je odvrnil Douglas, — a vi imate - naj tudi plrševa.' — je vprašala smehljaje. Po Združenih državah potuje najslavnejši španski sabljač Juan Romero. Na sliki ga vidite, ko se sablja z igralko June Gallowav. toliko opravka s svojo akcijsko družbo. — tla se seveda ne morete brigati za take malenkosti. — Majhofer se je priklonil, a Pavel se je sramoval mesto njega, ker je zelo dobro razumel ironijo teh besed. Gospa Douglas inu je smehljaje pomigala, ga prijela za roko in jo pobožala. — Velik iu lep ste [»ostali. — je rekla s svojim medlim, prijaznim glasom. — iu b-j>o brado ste že tlobili . . . — Tikajte ga vendar. — s<- j<> oglasila mati. ki je bila onega dne bolj vesela kot ponavadi. — Pavel, prosi svojo botrieo ... — Da. prosim 7.a to. — je rekel Pavel jecaje. ki je zopet zardel. — Uog naj te blagoslovi, sinko moj. — je rekla gospa Douglas. — To si pošteno zaslužil, — in njena glava je zopet omahnila nazaj na deblo drevesa. Na v.-eh postajali. 20—30 kilo-' |metrov ena od druge, nas je nad-' iiegovala množica kitajskih prvkup-jčevaleev .s eigaretaini. jajci, vodko! . in vsemi mogoJ-niini predmeti, ki .so nam jih vsiljivo ponujali od ju-jtra do večera. Iiili tako nadlež-j ni. da .smo morali zapirati vrata i pred njimi; kakor hitro je uaniret: j potopil tak sibirski krošnjar prag voza. ga ni bilo mogoče spraviti iz vagona drugače kot .s >ilo. Ne prezrimo. da >o ti vsiljivi kupee-(valei na gla.su tudi kot .sila spretni ftleparji iu dolgoprsteži. Zpoclilo >e je da smo morali nekega dobe.setlno vreči iz voza in ga še politi z vodo, vendar pa je že čez pet minut po-; zneje — popolno neužaljen vpil pred našimi vrati: 4'Kapitana, po-kupaj šangoT" £opet drug Kita jee je razkazoval .svojo izurjenost v metanju nožev in v najraznovrM-nejših fokusih; tretji nam je pre ]leval ob spremljevanju enosi ruin instrumenta v več kot četrt-tonskih intervalih, ki žalijo naš za- pamiko« - Shipping — Saj vendar ne znam. — je odvrnil on. — Xi nič škoda. — j«- rekla. — v takih slučajih je Leo tukaj.! I»adnoevrop.ski porduli Spomnil se je neumnih sanj. katere je sanjal danes pod brinje vim grmom. — Tako gre z vsako stvarjo, katero si izslik Kam sam. — (Dalje j Pre ko Sibirije Piše J. G. Pavel je stal sedaj za klopjo ter ni vedel, kaj naj stori. Zgodilo se j«- prvikrat, odkar je odrastel. da se je nahajal v tuji družbi. Njegov pogled je padel na Elihbet. ki si je podpirala glavo z dlanjo ter zrla nanj. (Konce.) Naša na da I j ua j«>t je peljala ee.z nepregledne peščene ravnine, kjer >e je le redko prikazala kakšna zlena pu.stinj.ska bilka oziroma — Ali ne moreš reči meni dober dan? — je vprašala v. hmlmuš-Josamljena vrba. Silna burja j<* 110-nim izrazom. |sila oblake bel »ga. drobnega pe^ka Zaupni "ti" mu je vrnil pogum. Prožil ji je svojo roko ter jo/in ga kopičila v manjše in vet" j t vpraša kako se ji je godilo ves ta dolgi čas. hribe. Puščavski pesek ni nevaren Preko njenega obraza je zletela senea. [samo očem in obrazu zbog svoj- — Ne posebno dobro, — je rekla pritajeno. — a o tem pozneje,/ ostri ne in tankosti. ampak tudi e.--ko bova sama. -tam in progi. Kadi tega so po- Potisnila se je nekoliko na stran. Ko pa je sedel poleg nje. se je stavljeni z obeh strani proge viso-dotaknil njegov komolec njenega tilnika. Tedaj je vzdrhtel po ee- ki leseni ploti, ki jo varujejo pred leni telesu, kot še nikdar poprej v svojem življenju. Leo Ileller mu je podal roko preko mize ter rekel smehljaje — Na dobro prijateljstvo, vi nzorni dečko! — Jaz žalibog nisem vreden, da bi se me vzelo za uzor. — je od-'osamljen borovce, ves ukrivljen ud boja s pust in j."\k i m i viharji in že ta neznaten zastopnik rastlinskega sveta daje pokrajini bolj .slikovito lice. Cele ure in zopet ure ni videti človeškega selišča. V Ilajlaru .smo .si ogledali prvi budistični tem-pel ter se malce seznanili z uesna- sneženimi in ]>eščenimi zameti, vendar pa v mnogi!i .slučajih brez uspeha. Tu in tam kljubuje vetru gnojil. Poleg Kitajcev, ki ima j« ioJ večino. >o naseljeni tudi Korejci in Kn>i. (»motno ba gost a nje dežele kaže tudi kultura .>.liš«-. ki >o čista in prikupljiva. * Koncem aprila 1 !>:!(>. 1. .smo pri-šli v večernem mraku v veliko živahno mesto Harbin, ki Ježi ol velejoku Sungari, katerega je pre ma>til velik železniški most. Nudii se nam je krasen pogled na 1110 go<"-no reko. po kateri .so povile ve like tovorne in lepo razsvetljen« potniške ladje. ki >o odseval trepetajočih mračnih vodah »i, Na v.>eh pa.>tnjnih poslopjih vzhodne kitajske železnice je vi.-c-la poleg rusko (bel o-modre- rtiče.1 zastave tudi kitajska, ki jo .sestav, ljajo rdeča, rumena, višnjeva, bela in črna barva. Vozili smo se samo podnevi iu sicer močno zavarovani. ker so bili v bližini proge takozvani Ilunguzi. Ilunguzi nisi pleme zaše. temveč navadni Kitajci in sicer vojaki, ki jim ne prija domača postava in vla«la. pa so u-bcžali v mandžur>ke gore (.-»opice kjer je bilo \*>e polno takih ubežnikov. torej nekakih '"kačakov". Nekaj kui fnl proge so imeli ti ro-kovnajči vso oblast v svojih rokah. Taborili so v šotorih in nalagali bo gatašeni davke, ki so jih morali prinašati osebno. Ako kdo ni pri nesel denarja na določen kraj in . t>b določenem času. so ga ob prvi i priljki umorili, medtem ko ubogljivemu nLso storili nič zalega. — | ko ubogljivemu niso storili nič ; zalega. Imeli so celo svoje za ko- li trdno prepričani, da so oni iz-dali Kolčaka.* Ker snfb imeli tudi mi enako uniformo, nam je bil vstop v mesto vrlo otežkočen. -Mesto je imelo ob času našega vrnil v svoji nedolžnosti. — Poteni bodite veseli. — jaz tudi ne. Nobena stvar se mi ne >:di tako onegavna kot nzorni deček . . . —- Zakaj pa ste ine poteni tako imenovali? Leo se je presenečen ozrl vanj. —- Ah. vi jemljete vsako stvar za resno. — je rekel nato. — Oprostite. —- jaz sem tako malo vajen šale. — je odvrnil in rdečica mu je stopila v obraz. Ko se je pri tem obrnil proti Elsbet. go, ki se je. razpadla v kitajskih je zapazil da mu je zrla v oči z čudno globokim, resnim pogledom.'četrtih tega mesta, ki so sosede či-Tedaj se je dvignil v njegovi duši nenadni občutek sreče. Slutil je.Istih delov, kaere naseljujejo Ku.-i. da je tukaj nekdo, ki ga ne smatra neumnim in smešnim, ki razume/ Kitajski mestni deli imajo poseben ! ,IIvhotlil 200.000 prebival-njegovo naravo in postave. i»o katerih deluje. I vonj. brž."as po ribah in olju. na | cev- llarl,i» Je trgovsko mesto, ki Medtem ko so ti trije molčali, je nadaljeval oče na drugi strani katerem cvro najraznovrstiiejše pe- važno samo za Mandžurijo, am-rnize razlagati gospodu Douglasu načrt njegove akcijske družb«-. L-ivo. ki ga potem prodajajo ,M,J Pak tudi za celo Sibirijo. Od tu jc — In če imate zaupanje vame. gospod. — ah ne. tega niti tre-!potnikom. V vsaki drugi hiši. ecl sibirtski trgovec tudi v mir- ba ni. — hočem reči. če nočete lnhkomišljeno zapraviti svoje sreče,'smemo tako imenovati brloge_je nnn y"'iSn zaloge raznovrstnega — kajti človek ne sme stati svoji sreči na poli, gospod moj. -— če trgovina z najraznovrstnejšimi Pa Je bil Ilarbin po- imate le iskrico podjetnosti, seveda pod tem pogojem! Vedeti mora-[ predmeti: železni no, galanterijo,'meni^eu v zadnjih letih svetovne te. da se da tukaj napraviti stotine tisočakov in zakaj hočete napra- špeeefijo. delikate.sami. No. za naš v°j,le' kf> za,aoaI 7 najnujnejši-viti druge bogate na vašem mestu, gospod? —Naprej, skozi temo na'okus iu za naše pojme o snagi le n" potrebščinami zlasti z mediciu-luč ' se glasi moja deviza. P>oril se bom in stremel do svojega zad- "risli večkrat tik k progi. Ilun- nwj niti pustili v mesto, ker so bi-1 rjega diha. Na kocki ni tukaj moj lastni interes. Treba je pridobit pusto pokrajine za kulturo, treba 'je vliti svežo kri celemu okraju, treba je izpremeniti uboštvo te pokrajine v blagostanje. — postati f'ohrodelnik človeštva. — gospod moj! Na tak način je švadroniral naprej. Zopet smo zavili navkreber po ,no sil>ir> tudi evropsko Kipijo, serpentinah in dospeli na vrh mo Za*>luSa- i]a s<' .i«' »»<»to razvilo v gočnega 11 inganskega gorovja, kjer! tako »logo^-no tržišče, polno bleste-je bilo še precej snega. Zares je! bogastva in blagostanja, gre Naenkrat pa se je približal Do.uglasu v neposredno bližino, kot čudno, da so se ruski inženjerji pi j j v glavnem železniški progi, ki pelje «'.a um hoče nastaviti pištolo na prsi ter zakričal: izgradnji sibirske žehnizuice toIi-;'xl toil P**ko Mukdena v Port Ar- — Ali se hočete torej udeležiti, gospod? Douglas je ujel pogled svoje žene. ki je na tajnem pokazala na kanj bali in izogibali predorov. Le|tnr in dal'e v trgovsko mesto Sang-tik pod vrhom SO prevrtali jK.gorje hai- Mr>u> ima živahno borzo, tr- gospo Elsbet ter mu pri tem proseče pomežkuila. nakar je rekel. na-!s km ^oljriin tunelom. Zdrveli, "ovino z , r,,kti in Val,lta»ai ^lega pol dobre volje, napol jezno: — Kadi mene. smo po drznili serpentinah navzdol j «Vl'ta- ogroiune^ m« ne trgovine. Pavel se je zopet sramoval, kajti čital je na obrazu Douglasa. 1»° *h>veči "petlji" mimo ])Ostajej lahUo dobiS vse' Kar i; ^a se ne tiče pri njem cela stvar ničesar drugega, kot da vrže par l^-ga imena (rusko: Petja«, kjer »«' prtnlrago. P«» mestu švigajo av-sio tolarjev skozi okno. < »n sam je preveč dobro vedel, da ne niorc'se serpentini križate v kratkem j tomobili. moderne ko«''i.je. j>a tudi j nob<'ii pameten človek -matrati resnim načrtov njegovega očeta. J predoru. Na vzhodni strani predo že dvokolke frikše). ki jih vozijo — Ali nisi videl naših deklet. Pavel? —je vprašala njegova ma- ra že toplejše podnebje; tu ra kitajski kuliji. ti. ki ni bila nič manj poparjena kot on sam. Ne. on jih ni videl nikjer. — Pojdi torej ter ju pokliči. — Sli sta na plesišče. Povej jima. naj ne divjata preveč. — ker se bosta drugače prehladili. Pavel se je dvignil. — Jaz te bom spremljala. — je rekla Elsbet. — Ali smem iti tudi jaz? — je vprašal Leo. — Le ostani tukaj, — je odvrnila Elsbet. nakar je on izjavil. «di fantje so ga skušali |>otegniti z vrvi. Goreči koščki papirja so letali po zraku. Elsbet je položila svojo roko v njegovo ter se približala s svojo glavo njegovi rami. Zopet ga je streslo kot ]>oprej, čeprav si ni znal pojasniti tega občutka. — Tako. sedaj sem na varnem. —-je rekla šepeta je. — Pridi jfc v gozd. Pavel, kajti pripovedovati ti moram toliko stvari. va u«piiiotenaf- « ■ In"ko je rekla 1«J,*se ga je lotil strah od samega veselja, fc •'*- "**•"»" t ttoteSMZ J.; >Vi ......\ ______ ste hrast, vendar pa je še pritli-f Prvega maja smo prispeli v ku-kav in redek. Tri ure je bilo treba;' rilniško postajo Imjanpo. Za na- da smo prišli v nižino na postajo Buhodo. ki ima krasno lega z Ilin-gaiLskim pogorjem v ozadju. Tu je znano letovišče in zdravilišče za bolne na pljučih. guzi žive v teh krajih še današnji: «'«• tmli jih boljševiške oblasti preganjajo in strahu jejo. Na postaji Pograničnaja smo prestopili zopet na ruska tla, od koder nismo laleč do Vladivasto-ka. Da bo čitatelju teh vrstic bolj jasno, kakšno daljavo je prepotoval z nami v tem potopisu, naj navedem nekaj števlik. Od Ocljabin-ska do Novo Nikolajevska je 1334J verst. Ta proga se imenuje Omska o un>ic, Cherbourg. 16. aprila: Stuttgart, Cherbourg, Drcraen. 19. aprila: Ueliiirii.«;, Cherbourg, Hamburg. 20. aprila: Aijuitania, Cherbourg; flto. Wa»!i-ingtoii, Cherbourg, iiretnen. 21. aprila: New Vurk, Cherbourg, Hamburg. 22 parila: Culuuibua, Ch'-rltMirg. lircuien. 23. aprila: Paris. Havre; MaJ**sti«*. Cherbourg. Torek. lJremiu. 27. aprila: Bfnnpiria, Chfrliourg; |*r«-». Harding, Cherbourg. Itretneu. 28. aprila: I>ci.(HchluriOM COVEBtO P1H» t» COVt»U (»lig- SEST DNI PREKO OCEANA Najkrajša in najbolj ugodna pot ra potovanje na ogromnih parnikih: P A R I S ~ 23. aprila; 14. maja FRANCE — 30. aprila; 21. maja NAJKRAJŠA POT PO ŽELEZNICI. VSAKDO JE V POSEBNI KABINI Z VSEMI MODERNIMI UDOBNOSTMI, Pijača in slavna francoska kuhinja. Izredno nizke cene. Zaj.- m.-ite si |»rovtor r.a jirso vožnjo t velikana "ILE de FRANCE" 2. julija; 1. avgusta. Vprašajte k:tt> r« gakoli pooblaščenega asenta aH: FRENCH LINE — — — — 19 State Street, New York ^.KAJCENEJSA VOŽNJA v JUGOSLAVIJO COSUUCH^ DIREKTNA SMER POTOVANJA Kratka železniška vožnja do doma po zmerni ceni. Odplutje proti Trstu In Dubrovniku MARTHA WASHINGTON 12. APRILA — 24- MAJA PRESIDENTS WILSON 10. MAJA — 23. JUNIJA VpraSajte za cene m prostore v bližnji agenturl. . PHELP8 BROS.. 2 West St , N. Y. KNJIGO KAKO Si; I'OST ANK A.MKlilšKI DRŽAVLJAN' imamo zopet v zalogi Stane 25^. Onim, ki jo motit cm naročili, smo jo /.o odposlali. Uprava Glas Naroda, 82 Cortlandt St., New York City. POZOR ROJAKI! VODNIKOVA DRrŽBA nam je poslala še 25 zbirk svojih knjiir, ki jili lahko narorp rojaki po $1 V> zbirka. To so štiri knjigo — »Iva romana in dve knjigi potiene vsebine. "Glas Naroda", 82 Cortlandt St., New York City. vija. mi je bila domala \>a Sibirija, za nami pa tiuli mraz. trpljenje in obup. V nas in okrog nas je cveia | razkošna ]>onilailI na domaeih tleh. Čelioslovaki .so ju-a-Bolj ko smo se bližali glavnemu; znova 1 i z godbo in obhodi praznik mostu "Mant^urije— Ilarbinu, bolj dela in p ne rojenja, Jugosloveni pa >e je nižal .svet ki je prehajal pola-1 smo se samo sprehajali po lepi o-goma v nepregledno ravnino s Sa-; koliei. Skirpina prostovoljcev na> mimi žitnimi polji in gostimi seli-j je odšla v Mošnjo goščavo, kjer smo še i. Pokrajina prideluje ogromno; opazili sredi, drugega drevja vitko žita in jaje. slednjih pač zaradi iz-1 divjo jablano, ki je bila vsa v naj-redno razvitega perotninarstva. Xi- \ lepšem majniSkem evetju. Mar.s i-smo se mogi lia čudi t i sibirskemu bo kateri izmed nas je po dolgih šestih ga-stvu saj smo v šolah slišali sa-; letih ogledal i>nič ta nežni cvet. mo o sibirskem mrazu in o me,Ive-' Znano je, da jablana ne uspeva v dih ; tu pa smo se lahko prepriča- mrzli Sibiriji. I>eli jablanin cvet li na lastne oči. da je Sibirija z; nas je živo spomnil domovine, ki Mandžurijo — ruska Kanada, ob- je bila takrat v najlepšem cvetju jubjena dežela, kjer se -dobesedno svoje svobode. Navidez neznaten eel i med in mleko. Zemlja obrodi dogodke nas je globoko gani^ bogate sadove sama. brez umetnih j * DOMAČA ZDRAVILA V uJorl Imam jedilne dlflava. Knajpovo Ječmenovo kavo In Im-portirana domača zdravila, katera priporoča mgr. Knajp ▼ knjigi — DOMAČI ZDRAVNIK PI.Eit® po bretplačnj cenik, v katerem Je nakratko porisani vsaka rastlina za kaj a« rabi. V ceniku bodete naftU I« mnogo drugih koristnih stvari. Math. Fetdir Box 772, City Hall »ta. N«w Yark. N. V. Enkrat uporabljana. Vedno uporabljana. 'OL0 HONESTY SOAP' Varstvena, znamka "V KOSIH, LUSKAH, PRAŠKIH in TOALETXA MILA" Izdeluje F. L. FALCK & COMPANY Old Honesty Street, North Side, Pittsburgh, Pa. Milo. ki ae prodaja naravnost iz tovarne odjemalcu. T'hnn* Cedar 0318 7 Pozor čitatelji. Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste vstregli vsem. Uprava *Glas Naroda*. Prav vsakdo - kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — MALI OGLASI v "Glas Naroda". ROJAKI, NAEOCAJTE SE NA 'GLAS NAHODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE DRŽAVAH. Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor j« namenjen potovati t ttari kraj. Je potrebno, da Je poo-ffen o potnlb Ilirtlb. prtljagi tn dragih stvareh. Valed naše dolgoletna IzknSnJe Vam ml nansnieioo dati najboljša pojasnila In priporočamo, redno le prvovrstne brzoparnlka. Tudi nedržavljanl aamf/Ho po tovatl r atari kraj. toda preskrbeti al morajo dovoljenji all permit la Washintrtona. bodisi za eno leto aH 6 mesecev ln se mora delati pro-injo vsaj en mesec pred od potovanjem ln to naravnost v Washington, D. C. na generalega naaalnl-gkega komisarja. Glasom odredbe. Id je stopila v veljavo SI. jalijm, 1926 se nlkomnr več ne pofflje permit po pofttl, ampak ga mora Iti Iskati vsak poslles osebno, bodisi v najbllžnjl oaselnl-gki urad all pa pa dobi v New Toku pred od pot oranjem, kakor kedo ▼ proŠDjl zaprosi. Kdor potaje ven bres dovoljenja, potuje na svoj« lastno odgovornost. Kako dobiti svojce Is starega kraja« Kdor lell dobiti sorodnika si) svojce la starega krsja, naj naa prej plSe ca pojasnila. Is Jugoslavije bo prtptti&enlb v tem leta 070 priseljencev, toda polovic* te kvote Je določens ea smerlike državljane. ki žele dobiti gem rtsrlis Is otroke od 18. do 21. leta In p« as poljedelske delavca. AmerlAd džavljanl pa aamorejs dobiti aem lene ln otroke do 19. lata bres da M Mil Sted v kvoto, potrebno pa ja delati proinjo ▼ Washington. Predno podvaameta kakj koral, pUttm FRANK SAKSER STATE BANK tS CORTLANDT ST„ NEW TOES ADVERTISE in GLAS NARODA 11 ■mi ______!_.