(Joriea" izhaja vsaki torek in soboto Ako padc na ta rineva praznik, dan poprej. [Ircdiiištvo se uahaja v „Narodni Tiskarni", tilica Vetturini St. 9, kamor je naslavljati pisma. Nr.seankira.ii a. pinma se ne sprejemajo, enako se ne uvažujejo pisma brez podpisa. Rokoptai dopisov se ne vračajo. „Gori ra- stane na leto 10 K, za pol leta 5 K, za fetrt leta 250. Upravnistvo se iiahaja v „Narodni Tiskarni" ulica V^tturini St. 9. Za oglaMP se plačuje od čvetfrostopne petit vrste po 14 vin.. za veČkratni natis primeren popust. PoNamexne ätevilke stanejo 8 vin. in se prodajajo v raznih goriških trafikah. Št. 5. V Gorici, v torek dne 18. januvarja 1910. Leto XII. Deželni zbor. Sedma 5Qja. Sedma seja je bila v pclek po- poldne ob 4. uri ob navzočnosti vseh poslancey. Po prečitanju došlih spisov se je prešlo takoj k dnevnemu redu. Posl. A n t o n c I 1 i je utemcljeval svoj predlog, zadevajoč očiščenje ti- stega dcla prekopa Anfore, ki sega v laguno. Predlagal je: Visoka vlada naj dovoli potrebna sredstva za očiščenje imenovanega prekopa. V formal nem oziru naj se o prcdlogu razpravlja nuj- nim potom. Posl. dr. Bugatto pa je pred- lagal, naj bi se predlog glasil: Visoka vlada se pozivlja, naj očiščenje tistega dela prekopa Anfore, ki sega v laguno. takoj izvrši. Ker se je tudi predlagatelj. posl. A n t o n e 11 i, pridružil tcmu pred- logu, je bil takoj scglasno sprejet. ProŠnja za primerno podporo ri- biški zadrugi v (iradežu se je odstopila tehnično gospodarskemu odseku. Dovolil se je izvanredni nadaljni prispevek 6000 K za protimalarično akcijo. Tehnično- gospodarskemu odseku se je izročila pros'nja za prispevek za izčiščenje gorenjega dela Mondine v zne- sku 2500 K. Posl. dr. P c 11 a r i n predlaga v imenu deželnega odbora, naj se bese- dilo prvega odstavka § 41. lovskega za- kona z dne 15. februvarja 1896 dež. zak. št. 26 razveljavi in naj bi se be- sedilo glasilo v bodoče tako-le: Za letni lovski list je plačati takso 8 K, za trilctni list takso 24 K. V formalnem oziru naj se ta predlog izroči finanč- nemu odseku. Posl. dr. Meizlik bi hotel, naj bi se pri tcj priliki spremenil ves lovski zakon. Posl. dr. Venier je opomnil, da bi moral dr. Meizlik staviti v tern pogledu konkreten predlog. Poročevalec dr. Pet tar in je re- kel, da nima današnji predlog drugega Free. g. župnika J. Fahilaiiu. (0b priliki 25-letnice maš. posvečenja) Ljubezni svečenik, poklica srebrni god prazruješ svoj. On, ki življenje in Rcsnica, Tvoj Bog, pnzr.uje ga s Teboj. Te kaj utrudila je hoja in težki, apostolski križ? Li manj gori zdaj diiša Tvoja za nalog svet, ki zanj živiš ? Vesclje delavca, očesa, ponos junakov govore; s Teboj se vesele nebesa in Tvoj triumf slave, slave... Kar v knjigo pisal si življenja, učeč, bodreč, trpeč in mroč, kar solz izbrisal, zmil trpljenja iz duŠ razboljenili, zdaj zroč, poklica čutiš slast vsaktero in v sladki grozi (ia slaviš: Daj rok, daj rni moči stotero in vcščiin raniam, težjji križH... Dr. I. PregelJ. namena nego zvišati dohodke pogozdo- valnega zaloga. Dr. Meizlik pa, ako želi spremembo celega lovskega zakona, naj bi stavil poseben tozadevni predlog. Posl. Fon izjavi, da mu je sicer narnen dr. Meizlika sirnpatičen, da bode pa danes glasoval za predlog de- želnega odbora, ki je finančnega po- mena. Dovolil si bode pa še v tern za- scdanju predložiti deželnemu zboru za- konski načrt, ki bode stremil za tem.da se ves sedanji lovski zakon spremeni, Posl. dr. Paidutti je rekel. da bodo tudi njegovi pristaši glasovali za predlog deželnega odbora potem, ko jim je posl. Pon povedal, da hoče še v tern zasedanju predložiti zakonski načrt, zadevajoč spremembo celega lovskega zakona. Nato je bil predlog deželnega zbora sprejet. Poslanec Berbuč predlaga v imenu deze'nega odbora. naj se dovoli občini Štjak za zgradbo vodnjaka zne- sek 1700 K. Vlada pa naj bi prispevala k vsem stroškom s 50 odstotki. Predlog se je odstopil petieijskemu odseku. Jednako se je odstopil petijskemu odseku predlog. po katerein naj se do- voli občini Št. Perjan za zgradbo vod- njaka pri Klanjščikih znesek 1700 K in se pozivlja vlada, da prinaša tudi ona k vsem stroškom 50 odstotkov. Predlog. ki se glasi: Visoki deželni zbor skleni: Nalaga se deželnemu odboru. da z. vsemi mogočimi sredstvi deluje na to, da se c. kr. vlada odzove svoji obljubi in da ustanovi v (iorici osrcdnjo me- lmnično delavnico za boliinjsko že- leznico, — je bil sprejet. Predlog glede primernega prispevka za zgradbo ceste Corona-Kormin se je odstopil tehnienogospodarskemu odseku. Računski sklepi dežclnega zaloga in zalogov upravljenih od dežele za leto 1908 in računski sklep deželnega liipo- tekarnega kreditnega zavoda za leto 1908 so se odstopili finančnemu odseku. Pros'nja za prispevek ženski trgov- ski šoli v (iorici se je odstopila šol- skeinu odseku. Obnovitev prispevka. dovoljenega obeini Biljana za zgradbo ceste Biljana- Križ v znesku 1000, K se je odobrila. V zadevi prosnje občine Žaga za podporo za zgradbo vodovoda pri Le- kelnili je predlagal dr. G r c g o r č i č tako-le: Visoki zbor skleni : Pros'nja župansiva na Žagi z due 10. sept. 1907 za deželni prispevek k stroskom za vodovod in vodnjak „pri Šekelnih" se odstopi deželnemu odboru z nalogo. da po moznosti potom dežel- nega stavbenega urada pripomore ob- čini do pravilnega načrta in sl'roskov- nika za to delo ter da eventualno pred- lozi proSnjo dežclnemu zboru pri prihod- njem zasedanju. kar je bilo vsprejeto. Poslanec dr. (i r e g o r č i č je na- dalje predlagal: Visoki zbor skleni: Županstvu na Ponikval. se dovo- Ijuje znova podpora .S00 K za popravo ceste z LogarŠč do Ponikovske ceste, katere naj izplača, ko izpolni žiipanstvo stavljene pogoje. — Vsprejeto. (ilede prošnje .losipa Bric za pod- poro za zgradbo vodovoda je predlagal v imenu petieijskega odseka poslanec M a ii f r e d a: Visoki zbor skleni: Da se vrne prošnja Jožefa Brica v Drežnici deželnemu odboru, da jopošlje tamošnjemu županstvu v pojasnilo. ali odgovarjajo v prošnji navedeni razlogi resnici in ali bo služil omenjeni vodo- vod edino le prosilcu ali več drugirn. Po izjavi županstva naj se zopet odstopi deželnemu odboru nied petieije. — \rsprejeto. Nadalje je predlagal posl. AI a n- freda v imenu petieijskega odseka: Visoki zbor naj sklene: Dovoli se zapadla podpora vnovič županstvu na LibuSnjem v znesku 500 K za popravo ceste, ki vodi iz Vrsna na vas Kni s pogojem. da se je denar v resnici porabil v rečeni namen ter da se zaveže dati dežeinernu odboru račun o porabi denarja z dotičnimi prilogami vred. — Vsprejeto. Vsprejet je bil tudi predlog peti- eijskega odseka v zadevi obnovitve pod- pore za zgradbo vodovoda pri Jevšče- kih, ki se glasi: Visoki zbor naj sklene: Vasi Jevšček se zopet ponovi za- padla dovoljena podpora v znesku 1500 krön ?a\ dve leti. Glede prošnje občine Ročinj za podporo za poškodovanja po uimah je v imenu petieijskega odseka predlagal dr. ü r e go r č i l: Visoki zbor skleni: Prošnja županstva v Ročinju l dne lo. sept. 1909 za primerno podporo ondašnjim občanom radi raznih uim. ki so jih doletele tekom leta, se od- stopi deželnemu odboru z nalogo. da jo zopet predloži c. kr. vladi s toplim priporočilom. da jo po možnosti uva- žuje na primeren način. — Vsprejeto. Isti poročevalec je predlagal v imenu petieijskega odseka : Visoki zbor skleni: Prošnja občine Temnica in drugih kraških občin za podporo k popravi kraške ceste se odstopi deželnemu od- boru v eventualno nadaljno poizvedo- vanje o tej stvari. -- \'sprejeto. ülede podpore za zgradbo vodo- voda v Plužnjah je poročal v imenu petieijskega odseka dr. U r e g o r č i č ter predlagal: Visoki zbor skleni: Zupanstvu v Cerknem se zuova dovoli zapadli znesek 1000 K kot pod- pora za že napravljeni vodovod v Pluziijali. — Vsprejeto. Isti porocevalec je poročal o pros- nji za podporo za zgradbo ceste Po- nikve-Trusno-Bača ter predlagal sie- decc : Visoki zbor skleni: # Zupanstvu na Ponikvah se dovoli vdrugič podpora 1000 K za cesto Po- nikve-Trušno-Bača in sicer v prvi vrsti v nakup za cesto potrebnega zem- ljišča. — Vsprejeto. (Jlede prošnje posestnikov iz Jazen pri Cerknem za deželni prispevek se je sklenilo na predlog dr. (iregorčiča sledeče : Visoki zbor skleni : Prosnja posestnikov iz Jazen pri Cerknem za deželni prispevek k stro- skom za vodovod se odstopi deželnemti odboru z naročiloin. da povabi župan- stvo v Cerknem. naj posreduje. da se doposljejo deželnemu odboru zalitevani spisi, in da eventualiu) predloži prosnjo zopet delelnemu-^MoiH pri prihodnjem zasedanju. v-r^Ä Odobrilo set^öDjjllacilo podpore v znesku 500 kiriel ?S brambna dela ob Auši. ^*Lf Odobril se je'sWep deželnega od- bora, s katerim se je zvišala plačakro- jaškemu pomočniku v deželni gluhone- mici od 30 na 40 kron mesečno in si- cer od 1. maja 1907 naprej. Glede odobritve izplačila podpore dijaku Venceslavu Smrekar se je pred- lagalo : Visoki deželni zbor skleni : Potrjuje se odborov sklep. s kate- rim se fle nakazala Venceslavu Smre- kar-ju podpora v znesku 500 kron, ki jo je bil dovolil visoki deželni zbor leta 1907. namesto za risarske in slikarske študije na slikarski akademiji. za štu- dije na tehniki v Strelitz-u na Mecklen- burskem. — Vsprejeto. Cestnemu odboru v Tržiču se je dovolil znesek 1800 K za popravo ceste Begliano-S. Zanut in za popravo ceste Grillo-Norarat. Nato je bila seja zaključena in prihodnja napovedana za danes ob 5. uri popoludne. Dopisi. Vrtojba. — Slučajno nam je došla 1. številka „Kmečkega — reci Alrmo- ljevega — ülasa" v roke. Alenili sino, da ta jetični .Mrmoljev ..Glas" z novim letom zaspi spanje pravičnega. Xu. rno- tili smo se. Temu ni tako. Olas vrtoj- benskega pridigarja imamo pred očmi. Toda je-li se kaj poboljSal z novim le- tom ? Ne! — Ožja volitev dne 19. de- cembra minulega leta ga je spravila popolnoma iz riormalnega misljenja. Sicer pa pustimo njegovo normalnost v mišljenju. saj itak ne bode dolgo fan- taziral po svojem jetičnem listu..On in njegova stranka sta že pri kraju in zdi se nam. da že poje labudovo pesem. — Sicer pa dragi Zan. kaj je vsega tega treba bilo?! — Ker nam je že prisel v roke ta nesrečni „Glas" vrtojbenskega ,.p o- s e s t n i k a" in p o d z u p a n a Alrmo- Ije. pogledati hočemo tudi nekoliko njega vsebino. — Kar se nas tiče. nas najbolj zanima oni puhli in hinavski dopis iz Vrtojbe. katerega je brez dvo- ma. blagoizvolil načečkati sam pod- zupan. pardon!, urednik Alrmolja! Skoro bi ne bilo vredno se pričkati in pre- pirati ž njim v javnosti. saj ga doma- čini itak se predobro poznamo (prica pac jasno razmerje glasov pri ožji vo- litvi dne 1(). decembra), toda ker se tu tiče osebe nasega prec. gosp. vikarja, katerega tu direktno napada. dovolimo si tudi mi nekoliko opazk, da bode ve- dela sirsa javnost. kako resnični so dopisi in Clanki v ..Kmeckem Glasu". Zato evo nekoliko stvarnih podatkov na oni obrekovalni dopis, zagresen v prvi st. „Km. Gl.": Stara navada je, da se slovesnost praznikov tudi s tern povisuje. da se slisi ob teh dneh veselo pritrkovanje zvonov. To je nekaj. kar človeka tako- rekoč nekam prav prijetno dime, ko ga on velikih praznikili na vse zgodaj pre- budi živalino klenkanje domačili zvo- nov. V Gor. Vrtojbi pa letos na Bo- žični praznik se ni klenkalo. Zakaj pa ne ? Zato ne, ker se je cerkovniku od- vzela plača klenkanja. Oni znesek, ki ga je dobival za klenkanje pa mu je bil baje vzei zato, ker je isti agitiral pri ožjih volitvah dne 19. dec. za kan- didata S. L. S. — V „Glasu" mu prt- poroča naŠ Zan, da. ako noče biti več za cerkovnika, na] isto siužbo pusti drugim. (Morda misli prositi sain Mr- molja za njo, ker bo s stranko kmalu pri kraju). — Gospod Zan, ali meniš. da so vsi ljudje takega značaja kakor si Ti ? K a j si bil, in k a j s i, to vemo. Četudi si bil Ti uže navadni „malovar", fabrikant, policaj, posestnik, podžupan, urednik in konečno načelnik kmečke liberalne stranke, vendar ne smeš misliti o drugih. da so kaki ka- meleoni! Kar se tiče našega velč. gosp. vi- karja. pa le tiho! Naš gosp. vikar je miroljuben in ne želi ne s Teboj ne s kom drugim nikakih prepirov in niti kakega polemiziranja ! Za to ne boj se! Sicer pa ima tudi popolnoma prav! Z ljudmi enake pasme. je vsaka javna polemika brez poinena! — Priporočamo Ti, da bodeš, ko hodiš k tnaši, vendar nekoliko bolj pazljiv na besede gosp. vikarja. — Če tvoja buča kuje tudi med mašo v cerkvi snovi za Članke in do- pise za Tvoj „Glas", nai iz muh, ko prides domov, ne dela slonov! Radovedni smo, kak dobiček imaš od tega. da tako surovo napadaš in se repenčiš po Tvojem „Glasu". da je g. vikar jokal, da je premalo dobil v običajni „of r"; da se je izrazil, da imamo mlade starešine. koji hočejo vreči Boga s prestola in klatiti zvezde zneba!! — Vsi občinarji. ki smo bili tega dne pri maši, vemo, kaj in kako je g. vikar govoril in damo mu po- polnoma prav! — In povemo Ti, gospod Zan, da vsa občina, da vsi oni, ki so čitali oni Tvoj puhli izmeček v „Kme- čkem Glasu". Te obsojajo. a bodo znali tudi s Teboj obračunati! Vam ostalim \'rtojbčanom kličemo zato: Yen iz Vaših his oni brezverski. oni hinavski agrarno-liberalni Mrmoljev list, ki nosi parfumirano ime „Kmečki Glas"j! Več občinarjev. Miren. Kakor vsako leto, tako smo tudi letos na slovesen način obliajali praznik Pres. 1. J. po stari mirenski na- vadi. V nedeljo popoludne pri blago- slovu v natlačeni cerkvi je naš preč. g. župnik imel lep cerkven govor o pro- slavljanju 1. J. — Po sv. opravilu pa smo se podali v naš „Društveni Dom", kjer so nam naši igralci predstavljali igro: „Don Fernando strah Asturije". Z igro, ki nas je zazibala v stare case, ko so po grški provinciji Asturiji divjali ro- parji, katerim je stal na čelu don Fer- nando, smo bili zadovoljni. Posebno ko- stumi so ugajali. Hvala igralcem. Oder je krasno slikan. Razsvetljava v dvo- rani in v celem domu dnevna. — Pred in po igri je nastopil č. g. kaplan z ma- lim a toliko bolj krepkim ženskim zbo- rom. — Udeiežba je bila povoljna. Pred- stava se je zvečer ponovila. Izjava. Cerkno. Ravno dobro je prišel liberalni od- poslanec potolažit naše liberalčke; ve- lika nevarnostje bila, dazrnrznejo vkljub pomladanskemu vremenu. — Da o shodu nagromadijo v „Soči" vsemogoče laži, to jim kosinate vesti nič ne vznemirja. Bil sern na shodu ; pokazal pa sem jim, da se ne strinjam 7 njih izvajanji. Iz- javil sem, da sem clan nasprotne stranke, o g r o m n a I a ž i e pa, da sem s e predstavilkot predsednik K. Z. in da sem zastopal 500 g I a- sov!! Ako bi bila zveza dr. Gregorčič- Pajer resnična, bi jaz bil prvi, ki bi jo obsojal, — in le v tern pogledu sem se pridružil njili resoluciji. Povdarjati pa sem hotel tudi velike zasluge dr. Gre- gorčiča, a so mi zborovalci sapo zaprli. Seveua, farbati znajo s proračunom, rcsnic pa nočejo poslušati. Liberalna hi- navsčinf. se resnice boji! Umevno pa jc, da ni uikdo glasoval proti resolucijam aj bi potem ne bil varen svoje kože, celo mene so potem tako silno napa- dali. da se ml ni zdelo varno ostati še nadalje med njimi. Resoluciji, naj se dr. Üreg odvzame častno občinstvo, ni bilo mogoče nasprotovati, ker je gotovo skoro nihče ni razumel. Sicer pa naj lažejo kakor hočejo, odgovor dobijo na tak način, da se za ušesa primejo! Takrat bodo spoznaü, kako d^belo lažejo, ako trdijo, da sem zastopal K. Z. — Cel do- pis je sestavljen pod pečatom laži; do- pisnik trdi, da je bilo tarn 200 ljudij, v resnici pa jih je bilo le okolu 60! Le lagajte tako še nadalje! Na ta način izgubite še razkropljene ostanke vaše armade; pri prihodnjih volitvah ne bo drugega na vaši strani kakor lib. krčmar s četico šnopšarjev in — večen student. Franc Tavčar. Polifični pregled. Novo ogrsko ministerstvo Včeraj dopoludne je cesar vsprejel novega ogrskega ministerskega pred- sednika. grofa Khuen-Hedervary-ja, v avdijenci. Grot' Khuen-Hedervary je pred- ložil cesarju listo novih ogrskih mini- strov, katero je cesar potrdil. Novo ogrsko ministerstvo je tako- le sestavljeno: Grot' Khuen-Hedervary ministerski predsednik, istočasno mu je poverjeno vodstvo ministerstva za no- tranje stvari in ministerstva a latere, Ladislav Lukacs finančni minister, Ka- rol liieronynii trgovinski minister, dr. Fran Szekely pravosodni minister, grof Bela Szerenyi minister za poljedelstvo, generalni major Ha/ay minister honve- dov. .Ministerski predsednik grof Khuen- Hedervary prevzame začasno minister- stvo za Hrvatsko, pravosodni minister pa začasno ministerstvo za uk in bo- gočastje. Novi ministri so dospeli sinoči na Dunaj in so bili danes ob 11. uri od cesarja zapriseženi. Listi poročajo, da bo glavno točko programa kabineta tvorila volilna re- forma na širji podlagi splošne volilne pravice. Nadalje namerava Khuen-He- dervary preosnovati tudi upravo. Avstrijski državni dolgovi prekoračili doset milijard. Komisija za nadzorovanje državnih dolgov poroča. da so avstrijski državni dolgovi koncem prve polovice lanskega leta dosegli deseto milijardo in znašajo 10 milijard 337,900,000 kron. Zbiranje ruskih čet na avstrijski meji Gališki listi poročajo, da zbira Ru- sija na ruski-gališki meji vojaške čete. Ista poročila trdijo, da je največ ruskih vojaških čet osredotočenih nasproti trdnjavam Premysl Jaroslav. Govoril je On! (Po shodu v Komnu.) To bil je vihär, to bil je polöm! So švigale strele in bučal jegrom! Govoril je On! On komenski boh! Pa kaj je povedal ta hrust, velikan? Poslanec težavni, On mislecnevgnan? Potolkel je vse? Ta kraški goljät? Te nunce je hrustal, jih metal ob tla, da sikala kri je kar gor do nebä! In druzega niČ? Govornik neslan!! O trtah teh kraških bil zinil enö, ki kličejo danes še glasno v nebo ! Ti zviti trtjoni Nesramni hujskači! O juncih in žrebcih to bil bi predmet, ki mogel bi srce ti zvesto ogret! Vse drugo meglä! Ti čedni možak ! 0 kje si pa Gabršček, junaški bil ? 1 ti bi bil v Komnu svoj poper dobil! Zato Te ni bio, strahopetni junak! Darovi. Za ;,Šo\ ski I) o in" je došlo našemu upravništvu: Silve- strov večer na Serpenici 10 K. Mvala! D r u š t v u z a i z p u š č e tte k a z- njence in njihovih nedolžnih r o d b i n sta darovala in sicer: Preč. g. Blazij Grča, župnik v Šempasu 2 K in preč. g. Stefan Kodermac, kaplan v Šempasu 2 K. Domače in razne vesti. Imenovanja — Veleč. g. dr. Andrej Pav 1 i c a je imenovan definitivnim pro- fesorjem bibličnih ved starega zakona v centralnem semenišču v Gorici. Veleč. g. dr. Jožef Srebernič je imenovan definitivnim profesorjem cerkvene zgo- dovine istotam. Petindvajsetletnico svojega mas- niškega posvečenja sta praznovala včeraj preč. g. župnik Jožef Fabijan pri Sv. Luciji in g. kurat Alojzij B r a t i n a v Šempolaju. Veseleči se ž njima, kliče- mo: Bog blagoslovi in ohrani! Naslednik škofa dr. Nagl-a? — V Monakovem izhajajoč list „Bayerischer Kurier" ve povedati, da bode za trža- škega škofa imenovan rektor „Anime" v Rimu, mons. Lohninger, ki ne zna baje niti besedice slovenskega ali pa hrvat- skega. Imenovanja. Cesar je povišal gim- nazijska ravnatelja gg. Frana Breznika v Novem mestu in Ignacija Fajdigo v Kranju, ravnatelja na ljubljanskem uči- teljišču Antona Črnivca v 6. činovni razred. Danes popoludne ima deželni sol- ski svet za Goriško-Gradiščansko svojo sejo. Zmaga S. L. S. pri občinskili o- litvah v Komnu Iz Komna nam pišejo: Dne 10. in 11. t. m. so bile pri nas občinske volitve. V II. in III. razredu je zmagala S. I S. To je glasen protest nasproti Štrekljevemu govoru, katerega je držal na shodu na dan Sv. Treh Kraljev. Takrat nas je on smešil, da hodimo po postranskih poteh, da potiskamo klobuk na čelo, da si ne upamo nositi glave pokoncu itd. V d n e h volitve pa se je ravno nasprotno pokazalo: glave smo nosili pokoncu, klo- buke nazaj in šli smo narav- nost po cesti med tern, koso n a - prednjaki klaverno spobešeno glavo capljali po najkrajšem potu domov. Strekljev govor nam je torej več koristil nego škodoval. Samo neki Mi- klavžev sin se nam je izneveril, ko je videl, da ga nočemo vtakniki v stare- šinstvo. 1 on in njegov oče sta presko- čila v naspiotni tabor, kjer sta pa oba p o g o r e 1 a. Obžalujemo oba! Pristaši S. L. S. Slovensko moško učiteljiš^e ne- znansko bode v oči A. Gabrščeka, ker se je naselilo v „S. Gregorčičevem Domu'S katero poslopje je sezidal dr. Gregorčič s pomočjo rodoljubov. Da bi svojo jezo nekoliko ohladil pa se vsako toliko pobaha, da je on z liberalci pri- pomogel, da se je moško učiteljišče pre- mestilD iz Kopra v Gorico. Jako nei 'i se spuščamo v tako nečastno polemiKO in da bi preiskavali, kdo ima največjo zaslugo, da se je rnoško učiteljišče pre- mestilo iz Kopra v Gorico. A ker v to ponovno izzvani, smo siljeni povedati resnico. V sobotni „Soči" piše A. Gabr- šček doslovno: ,,Ko se je šlo za premestitev uči - teljišča iz Kopra v Gorico, je (dr. Gre- gorčič) najprej vso reč zapackal, ker se je dal hvaliti v „Gorici", a lani ga ni bilo nikjer, ko so Lain divjali." Na tern mestu bodi povedano, da, ako bi dr. Gregorčič zadeve o preme- stitvi moškega učiteljišča iz Kopra v (iorico tako ne „zapackal", bi še danes istega r;e imeli. Dr. (iregorčič je uže tisfikrat „zapackal" zadevo o preme- stitvi nioškega učiteljišča iz Kopra v Gorico, ko je „Soča" pisala, da se v „S. uregorčičevem Domu" v I. nad- stropju nastani dr. Gregorčič z vsem klerikalnim štaboin. Gremo Se dalje in v stanu smo povedati na polna usta, da je dr. (jregorčič „zapackal" zadevo o premestitvi nčiteljišča uže takrat, ko je polagal temelj „S. Gregorčičevemu Domu". Uže takrat je bila zapečatena usoda o slovenskem učiteljišču. Mari mislijo puhloglavci okoli „Soče", da bi dr. Gregorčič zidal kar tje vendan pa- lačo, kakoršna je „S. Gregorčičev Dom", kakor so delali liberalci z „narodnimi pirhi", ki od znotraj smrdijo do neba (Gabrščekov izraz), ki le še tanjka lu- pina pokriva gnjilobo, ki dan na dan bukne na svetlo ? — Ko so liberalci videli, da je mož tihega dela to dosegel in so zraven tega dobro vedeli, zakaj zida dr. Gregorčič šolsko poslopje, jim črna duša ni dala miru. Kaj so nare- dili! Ko so Lahi izvedeli, da se učite- ljišče res premesti iz Kopra v Gorico in so protestirali na raznih shodih, ki so pa izdali toliko kot udarec s palico po vodi, so slovenski liberalci sklicali pro- testni shod v „Trgovski Dom" ter tarn jeli hujskati slovensko ljudstvo! In po- sledica temu, kaj je bila! Da se je jela vlada pomišljati, bi li svojo dano be- sedo držala ali ne. Videla je, da se ljudstvo hujska in draži in bala se je vednih nemirov. To je bil vspeh tega protestnega shoda, ki bi nam kmalu odnesel slovensko učiteljišče. Le resnemu nastopu naših državnih poslancev se je zahvaliti, da ni ta liberalni protestni shod vso zadevo v resnici zapackal na veliko škodo goriškega slovenstva. Sedaj pa pridejo ti mameluki s trditvijo, da so oni z svojim protestnim shodom izsilili od vlade, da je pre- mestila učiteljiče iz Kopra v Gorico in pravijo, da ko so Lahi lani divjali ga (dr. Gregorčiča) nikjer ni bilo! — Oni so v resnici hoteli zapackati celo za- devo, ker so dobro vedeli, da dr. Gre- gorčič zida „S. Gregorčičev Dom" za učiteljišče. Saj je govorilo o tern vse mesto in cela dežela. Saj tudi goriški Lahi so to vedeli ter so uže pri zidanju nagajali fako. da sc jc moralo delo za šest tednov ustaviti. Ako bi dr. GregorČiča ne bilo, bi bilo še danes slovensko moško učite- ljišče v Kopru. To je resnica! Oj črna zavist, kako človeka oslepiš. A resnica ostane le resnica! Ni namen temu pojasnilu, da bi koga hvalili. Pribiti smo le hoteli liberalno lažnjivost, ker smo bili v to ponovno izzvani. Ker se je gosp. Andrej Gabršček v svoji „Soči" zopet spomnil „laškega zagrizenca", daruje Teodor Hribar iz hvaležnocti : „Šolskemu Domu" 50 v, „Gregorčičevemu Domu" 50 v, „Slov. Sirotišču" 50 v, „Alojzijevišču" 50 v, „S. K. S. Z."50v, „Dijaški mizi" 50 v. Jlltri ob 8. zvečer bode skiop- tiškopredavanjev „Centralu". Opo- zarjamo na to občinstvo. Nova zadruga se je ustanovila na Gradiščti pri Renčah z imenom : „Go- spodarsko društvo", ki bo imela namen razpečavati in prodajati kmetijske pri- delke in obrtne izdelke svojih udov; nadalje priskrbovati svojim udom gospo- darske, obrtne in gospodinjske potreb- ščine; ustanavljati in vzdržavati za~ družna skladišča; pospeševati kmetijsko gospodarstvo svojih udov z vsemi v to potrebnimi sredstvi. — Koristna zadruga. Zadruga je član „Goriške zveze". Surovost poosebljena v gosposkl suknji. — Ko je prihajal naš priprosti slov. kmetič nekdaj v mesto, je bila laška razposajena liberalna mladina, ki je poskušala na njem dovtipe zasmeho- vanja, izbruhc gosposke surovosti. V novejšem času je to nalogo prevzel neki del slov. liberalne mladine, vzgojen po surovem, barabskem slogu liberalne „Soče". Kdo se ne spominja, da je v komaj minolili časih taka surova mla- •dina (seveda laška) tvorila občinstvo na galeriji v tržaški mesini zbornici, kalero občinstvo je usipalo izbruhe svoje inestne surovosti na slov. okoliške poslance. Zdaj je v Trstu bolje. V „Edinosti" smo vsaj te dm čiialb „Danes bi galerija tržaškega mestnega sveta s svojim ve- •denjem morda služila kaki drugi galeriji celo kot vzor". In mrdostavljamo: Taka „druga galerija" se je naselila v- novej- šem času v naši deželni zbornici z raz- liko, da je bila v Trstu laška, a naša je slovenska. V drugi seji takratnega za- sedanja deželnega zbora je prestala iz- pit pobalinske usposobljenosti. Andrej Veliki mora imeti svoj dvor, kot ga imajo vladarji In ta dvor ga je sprem- ljal 27. dec. minolega leta v deželno zbornico. S takim dvorom hoče Gabr- šček imponirati javnosti, tako spremstvo naj mu nadomestuje pravico in resnico s pobalinstvom, surovostjo, z barab- stvorn, s kričanjem, z divjanjem, s pso- vanjem, s tuljenjern, enakim produkcijam divjih zveri v kakem zverinjaku. Kakih vsklikov si je dovoljevala ta zbesnela druhal mestnih slovenskih barab, to se ne da v poštenem listu zapisati. Rečemo le toliko, da bi rovtarski drvar, slišeč te vsklike, sam vskliknil: No, mi rov- tarji smo vendar bolj „manirlih" Ijudje kakor ti mestni škrici! In vsi ti vskliki zbesnele surovosti so bili naperjeni v prvi vrsti proti možu, ki je dosegel najvišje mesto slov. rodoljubja med go- riškiini Slovene', proti našemu dičnemu dr. Gregorčiču. Njega, ki je posvetil svoje življenje blaginji Slovencev na Goriškem, njega, ki je žrtvoval za goriške Slovence ne le svoje imetje, ampak tudi visoko karijero, katera bi mu ne bila izostala. ako bi bil pustil na stran nehvaležno politiko za svoje rojake, njega so se drznili o rodoljublju soditi ljudje, kate- rih edina rodoljubna zasluga je kroka- nje v slovenskem jeziku. Skandal, pfui, takim najetim propalicam ! In to poulič- nji:štvo nazivlja rahločutna, delikatna, v časnikarsko poštenjaštvo zavita „Edi- nost" še „slovensko občinstvo", t. j. ona „Edinost", katera ni imela dovolj graje za tržaško laško mestno galerijo, ki je vendar insultirala drugorodne oko- liške poslance! No, preskrbljeno je, da ne pride slov. mestna fakinaža več do besede, katera bi šla v sniislu volitve- nega okraja le takrat, ko bi se šlo za poslance iz Iaške občne ali mestne ku- rije. Slede slov. poslancev — od prvega do zadnjega — pa naj držijo ti junaki z ulice jezik za zobmi, ker niso oni niti enega volili! V dobi Katonov. (M i s 1 i i z č t i v a „Kato Vrankovi č".) Jugo- slovanski Katon! Vesel je človek takega imena v časih, ko nimamo ne le Ka- tonov, temveč celo malo -- mož. Zapi- sali so o tej igri besede, češ, da je v nji vendar enkrat nekaj m o š k e g a. Čisto res! Poilitika, dejanska politika v kateri živimo mi vsi, ožarjena, rafini- nirana v barvilu poeta. Poučna igra to in vredna beriva. Tudi mi imamo take Katone, idealne ljudi, goreče v misli in delu za narod. Razlikujejo se morda le v toliko od fikcije, da jih ne doteče tolika tragika, ko Vrankoviča. Kaj je zakrivil Kato? Kje tiči tista „tragična krivda"? Rekel bi: vnjegovi mla- dosti, v tisti mladosti, ki je tako silo- vita v svojih kritikah, tako brezobzirna, nehvaležna, v vsej principijelni dosled- nosti nekrivična, anomalična. Pesnik je definiral to krivdo: Lju- bezni ni v njem. Kamen je Kato, stroj dosledne značajnosti. Pritrdili mu bomo. Da, ljubezni je treba Katonom, lju- bezni, katere princip ni nikoli ne- gativen, nikoli težeč po razdiranju, nikoli sredstvo Osvete — pravice, tem- več jasen, vseodpuščajoč, žrtvujoč in — skromen! Knjiga „Veliki punt" je posla. Ljudstvo je z veseljem čitalo to zgodo- vinsko povest. Pripravlja se drugi, ne- kaj popravljeni natis,- po katerem bo brez dvojbe naše ljudstvo z veseljem poseglo. Naročila sprejenia uže sedaj „Narodna Tiskarna" v (iorici. Kot Luclferja so se ga vsi bali, namrcč (iabrščeka — tako je rekel dr. Treo naliberalnem shodu v „Trg. domu". Kdo vsi? No, naši poslanci. Ali tako si je g. dohtar le domišljal v svojih možga- nih, razgretih od velike servilnosti do šefa (iabrščeka, v resnici pa se ga boji le on sam, da bi mu Gab. ne izpod- niaknil jasli, iz katerih zoblje. Da našim poslancem niti na urn ne pride, da bi se enega bivšega šulmošterčka bali, kaže dovolj dejstvo, da so odkazali nje- govd izvolitev verifikacijskemu odseku. Dr. Treo se je v prisiljenem obožavanju v navzočnosti gromovnika-šefa povspel do naivne trditve, da „so se ga vsi bali kot moža, ki hoče gospodom štreno in račune zmešati". Preneunino! Ako bi bili imeli naši poslanci le trohico obzira na kako bojazen, bi mu bili precej po- trdili izvolitev. Ne je se tako vroča juha, kakor se kuha. „Eno je rohneti v „Soči", drugo „mešati račune" v zbor- nici. V „Soči" mu nihče ne odgovarja, ker bi bilo preneumno pretepanje s člo- vekom, kateri ima kot lastnik lista „škarje in platno" v rokah, kateri ra- čuna, da vcčina njegovih braveev ne čita nasprotnih listov, in kateri ve, da je stokrat krajše in lažje metati neute- meljene trditve na papir, kakor jih ovreči. Ali v zbornici je stvar drugačna. Tu bi bil Gabršček enak med enakimi; „platno in škarje" odpadejo. Vsaka ne- resnična trditev bi imela takoj kazen za petami, t. j. ovrgel bi jo kar precej pro- tidokaz z nasprotne strani, in oni po- slušalci neresnične trditve, bi slišali kar takoj tudi resnične popravke. V „Soči" se je lahko skrivati za lirbet odgovor- nega urednika, a v zbornici se je treba bejevati z obraza v obraz. Zatorej čujte dr. Treo: Vaš šef, pred katerim se le Vam tresejo hlačice, je velik v „Soči", a rničken bi bil v zbornici. To je tudi sam slutil; zato je tudi prostovoljno po- begnil iz zbornice, kjer bi bila njegova zvezda prehitro zatonila, in kjer ni mo- gel več upati na svitle kronice odbor- niške. Slučaj, ki ni slučaj, pa je, da da- jajo Gabrščeku lastni pristaši velezna- čilne naslove. Peter iz Križa ga je ime- novalna agrarnem shodu moilras a. dr. Treo ga primerja Luciferju. Le tako značilno naprej! Kje se je plesalo v nedeljo ? — V Bukovici. županstvo Vrtojba! Kdo je dal dovoljenje za ta pies ? Menda ne vrtoj- bensko županstvo! Je-li res? Če je to res, bi prav ponižno vprašali imenovano, naj nam pove, od kedaj je v navadi, da se tudi na ta praznik — praznik pre- sladkega I. J. — dovoljuje plese ! Menda še nobeno županstvo na Goriškem ni tega zagrešilo! Najbrže da je to storilo prvo agrarno-liberalno županstvo v Vr- tojbi. Prosimo pojasnila. Kaj ni tern lju- dem več noben praznik svet ? Ljudstvo se je zgražalo! Še celo godec je rekel: „Uže 30 let godim, a se nikoli nisem godel na ta dan". Liberalci ne morejo preboleti de- lovanja deželnega zbora. Gabršček je od same jeze obolel tako, da ni mogel iti v nedeljo obdržavat shod v Sežano. V agrarno-liberalno Kojsko so šli v ne- deljo cedit sline liberalni inteligenti. Pravijo, da je bil shod zelo „mičkan", Kam so šli še! Na Bukovo pri Cerk- nem. Že ni zadostoval prednedeljski shod v Cerknem za Cerkljansko. Pravijo, da je bilo na tem shodu 60 oseb z žen- skami in otroci vred. V „Soči" pa so pisali, da je bilo na tem shodu par sto oseb. Ni nič čudnega, ako se pomisli, da nosi dr. Podgornik očala in vidi vse „doplih". Pa tudi v Ročinju so bili v nedeljo, vsaj tako je napovedala „Soča". Reveži, mlatijo prazno slamo. Do polo- vice februvarja bodo lazili po deželi. Takrat se najbrže zaprejo vrata dežel- nega zbora. Namesto da bi zastopali v njem ljudske koristi, so zbežali iz njega, ker jim to delo smrdi. „L1 Eco üel Litorale", glasilo pro- šta Faiduttija in pa „Soča", glasilo slo- venskih liberalcev si :nido nasprotujeti v svoji pisavi o dežclnern zboru eori- škem. List „V Eco", kakor smo uže zad- njič povedali, hudo napada laške libe- ralne poslance, češ, da jih ima dr. Gre- gorčič na povodcu in da ližejo roko (dr. Gregorčičevo), kijih neusmiljeno tepe. V sobotni Številki zasmehuje „L'Eco" laškc liberalne poslance in pravi, da se v deželnem zboru vse zgodi, kar hoče dr. Gregorčič in da laški liberalci se nič ne upajo, ako jim milostno kaj ne do- voli dr. Gregorčič. Tako piše glasilo stranke, ki je bila lansko leto zvezana z Gabrščekom. Ta list torej odreka la- skim liberalnim poslancem vsako pre- moč v deželnem zboru. — Sedaj pa čujmo, kaj piše liberalno glasilo „Soča" o dr. Gregorčlču in o naših poslancih. Dr. Gregorčič je izdajalec, prodanec Pa- jerjev, hlapec laških liberalcev, prodal je Slovence Lahom za nedogledne case, največji škodljivec goriških Slovencev, efijalt, ki smrdi do neba itd. Kakor bi rožce trgali, kaj ne? Naši poslanci so Gregorčičevi kimovci, ponižni kužki, ki si nič ne upajo itd. Kdo piše resnico ,,L'Eco" ali „Soča"? Eden mora lagati.*) Ker pa ima „Soča" bi rekli patent za to, ko se gre, da se koga oblati, menimo, da ni težko uga- niti, komu je več verjeti! Kdo smrdi do neba, kdo je napravil največ blata na Goriškem, kdo ima golido z gnojnico, kdo se v blatu valja, kdo širi smrad po deželi, kdo je prava kuga naše mladine, to bo koj videl znani liberalni hvastač, ako se postavi pred zrcalo in pogleda vanje! Sliko onega bo videl. ki smrdi do neba! Kovačev student. Za ljudske odre uglasbil Vinko Vodopivec, libreto spisal Ivan Kovačič. — Pod tem naslovom je izšla ravnokar v založbi „Katoliške bukvarne v Ljubljani" šaljiva spevoigra v treh dejanjih, ki je prirejena deloma za solospeve, deloma za moški zbor in je popolnoma umerjena močem pevskih zborov, s katerimi razpolagajo naši ljud- ski odri. Besedilo za to spevoigro, bo, kjerkoli se bo uprizarjala, provzro- čala brezdvomno mnogo veselosti in smeha in se nahaja tudi že v 5. in 6. zvezku „Zbirke ljudskih iger", izhaja v istem založništvu. Mestni policaj ~- obsojen. Naši čitatelji se še spominjajo, da so goriški Lahi uprizorili na večer 21. septembra demonstracijo po mestu Gorica po pro- testnem shodu v gledališču proti pre- mestitvi slovenskega moškega učite- ljišča iz Kopra v üorico. Med demon- stranti se je posebno odlikoval mestni policaj Ivan Medvešček (seveda Italijan od pete do glave). Vpil je „Abbasso i zbirri sporchi". (Doli umazani stražarji!) A slišal ga je en tak „zbirro" ter ga ovadil sodniji, pred katero se je moral zagovarjati v soboto. „Italijanaš" mestni policaj Medvešček je bil obsojen na tri dni zapora. Tudi zabeležbe vredno! V Komnu se je ustanovila deželna zavarovalnica goveje živine. Začasnim poverjenikom jebil izvoljen g. J. Žigon iz Komna. Potreben pouk o tej je dal dež. uprav. B ek ar. Podbrdom bode due 30. t. m. Iepa veselica, katero priredi tamošnje ,.,Kat. izobraž. društvo"z jako bogatim vspo- redom, iz katerega posnemljemo, da na- stopi govornik, inoški, mešani in otroški zbor; nadalje se bodo vprizorili burke in sicer „Junaki", „Pust" in „Tihotapci". Potem bo še srečkanje in prosta za- bava. Lepa veselica, ki bo nudila zdrave zabave. 60 letnica obstanka orožništva. Danes praznuje naše orožništvo 60 let- i?ico svojega obstanka. Orožništvo je bilo namreč ustanovljeno dne 18. janu- varja leta 1850. Deželno društvo tabakarnarjev je prejelo 50 K podpore od jubilejnega podpornega društva na Dunaju v namen, da jilt razdeli med potrebnejšd toba- karnarje. Dobili sopo 10 K in sicer: Marija vd. Kumar iz Št. Lovrenca pri ¦) Najbrže lažeta oba! Op. stavca. Flumicelu,.Ana vdova Tassavin iz Rude, Marija Vižintin v Kapucinski ulici v Gorici, Terczija Roth v Magistratni ulici v Gorici in Henrika Jeleršič v Nunski ulici v Gorici. * Breznmnega človeka so našli v nedeljo v Nemškem Rutu (grahovsko županstvo). Star je okoli 30 let, slabo oblečen, govori ne nič, le smeje se. Nič se ne ve, od kod je, kaj je in kaj zna. Včeraj so ga pripeljali v goriško bol- nišnico. „Saöjarsko in vinarsKo društvo" v Kanalu bode imelo dne 20. februarja t. I. po blagoslovu ob 3. uri popoldne svoj redni letni občni zbor v občinski dvorani v Kanalu s sledečim dnevnim redom: 1. Pregledovanje in odobrenje računa za leto 1909. 2. Pretresovanje preudarka za leto 1910. 3. SluČajnosti in predlogi. 4. Volitev društvenega vod- stva. Udje morajo svoje predloge vlo- žiti društvenemu vodstvu 14 dnij pred občnim zborom. K obilni udeležbi vabi Društveno vodstvo. Srbski poslanci pridejo tudi v LJubljano in v Trst. Kakor znano na- meravajo srbski poslanci, čim bo zvr- šeno zasedanje skupščine, prirediti po- učno potovanje po Evropi. Na tem po- tovanju pridejo ti'di v Ljubljano. Ni pa še določeno. ali pridejo v Ljubljano začetkom svojega potovanja, ali pa na povratku v domovino. Poslanci posetijo tudi Trst. Sajenje tobaka na Štajerskem. — Finančno ministerstvo je dovolilo. da se sme v kmetijskih šolah v Grottenhofu in Mariboru saditi tobak za poskušnjo. Ako se poskusi obnesejo. bo dovoljeno tudi na Stajerskem saditi tobak. Spomenik postavijo slavnemu če- škeinu skladatelju S m e t a n i v Pragi. Prispevke so pričeli že nabirati. Za milijonov dar,,Lstredne matice školske" je bilo do 12. t. m. darovanih 863.016 K 64 st. Pač brezprimerna na- rodna požrtvovalnost! 20-letno delo „Südmarke''. — Lani je minolo 20 let, odkar dela med Slo- venci najnevarneje in najpogubneje nem- ško društvo „Südmark". Danes šteje društvo nad 700 podružnic 165.000 členi. Podružnice so združene v 28 „Gaue". Društvo vzdržuje 130 ljudskih knjižnic s 120.000 knjigami. Samo na Spodnjem Štajerskem je pokupila „Siidmarka" nad 1000 oralov zemlje ter tarn naselila pru- ske protestante. Društvo je razdelilo nad 1 milijon kron. od teh so dobili nemški dijaki na ustanovah 50.000 kron. Drobtinice. Stoletnica rojstva Leona XIII. — Dne 2. marca t. 1. se bo obhajala v Rimu stoletnica rojstva velikega papeža Leona XI1I. V. to svrho je izvoljen pose- ben odbor. 623 občin brez šol je še danes v Galiciji. V teh občinah je človek, ki bi znal čitati in pisati, bela vrana. Družba sv. Mohorja v Celovcu. Družba sv. Mohorja v Gelovcu je malo pred božičnimi prazniki dovršila svojo nalogo, odposlavši svojim članom knjige za 1. 1909. Bilo je to ne malo dela! Celih sedem tednov je imelo pet oseb eel dan in še pozno v noč opra- vila dovolj s štetjem, zavijanjem in veza- njem knjig, katerih je odpeljala pošta 920 zavojev in železnica 1510 bal tehtä- jočih 141.000 kilogramov. Ob novem letu so imeli vsi Mohorjani knjige v rokah in nadejamo se, da so bili vsaj veči- noma zadovoljni z njimi. Vplačalo je na Ietnini do konca leta 84.325 udov in ži- vih dosmrtnikov je prejelo knjige 1790; če k tem prištejemo še iztise poslane listorn, društvom in nameček. je torej Družba za lani razposlala 87.000 izti- sov! Ni čuda, da so nekatere knjige pošle do zadnjega iztisa, kakor „Podobe iz misijonskih dežel" in „Marija v žarji slave", in da je ostalo tuui drugili knjii*. na pr. molitvenika. le nekaj iztisov. Takega uspeha se gotovo radujejo z odborom vrod vsi resnični in iskrcni prijatelji naif Družbe •-- to so pa tudi pravi pri- jatelji našega naroda sploh. Zahvaljujoč Bojja za njegov bla- goslov in Čč. gjj. poverjenike za njih po- žrtvovalni trud. ki jih stane tudi ne malo novcev. in vse zveste nam Clane, vabi Oružba sv. Alohorja zdaj vse mile rojake, da naj tudi letos stopijo v vrsto Mohorjanov in se do 5. sveCana zglase pri svojih poverjenikih. Da nam ne poj- dejo zopet knjige. proximo, da naj se nam Čimprej dopošljejo vpisovalne pole, ker bi sicer morali uvesti drug red za razpošiljanje knjig. namreč v tisti vrsti. kakor so nam došle vpisovalne pole. Zakasnjenci bi potem lahko prejeli me- sto knjig le svoje novce zopet nazaj! Kaj bodo prejeli za svoje kronice. to že vedo; če bi se oglasili pri nas osebno. bi jim tudi že lahko pokazali. kar smo doslej za W10. 1. izvrsili. in gotovo bi jim ugajalo. Cimprej bomo vedeli. ko- liko udov bomo letos zopet zbrali pod palico sv. Alohorja. tern prej bomo ino- gli dovršiti vso naklado in udom raz- poslati knjige že začetkom jeseni. Letos bomo dali vsem udom samo isti molit- venik (,.^v. spoved"): molitvenike iz za- loge bomo poslali le tistim Alohorjanom. ki si jih ne bodo izrecno prepovedali. Tako upamo ugoditi vsem. Knjige ..Trije rodovi" pa moremo dati najprej samo prvo polovico v zameno za molitvenik ali za posebno plaeo. NaroCnikom pa ne bo treba čakati dolgo na drugi del. priložili bomo vsakemu iztisu prvega zvezka položnico. in kdor bo želel pre- jeti se drugi snopic. nam bo naravnost po posti poslal 50 vinarjev in bo prejel drugi snopič že nekaj tediiov za prvim. Le nekaj ! Da izpraznimo zalogo starejših molitvenikov, homo odslej pro- dajali vse molitvenike neve/.ane po 40 v; naročilom je priložiti tudi postnino. Na- dejamo se. da bodo Alohorjani in pro- dajalci molitvenikov za to ceno si hiteli nabavit lepili in dobrih motitvenikov, ki jih najdejo zaznamovane v „Koledarju". Ker smo znižali ceno posameznim snopiCem „Zgodb sv. pisnia" na 50 vin.. stane zdaj vezan prvi del sv. pisma samo K 1050. Odbor. SesI his in neholilio zemlje se prodi po jako nizki ceni. Več se izve pri Matiji Prinčič-u v Moši. Pniol/l! sP°minJaJte se ob vsaki nUJdlVl. priiiki „šolskega Doma1,. Svoji k svojim! Podpisani slovenski brivec v Go- rici Gospodska ulica St. 1 se priporoča si. slovenskemu obcinstvu iz mesta in i dežele za obilen obisk. Postrežba točna in strogo snažna. Brije in striže tudi na mesečno odplačevanje. Xa zahtevo brije in striže na domu. V zalogi ima razne toaletne potrebsčine po zmerni ce- ni. Prevzema vsa lasničarska dela ter kupuje ženske lase po o K in naprej kilogram. Franc Novak. Gospodska ulica, št. 1. Prostovoljna razprodaja, V nedeljo. due (>.. lo.. 2,1 in M). januarja ll>10 se bo vrSila prostovoljna razprodaja grasdne VERTOCE pri Aliniu ((iorisko). ohstoječo iz jjo gori'Ski/i njiv (Campo) hrastovega in kostattjerega gosda ter akacijevega koloseka in in 1*4 njiv ffoljo, travnikor, pahiikov in vinogradov. Dalje is Jako firostorucga gradtt s zgodovinsko kapelieo its francoskih časov, raznih hlevov in kleii, vcč dnigih kmetskih poslopij, Iche ih na samem sredi tijiv, travnikor in hoste, kl so za kolon-.' posebno pripravna. \'es svet je v najboljsem statin, jako rodovitcn. posebno scnožcti in njive v ravnini ob reki Vipava, in jako vgoden za vinorejo. sadjcrejo in vrtnarstvo. Pro- dajalo se bo v poljubnili kosili. pa tudi vse sktipaj. Od gozda se proda les sam, ali s svetom vred. Hrasti so jako sposobni za pilote. za ograje in za kole, ker so jako dolgi in primerno debeli ter ravni. Akacijevega kolja je več vagonov. Cela graščina tvori en kompleks. jo obdana od reke Vipava, ima lepe do- vozne ceste od vseh strani ter je oddaljena od mesta (iorice po novein mostu 3,4 lire pes. od kolodvora Rubijc-Sovodnije pa ! uro peš. Iz gradti je lep razgled na (iorico in goriško polje. Cela graŠČina bi bila jako sposobna za večjega živinorcjca, ali konjercjca oziroma za kake graščake ali redovnike, ker poleg gori navedenih ugodnosti, se dobi mnogo raznovrstne divjačino (zajce, katorne, srne, lisice in celo divje mačke). ter je tudi bogat ribji lov 14 km dolgo po obmejni reki Vipava Placilni pogoii so jako ugodni ter se naznanijo kiipcem nred razprodajo- Natančnejsa pojasnila d:je grasčinski čuvaj v Vrtočah ter graSčinsko oskrb- nižtvo v Ci o r i c!. Via d e i Cappuccini štev. 2, II. nadstropje. OskrtHiištvo sraScIno VEliTOČE pri 3IIRNU. JOSIP BONANNI naslednik T. Slabanja > srebrar in pozlotor u Gcrici ulica IHorelli IZ ' odikovan z z^ato svetinjo ! se priporoča vsem čč. cerkveiiim oskrbništvom za . vsakovrstna izgotovila cerkvenega orodja. Plačuje se tudi na obroke. Konkurenca v cenah izključena. Cenike gratis franko na dorn. I G" V I ^ oriska zveza gospodarskih zadrug in drustev v Gorici reKistrovan» /udruga / omojeno zavezo posresiuje pri aaiupn taeujsiil potreliščin in pri pr^daji ^Ky^ *xs> ^n tmetijskih pridelkov. ^x^ ^v ^x^ Zaloga je v hiši .XENTRALNE POSOJILNICE v Gorici, TEKALIŠČE JOS- VERDI ST. 32. J\sazn,anilo. „Ceutrailna posojilijicti regtatrovana zadruga z omejeno /avezo" v Gorici naznanja, da bode obre- stovala pričenši s l.januarjem 1909hranilne vloge po 412°o (štiri in pol od sto) Posojila se bodejo dajala članom: a) na vknjižbo po S^0,, (pet in en četrt od sto; b) „ menico oziroma poroštvo po 6°0 (šest od sto.) Posojila na mesečna odplačevanja ostanejo ne- spremenjena tako, da se plačuje od vsacih 100 kron 2 kroni na mesec. GORICA, 4. novembra 1908. ODBOR. Loterijske Stevilke 15. januvtirja. Trst.......I 65 38 33 78 „Sodjarsho in vinarsko društua" v HQHflLU ima na prodaj po zmenii coni : 14.0(H) kolFi JKijnmu por- talis- in 4000 kolci ,Ki- paria nioiitiroln4. Obrniti se je v tej zadevi do društve- nega blagajnika g. Frana Oorjup v (iorenjevasi pri Kanalu. Priporočamo našim gospodinjam pravi :f^Ui*HQ}C0Y: kavni " pridatek iz zagrebške tovarne. al. Z»g» U, Y 1161,6:9 LV. Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v GORICI ulica do!!«. Croco stev. (J _, ... ,—a____^=s_^___^=š±_=-^==%___^=a imznanjji sL obcinstvu, da je odprlu produ- jiilno svojih izdelkov na trg-u sv. Antoim na voo'iilu v Uiibiitišee Stev. 1 ter se priporoča za obilno niiro(v;bo. —- Ima v zalogi vsako- vrstiu^'a obuviila ter sprejeina naročila j)o ¦ an -Tin oil*niU AAnok ¦ .¦ Cenj. dame in gospodje — pozor! Imale že šivalni suoj? Ako ga innate, omislite si najnovejšo rnarko „Original- Viktoria" in najboljšega izdelka. Pf dolgoletnih skušnjah sva prisla do prepri- čarija, pa ostant: „Original" vedno le najboljsi. Original Victoria st^oji dehiio še po 10 ntni uporabi brez?.umiiü. Original Victoria stroji su iicprekosljivi za Jonačo rabo im obrtue namene. ^ Original Victoria stroj! si* iui|t)ii|traviie]Si '.( uuietno vezenje (rek arniraiijej. Tvrdka stavi n,j. lazpola^n slrankam učiteliico, ki pončuje orez- plačni) Original Victoria stroji bu liaiboiiSi uui'n't /s;jii dü- sedaj ul)su>(ečih tuvaren. Za vsak stroji jamčiva I0 let. Nikdo naj ne zamudi priiiiu .^ledat si pred nakupoiu' „Original- Victoria" stroje. Edina zaloga ,0 rig in a l- Victorja" stiujev in iir'igih šivalnili strojev, dvokoles „P u c li " orožja, niuiiici.je.in vstli lovskili priprav pri tvrdki Ker?evani & Čuk -- Gorica