^ Vlftfc ^ ru«1 GLASILO SLOVENSKE Sunday* and Holi day a. NAR0ONE PODPORNE OEONOTE IXT0-YEAR IX. Kanadi naslavljajo ženske tovarnah, moški odhajajo na evropsko morišče. Chicagu avtobanditje nemoteno izvrš-čejejo rokoma vnarako obrt. .OBOLNA žena JE PAHNILA SVOJEGA SOPROGA POD VLAK - VLADA DOLOČA OENE ZA GAZOLIN, ZA KRUH M MESO 81 JI NE MUDI 8 CENAMI. — V MESTIH NA VZHODU PRIMANJKUJE MLEKA. — OBLASTI DRŽE ČU VAJA ZA ŽELEZNIŠKO NEZGODO V DETROITU — IZGO VOK ZA PODRAŽITEV BOMBAŽA ŽE IMAJO. PntcstDi shod proti razredni justici. ill., četrtek 8. oktobra (october) 1816. Stev .—number 107. Albany, K. Y., 5. okt. — Oestno-itavka ja končana, ko ba prepričala, da ne o-sič proti dobri organisaoiji. lliljk konferenci ja družba vde-| popoldne »prejela pogoja cest-miikih ualužbenoev, ki so proglasili itsvko končano i vrnili ns delo. _ i Idnonton, Alberta. 5. okt. — i firmi G. 8. Nobla v Noblefor-Alberta, »o pridelali 52 bra-rpienicc na aker. To je najvift. 'nkord na svetu. Albany. Oa., 5. okt. — Podivja-iadrgt ja vdrla v Leavyju, Ga., )a6o in viels is nje sasnorko i-Connelly, katere sin ja obda je ubil nekega belopolt-k farmarja. Sodrga jo je linda-divjaški metodi, ki je udo-■ v južnih državah. City, Kani., 4. okt. — I Trunk železniška družba je tovarni za strelivo zapnali ake. jprvo je družb« napravila poti petimi ženskami. Postavila t,k itnUuaiku^.ki težke firapnelc. Kn bodo iiufane, bodo učile druge it, dokler se družba ne bo počasi vseh delavcev. A. Maver, uradnik družbe, izjav-da hi fp za družbo izplačalo, aantavi ženske tmli v delavnici lokomotive. je, kuj družba s tcin na-»va. ki ima svoje delavnice tu-f Kanadi, četudi toži, da pri-jkuje moških delavcev. Kanadi iščejo zopet rekrute. tovnljno noče nihče v klavni-'Evropo. Ce je pa človek brez lin mu |?lad vrt« v želodcu, po-iv domisli zadnjega izhoda, in uniforma. Vsaka krogla ne Mf in mogoče se vrne zdrav iz »niče. Kanadi nimajo vojuške obvez-» kapitalizem s svojimi na-»rai že preskrbi, da kralju ttn ne manjka "kunonenfu- [Grand Trunk železniška družbr fcu v Kanadi, ki je nadurne-®<»ke delavce z ženskami. V •ci Ontario so že mnogi to-Mrj' odslovili moške in najel" «1ii izdelujejo strelivo ii. ~ »duftrijalne izdelke, ki #< 1 Maj izdelovali inoški de- [^ttfo.Dl., 5. okt. — Avtoban- »mHi danes zopet svoj dan varimo ni vredna poče-,r,*J' Že zgodaj zjutraj st« VJ1" '»»nditov v avtomobilih ^ m /a pad n i strani ropali, da i„ ••iifga policaja v me-" **'u»>ar j,, bil obatreljen, P v> pretepli, k„ „„ oropoli 'prwtorov. I»ri n-ki tolpi je «"l«VijPV nimil (lo ko_ l£,rtljeti J(. Hslunar Patrick ima svoj nalun na , ^ine Ave. Kaaneje a še svojega io- * je ista tolpa oro- .J1"'1 rja. sal una rja » »»lici Roparji so od-škntljo smotk. 0«» * podala k salunsr „ . "■< tm Archer ^ •"'•J-als /.« pn dolarjev »molk P*j\ kisč.h .,„ kolen m tJ;; 1 ler niao ban w N "a,"n ,,ohn ftkrnr-]H ulieji, Smrkavec je imel sivo kapo potegneno na o-či, ki je nastavil bratu salunarja samokres na prsa. Vzeli so mu $12 in drobiž. Ko so roparji bili zatopljeni v delo, je vstopila salun ženska s stekleničico za žganje v rokah. Stisnila je enemu tolovajev četrt dolarja v roko in bežala iz saluna. Druga roparska tolpa je operirala uspešno na zapadni strani me sta. Najprvo je obiskala salunarja Frank Korshaka na 11101 W. Madison ulici in mu vzela $25. Njegovemu zumorskemu hišniku je vzela $3.50. Pet minut kasneje so bandit je oropali salunarja Phillip Hanto-verja na 950 W. Jackson Boule-vardu za $13. V salunu 8am Tony ja nu 1759 West Madison ulici so 25 minut kasneje odnesli $10 in en samokres, ki je bil lastnina salunarja. New Tork, 4. oktobra. — Na Union Squaru se jc vržil velik .diod. na katerem so govorniki bičali nastop oblasti v Minneaoti proti Ciirlu Treaca, Samu Scarlett, Josephu Schmidt u, Phitym , iifrwi nswt^-^wK lrugim rudarjem, ki so v ječi obtoženi umora. -Ravnotako so govorniki obsoja-'i aretacijo Edwarda D. Nolana, rhoiuasa Mooneyja, njegove žene. Billngsa in tovarišev, ki so obtoženi umora radi bombnega napada pri demonstraciji za oboroževalno pripravljanje v San Franei-scu. Dejali so, da je navadna kapitalistična spletka, ki ima namen uničiti delavsko strokovno gibanje ob Pacifiku. Obsojali ao državnega pravdnika kot golo orodje trgovske zbornice, ki vodi Irnj oroti strokovno organiziranemu delavstvu. New York, 4. oktobra. — Abra-ham Bermana, po poklicu krojača, je razmeHaril vlak naduliČne železnice, ko ga je njegova nora soprogu nu postaji Sutter ave. pahnila pred prihajajoči vlak. Dobil je tako težke poškodbe, da je nalo kasneje umrl v bolnišnici. Sorodniki zakonske dvojice izjavljajo, da njegova aoproga ni bila pri zdravi pameti in da je bivala dslj časa v aanatoriju za u-•nobolne na Ijong lalandu. Washington, D. O., 4. okt. — V dobro podučenih krogih se iiri vest, da bo mogoče zvezna vlada določila cene za gazolin na podlagi dejstev, ki jih je dognala preiskava departmenta za trgovino. Department hoče pred vaem dognati, kaj je in kaj ni gazolin. bile poslane oj-, - . . H kateri stavka prične. Kapitalistično časopisje je s spretno pisanimi vestmi tako zsmazalo sliko sploiue stavke, da je bilo delavstvo zineisno iu ui vedelo, kaj nuj stori. In delavstvo seveds kupuje iu člta kapitalistično časopisje, )d nastopu in piie proti nje- kY služi interesom. Ta reanica se je izvedela na zadnji seji, na kateri so bili zbrani zastopniki atrokovno organiziranih delavcev. Vai zastopniki mi izrekli zahvalo 173,m delavcem, ki ao zaštrajkali kljub zmedenim (Hiročiloin v kapitalističkem časopisju. Zaključili so. da ae ti de- „»>. Pri«id«tlh > 500 Uvk, Dokasal je, da je časopisje lagalo in za ljudsko prehranitev. bilo mnogo bolj važno, da se določi cena za meso in moko. ki je poeta la že tako viaoka. da bodeta kruh in meso kmalu aginila t dela vake mise. < D*l>« M a. attsal. S. Mloaal Bukareit, 4. okt. — (Uradno). Na nail Južni fronti v DohrudM ae nadaljuje allovito bojevanje na celi fronti. Sovražnik kaže trdovraten odpor. Moatove čez Donavo, ki ao jih poikodovali ao Donava, vražni monitorji, smo poprsvili in prehod čez reko ae nadaljuje. Monitorje ao od podili naii topovi, Berlin, 4. okt. — (Uradno). Fronta mariala Maekeusenai Avstrijski monitorji ns Donsvi ao uničili mostove za ruako-rumun-Nkimi četami, ki so prekoračila r<«kn. Ponovni napadi na našo ______ ________ __generalno črto Topral Mari-Tusla "oviti ruskorumunski napadi na! so bili bres vspeha spričo odpora vsi fronti ln ds nasprotnik kaže hrabrih bolgaraklh in turikih čet. Sofija 4. okt—(Uradno,) Blizu Lijanu, med Ruščukem ln Tur-tukajem, Je prepeljalo več ao-vražuih bataljonov čez Donavo. Koraki m že atorjeni na zapad teh čet. V Dohrudži Je naša artilerija in infsnterijs odbila na-l»«de dveh divizij na črti Topral Sari. Na Donavi smo okupirsli otok Makalafat nasproti Vidina £ils državnemu pravdniku nu, da nastopi sodnijsko družbi, Catli proti! precej odpora, SKDMtMiRAAKO; Položaj na tem bojišču je nerazumljiv, (e bi ae tepla poročila iz nasprotnih taborov, potem bi bila atvar ie nekoliko razumljiva, ali tako ae (ia tepe aam Berlin v svojih poročilih Poročilu o silnem (mrazu Rum unče v pri llermanitatu, iz katerega je bilo razvideti, da je rumunska sila na Sedmograškem cd robi jena ali saj toliko oslablje ---------- - ^ ||() j^oiiiaj zadostovala za Kaj Pravijo k temu delavci, k. M bojr# drufoj •it a pi to lažnjivo čaaopiaje in ki AV1TBZJOI SB UMI6BJO VA sbdmooraBkbm. - Zboljšanje mesde ss isdelovslce granat. Wheeling. W Vs., 4 oktoi.ra - Chicago lepo vreme v četrtek'Strojniki, ki izdelujejo granate, Žunan n^ ^klio^mUkNila aa- in moJT tudi v petek, hladnejše a« ^ že dalj /.m p<,g.jali a pm - praviti ualago ee^lamii. ITeoTi večeru v četrtek. - jetniki rsdi osemumegs delavni- ikim magaatom. proti vecern v cemen. ^ .rgumenti delsvcv v pri- Vmiket,, 4. oktobra. - Župan lUtooi.: lepo v eme v četrtek is kn. ^^ ^^ M, wlj Um|o(, v Ui j, |iriN,. m Tmnarailnra'v OMcagV' najvi- bob ob -t^no Gospodje pri ivrrl New York., pravi, d. ne ijaTrSl 57<23S: .ki Wheeling Mold snd F.......Ir. defenzivni* boje, ------ _ Brrlin, 4 okl (Uradno V je zakrtviJo, da se cestnoaeiezniaai ;)f(i(jyivj f(u,(,lilir(.v. |n nemško okolišu Bekotena in llsraiiilsts, od Kogarasa, so prišle in avstrijske čete v do tiko s močnejšimi ruskimi silami, ,, o .aznjivo caaop.aje ,„ . , fc| , ^ Q m^ni krivilo, da se ccstnožeiezniiki rii(iilllIlrt<.v ,fl nrm|ko usluŽlirnei že niao zmagoviti Vrni li na delo* lOaib m t. »ir—4. I M«mI avstrijske čete so se morale zopet severno umakniti t nemške MACKDONIJAi Zavezniki poročajo, da so Bolgsri izgubili v«m-pfizieije na sl*mrnih Kajmakalan akega pogorja in eno miljo ozemlja za gorami v smeri proti Bito-lju. Srbi in Francozi so okupira li .tiri vasi, Sofija (»a ponavljs, pred katerimi so se umaknile. Na meji, zapadno od Rhotrnth-nrnskega prelasa, s<» izkusili Uumunei prodreti /ez verigo na-(Nadaljevanja na I. 1. stopaš ) PROSVETA GLASILO SLOVENSKA NARODNI PODPOUMP. JEDNOTE vntop NmUdim i Miti«m •a««; i« |s »o 1* vt# M tri MM*: < M M M M*. M M M mi cm-pmi 1*0 •stn« Naaluv n fM, kw IM Mik I IMmi "PnOiVETA" 2657 So. Lowa4*U 4*a., CMoage, III. THE ENLIGHTENMENT" Org m ol ifc* »l—salc M b.n.rn H®«utr OWI Adv*rtUI»« Lrafcr« wnuwi, f4.il »f WW; ____ "PROSVETA" 26S7 Kapitalizem nima dsše. Rosiclaire je majhno mestece na jugu v državi Illinois. Nepoznano je bilo v javnosti in ogromna večina Američanov sploh ni vedela, da m? nahaja mesto s takim imenom v Združenih državah. Mesto je rudarsko in tamošnji rudar-ji spravljajo na svillo rudo, ki je postala posebno dragocena, odkar divja divje klanje v Kvropi. Rudniški Itaroni so z Železno pestjo vladali v mestu. Rudarjem so določili mezdo, ki ni zadostovala /a življtinske -potrebe in jim je o-mogočila le nekakšno fivotarenje. Rudniškim baronom se je premoženje množilo od dne do dne, rudarji mo pa z vsakim dnem poste-jsli bolj Miromsžni, vedno bolj.tr-do priklenjeni k mukotrpnemu j zunje. drlu. Razmere so bile take, knkor reško življenje toliko vredno kot pižkav oreh. Najeta sodrga jr prilla v Hosielaire, iia vzdržuje "red iu mir." 1'kaz izkoriščevalcev je podelil klatežem, pred katerimi je človeška družba najbolj varna, čel sede za jetuiškim zidov jem, moč, da so bili več kot obstoječi zako-| nI, ki varujejo praffee umeriških državljanov. Kapitalistično časopisje ui moglo zukričatit da so bili širajkarji rojeni onkraj Atlantika, kjer je anarhizem domača prikazen. Ru-darji v Rosiclairu so pristni Američani, ki lati ko pokažejo nn tri do štiri ameriške generacij«, in vendar s« Jim je odtrgala nit potrpežljivosti V odločilnem trenotku, ko so rudarji ml loži I i orodje, niso kapitalistični dnevu£i apelirali na izkoriščevalce, naj priznajo zahteve v Ameriki rojenih in pristnih ameriških delavcev. Kapitalističnemu časopisju so bili pristni smeriški delavci ravnotoliko, kot če bi zaštrajkali kitajski ali japonski delavci, ki ao se šele preti e-nim tednom priselili v Ameriko. To potrdi resnico, da kapitalisti ne dajo nič ua to, kje so delavci rojeni in odkod p rib a je jo, dokler delajo poceni in so potrpežljivi. Vpričo dogodkov, ki so se odigrali v Rosiclairu, se prijavlja vprašanje, če je v državi Illinois dovoljeno, da lahko izkoriščevalci uvažajo v inirno rudarsko mesto klateže, ksterih rokodelstvo je, da vhijajo ljudi, ki se rogajo za-skonoin in v ustavi zajamčenim pravicam. Odgovor na vprašanja dobimo, da so izkoriščevsici vseh strok organizirani, izVajajo svoj vpliv v politiki iu v kapitalističnih dnevni kih. V legislatiiri sedi pretežna večina zagovornikov kapitalističnih interesov, ker ao bili delavci tako nespametni, da ao glasovali mm mm m t« by K«a t ur« Photo Sarvlc«, N«» Torte City. Vojaška kantina na zapadni fronti. K.initalistični interesi pa lioče- če bi bili rudarji že ua tem svetu j jo, da ao delavci slab6 plačani, ži- ke v revščini. Kapitalistični interesi tirjajo ae več in sieer, da so tudi žene in otroci oropuui Živijo ii ja iu da se delavski otroci vzgoja v nevedi. Kapitalizem nima duše in ne pozna usmiljenja in pravice. Kapitalizmu se nc more reformirati, umpuk se ga luhko le odpravi. Da ac to izvrši pa lie zadostuje le delavska strokovna organizacija marveč so morajo delsvei organizirati tudi politično. olsmjeni v peklo, iz katerega u rešitve. Dividendo so naraščale, ki so jih rudniški baroni vsako leto razdelili med seboj, kot lepo, masleno pogačo. Rudarji ho garali pod zemljo 10 do 12 ur vsaki dan in ra 11.50 do $2.00 dnevne plače. Obsojeni so bili na trdo delo kot nekdanji galejski sužnji, katerim žarek veselja ue posveti v njih življenje. Izgledalo je, da položaj rudarjev ostane vekotrajno neizpremeiijen. Očetje so sužnji in njih otroci ostsnejo tudi robovi rudniških baronov. V letošnjem letu se je pojavilo nepričakovano iu izredno gibanje med ameriškimi delavei. (bi povsod je prihajal klic po organizaciji, trn boljših delavnih razmerah, skrajšanju delavnika in povišau-•iJt« mezde vsled neznosne iu narašča joče draginje. Ta klic so slišali tudi rudarji v Rosiclairu in v njih dušah ae je nalila misel, du po« t s nc jo močni, če so organizirani in skupaj zahtevajo zlmljšanje tužiiih razmer. Poaamič ao prosili letu iu letu, a izkoriščevalci mi ac rogaii njih prošnjam; niso jih ganili izgnrani rudarji, ne blede in izatrndaue Žene iu otroci rudarjev. Iz delsvskegs sveta. (NMolJavtnJ« la prva atranll Ali so jeklarski magnatje nad * ustavo? Washington, Pa., 4. oktobra. —■ V Donori, jeklarskem mestu v Pennsylvaniji, je bil Kdward lluydcn, socialističen organizator, aretiran trikrat od policije v mesecu juniju. Donora je jeklarsko mesto, v katerem imajo prvo besedo jeklarski baroni, llagume se, da v takem mestu nočejo dovoliti, da bi govorili socialistični govorniki. Boje se, da bi delavci spre-glcdali, postali nezadovoljni s suženjskim položajem, če bi večkrat slišali socialistične govornike. U pan juti je kar naravnost dejal: "Pri bogu, vi ne boste nikdar govorili v tem mestu, zakon ali ne> zakon." \ Dvakrat so aretirali Haydena po neki atari odredbi radi nedostojnega obnašanja iu grdega jezika. Na to je mestni svet sprejel odredbo, ki prepoveduje ahode na ulicah. Socialistično organizirani delavci so na to nabrali denar in zadevo predložili sodišču. Vršili sta se dve ohruvnuvi in zagovornik je jasno dokazal, da jc mestna odred bu v protislovju s svobodo govora, ki jo zajamčena v ustavi. Po enotedenskem premišljevanju je Hodnik podal avojo razaod-bo, v kateri pravi, da mestna odredba ne omejuje svobode govora, ker je dovoljeno govoriti v gled. v dvoranah iu na praznih stavbi-ščih. Po tej razsodbi je dovoljena svoboda govora le nn privnt-ni laKtnini. Ameriške delavce čuka jo še budi boji, da bo priznana svoboda govora, kot je zapisana v ustavi. pride milica v mesto, dokler je tn kapitalistična zahteva odvisna od njega. Izruzil ac je sledeče: "Dokler so te razmere, ae nc bom obrnil na governerja ali o-k rajnega šerifa za pomoč ali vojaško varstvo. Prepričan aem, da je policija v Yonkersu kos svoji nalogi. Predniki družbe so znoreli, ko so v nedeljo poslali vozove na ulice. <(a vzdrže promet, ko jc na tisoče ljudi bilo pripravljenih ns iiliculi na vae, kar ae zgodi." Družbi primanjkuje stavkokasev. Yonkcra, 4. oktobra. —- Cestno-Kttdsrji so ae naveličali prositi.(železniška družim v Yonkersu ima le 15 atavkokazcv, ki jih Ishko vporahi nn vozovih, ker mestna odredba zahteva, do ae morn vaak Organizirali ao se iu predložili ao svoje zahteve. Izkoriščevalci mi odgovorili nn te zahteve zaničujoče, r. xasiuehnm, ki ao v navadi pri motornik ali sprevodnik učiti uaj- ljudeh, ki nimajo duše, katerim ao manj petnajst dni, preden jc apo več divideude kot pravica. Brutalno so povedali rudarjem, da v Roaiclairu ue trpe organizacije. Najeli so vohune in prialuško-vale*, ki »o imeli nalogo, da izvohajo, o r"m ae pogovarjajo ru- aohen opravljati služIm. V minulem tednu je občinski svetovale«« Davia imel namen, predlagati občinakemu svetu, da prekliče mestno odredbo. Imel je lepo spisan predlog v žepu, a po Oestnoželesniška stavka je ustavila promet. Albany, N. V., 4. oktobra. — (Vstnoželezniška družba se ni o-zirnln nn ultimat avojih uslužbencev, v kntereni ao jasno povedali, dn bo ccNtnožclezniški promet list n vi jen v 48 urah, če družba ne sprejme odpuščenega motorniku zopet v službo iu mu da priliko, du se ga znališi. Posledica trmoglavosti je stavka, ki je vstaviln ecslnošelezuiški promet v mestu iu okolišu. stavkoloinilci. To ni reanica. Finci so taki, kot vsak drug narod: nekaj je dobrih nekaj pa slabih. Kolikor so meni razmere znane, je stvar taka: Pred štrajkom bilo je tu kakih 290 finskih delavcev. Razdeljeni so bili v dve skupiui. Okoli Ive sto bilo jih je organiziranih že nad osem let v W. P. of M. Omenjeni uniji plačevali so vnak mesec po en dolar asesmenta. Od teh dve sto pripada jih 36 socialistični stranki. Od te skupine (ki je pripadala W. P. of M.) ni šel skebat nobeden. Res je, da niso hoteli odstopiti .od W. P. of M., ter ac pridružiti. I. W .W„ ali skebal ni nobeden. Hujše ho šli v tem času iz Minnesote, v kraje kjer ni stavke. Rekli so: ".Mečemo jim tu nasprotovati. Ako dobi "1. W. W. bo dobro tudi za nas. Nazaj prišedši, pridružili hc jim bomo. Ako pa zgubijo, pa o-stanemo Še zanaprej pod W. F. of M., kamor spadamo že osem let." Druga skupina Fincev štela je okoli 90 oseb. Od teh priuadalo jih je 16 uugleškimeinu soc. klubu.,Teh ki so pripadali socialističnemu klubu, tudi nobeden ni skebal. Ostali Finci pa so bili na žalost, res stavkoloinilci. To nam je eden Fincev sam razložil. To jc dokaz, da niso vsi Finci bili stav-kokazi in da niso Finci, niti naši organizatorji krivi, če je bila stavka zgubljena. Zu noH je bila to dobra šola, kako se moramo ravnati v prihodnje, Železničarji ho se celih tride-net let organizirali in med tem tri Htavke Zgubili. Ko ko bili dovolj močni, zmagali ho »lastno. Torej je pogum in delujmo za močno organizacijo. V nasprotnem slučaju preti nuni pogin vsem. Rudar. Pokoj n lea zapušča žalujočega soproga, iu tri "nedorasle ot ročice pa očeta, mater, dva brata in tli sestre. Pogreb, ki se je vršil dne 26 septembra, je bil zelo veličasten. Razen društva Planinar, štev. 57 S. N. P. J. in dr. Marija Zvezda, štev. 32 J. S. K. J., kterih članica je pokojniea bila, se je vdeležilo pogreba tudi nebrbj drugega občinstva. Krasne vence ho jI darovali v zadnji pozdrav prej imenovani društvi, dalje društvo Hngle, štev. 14H0, delegatje zbrani na 10. redni konvenciji J. S. K- J- in nc-broj drugih. Pogreb je pokazal, kako priljubi jen* in spoštovana jc bila pokojniea v Black Dia-^mond. Bila je pa tudi v rennie'i vzorna žena in dobra mati svojim otrokom. "Kna sc vendar ji želja Hpolnila, v zemlji domači da truplo leži," kot jc rekel pesnik. (O-inenil sem že prej, da je bila doma iz ene najstarejših slovenskih farmarskih naselbin: Krain, Wash.). Lahka ji bodi torej domača gruda, žalujočim ostalim pa iskreno sožalje. Kar se tiče delavskih razmer, jih no morem preveč hvaliti. Nekaj tednov delalo se je s polno paro, zdaj pa zopet le po 3 ali 4 dni v tednu. Pogajamo se Že dva me- hud pa I csat help „ ke glava ima svoj., Pozdrav vsma ravefci vencem! Ameriški K|0 Strutb«r» n Tukaj ni mnogo Slov™« * nb. Lepo napredujejo n« irjt nem polju in ae zanima' '»•»'bo. Imajo tudi soetalUdM klub Malo je tako n^ft venak.h naselbin, kakor Z Iiers. lkilgoknika štorklja tudi v* to mesta in se je nedavno glasila pri sodrugu Matevžu« betu z ljubko malo deklico s' jeli ho jo kot se za takega kega gostu spodobi, melo dek£ pa ho kar z« svojo obdržali p. zdrnv I " _ Poročevslu, prt »iu sees za novo plačilno lastvico. De- las^ o > >» " '<•• k« n>n.„. p., A-.niriU, Ukor Z "ZZ ln ^ dT.1*« Volili, ker amo jih hoteli imeti i soproga ob ^san niene imrtl ki. Li .iw. k: » :i_ _____ ! 11 Bl. . JV. drsg^n bsk; idivs drugsm. sa ^ bils ceneje " - taW^S in žen.. Če ps go»H Hiiliili «pošlo\ au ia do »a m i h sebe. dru/bant, ker Imi v nasprotnem Rekli amo. d. če dobimo je dobro, lo dom.; mudil ae ho morali raslavkali in upreti ae slučaju semlja takim poniževalnim raamersm I/koriL;c\ulei so \ velikih stih najeli klatcie ia človeških /i\I jeii«'» iti m/in, katerim je elo pila mleko. Kjer ui o|Mimin nič isdsl, me- fnrmarji rlili mleko na ee«to Ae nf je |MMVsril farmarje, do mnIsJ t«a Še ni sretirsl tiolienegs sk ao sti. oe, zgubiti tako nimamo ali nič Radi tega smo Ali atavko. __ Dalje ae vse tuks jšoe 1'iner dol-li, ds so aoelslisti, p<»leg tega pa soproga ob čaau njene smrti ni bi-1 slabo hi bilo, ako hi se ne, a.j se j« namreč ns tudi drugi. Ksdsr ne bmiejo več kronani norci vlsdsli v Kvropi, . . _______ tedsj ae liode vredno potegovsti KADAR SE ZCOW lo. 10. redni konvenciji J. H. K J v ns K velet h, Minn. Poleg tega je bila hiš.i še 14 dni! Up _ ted.j si prepričan, da niata mo' w pwl karanteno, r.- ee "domovino," aedsj ae p. ni U škrlatne, na ksteri so oboleli. Boljše, ds kon*sm. nt roe i. •stile kakšen " ker morebiti. Avstrijski Slove- KADAZ SE ------- vojn* tu LC P noiatočno Hranim- >11 P,°VK' v neutralvrih vodafc'f*. <*l katerih j« odvisna nrnoit človeškega življenj« pad nemških.avstrijskih iu tur-pač pa M^jo iptt «»ruireuc Min w je UH vapeian " * • ii * liapadi v pogorju llet- kili odbili- ' 4. «,kt.—(lTr»di»o). Pro-Kurniuicev Idiau Pelreos-ad prelaza Rfcoteu-bijo ustavljeno. Pri Ba-. ao avstrijske čete naie-"porta protiaapad, ki jik u polnil nazsj. H, 4. okt.—(Uradno. V "fluriil in Hargita »mo u-3 avstrijskih častnikov ia vplenili *nio tudi več Mterijala. V svojem umi-^ Kaneni »o Avstrijci i, naših rokah 300 ujatai-pet strojnih puik v dolini Olt. Naie čete adaj napa-B Avstrijce in Nemce v gora-[ikohiu na desnem bregu 01-y dolini .lisil prireja eovraž-i (gasiljene protinapade. V o-gore Oboroka ae vrie vro-J io um se sovražnik poalu-gtnipeaih plinov. Pri Oriavi | odbili »ovražni napad. |0?I VBPBHISRBOV. an via Pariz, 4. okt.—(Urad-Bolgari ko ostavili več posi-i polici Starkovgroba in reke ko ao hc umaknili pred arb-napadi. Srbske in fran-i tfte ao okupirale Sevec, Pe-i0 Urbinec severnoiatočno in Jenikoj na deani Bolgari ao napeli vse sile na Jaiko planjavo, toda Sr-i odbili in v svojem proti-okupirali važno, utrjeno ujo Koeovje, ki se nahaja bo miljo za gorami Kajmaka- DD, 4. okt.—Iz Soluna jav-• no Bolgari transferirali in deseto divizijo svoje ar-Dobrud/e v Macedonijo, (upirajo pogorje Kajmaka-ga smatrajo za ključ do k? doline, dja, 4. okt.—(Uradno.) V-budega artilerijskega ognja južno od Kajmakalana, |je pomenil nepotrebno izgube čete, smo se umaknili v iko dolino. Iztočno in ia-od Plorine se vrie vroči trijHki boji. Na obeh atra-Vardarja so tudi topuiike i, ki ho posebno hude južno [Doiranakega jezera. Na fron-Strumici se nadsJjuje arti-bojevanje. KUNCA OFENZIVA. itrograd. 4. okt.— (Uradno.) noč ho izvršili Nemci mo-ipad iztočno od Novo Alek-mka, toda naše čete so jih nazaj. Na črti Seret-Iti-Oataiin je bil odbit pol-napad sovražnika. V oko-latnreev, Volasadovskaje in »VO (Volillija) se vrši vroče Tam man osvojili del ao-»ih pozicij. Bitka se nada->aed Narajuvko in Zlato Li-Jkminik je dobil precej po-v tem okolišu. Pri Na- Dunsj, 4. okt.—(Čredno.) Severno od Bohjjrodtanov so Ruai poskušali prekoračiti Bistrico pri Bolotvini, todg ni * ji ip posreči-lo. Rnaki napadi južuoiztočno od Hrzezanv so biK odbiti. V Voli-p i ji so Rusi napadli v gostih masah med Sviniuajiy in Zaturci. Ne prvi točki je aovražnik 12 napadel in na drugi pn U krat in ruska artilerija je bombardirala naAe zakope in ruske polke. Ujetniki »o izjavili, da je bilo ukazano ruskim četam vzeti Vladimir-Vo- 50 ladij potopljenih v devetih da ah ii. okt. (ftnazžišno v linski za vsako ceno. Sovražne j je priila številka italijanskega čete ao bjte odbite ne vseh točkah. sucijaHaličnega Čaaopiaa ' A vault' Waahington, 1 oktobm — Is j juga prihaja \e*t, da je letoAnja let um na bombaževih nasadih Sayville). — Kemike eubaarinlta!vsled iužka, ki ne ujeda v booiba ho potopile 35 angleških ladij naiicv* glavice, zelo slaba. Severnem morju od 99. do ee-! Bombažni iužek še leta ni na-ptembra; »kupna tonaža leh ladij pravil tako velike škode kot leto*, je 144*. Kazentega je bilo tui* | Pravijo, da je vničenege 25% pri ' pedieaoik eaajet rafciških jadrnic, idelka »1 ujetnikov so dobili ua ladjah.) lagovor za podraženie bombaža j. j fe tukaj in eeue Imdo kmulu ik»- Italija je zastavila ielezmoo Aa- ikočil,•. ■ fHji. I Bera, tonoa, i okt. -r- Semkaj SlavsBSka Narodna Uatanovl Jake i. imm aprila BOJI OB SOMI. London, 4. okt. — (Uradno). Sovražnik je bil včeraj počiščen iz Fauconrta L'Abbaye in kraj je sdaj docela v naših rokah. Ponoči je močno bombardiranje na naši fronti južno od Ancre. Drugače je položaj neizpremenjen. Deževno vreme, ki traja že 48 ur, zelo ovira bojevanje. Pariz, 4. okt. — (Uradno.) Med Morvalom in gozdom St. Pierre — Vaast ao naše čete okupirale zelo utrjeno obrambno črto Nemcev; 200 ujetnikov je prišlo v naše roke. Ob cesti med Bapaumo in Pe-rono so nc vršili lokalni spopadi. Severno od Rancourta smo vzeli važen zakop, v katerem amo zajeli 120 Nemcev. Južno od Some se vrši vroče bombardiranje z za-kopninii mortarji. Berlin,t 4. okt. — (Uradno). Bitka severno od Some se nadaljuje. Severno od Thiepvala in zapadno od Oourcelette smo iztrgali Angležem del zakopn in vplenili več strojniji pušk. Vroči hoji so bili med I^e Sarson in cesto Lig-ny-Thillovy-Flers. Angleži so plačal; z drago ceno pozicije, ki so jih osvojili na obeh straneh Kau-courta L'Abbaye. Naša artilerija je odbila štiri napade med Geude-courtoui iu Morvalom. Francoski napadi na cesti Sailly—Uaneourt, kukor tudi na itozd St. Picrre-Vn-ast, ki so bili sprva, vapešni, so se kmalu razblinili pod ognjeni naših tnpov. ITALIJANI »0 VZELI DRUGO OORO. Rim, 4. okt. — (Uradno). V Ka ruskih Alpah med goro Coglia-nn in Pizzoeollins smo a pomočjo obaedajočega manevra odrezali Avstrijce od visokega vrha, kjer so imeli svoje pozicije; splezali smo na vrh, ki je 27H6 metrov visok. Sovražnik je Um ostavil puške, ruuiiicijo in drugi materijal. Na čelu doline Cismon-Brenta so naše čete plezale po višinah kljub temu, da so bile pod sovražnim ognjem, in okupirale drugi vrh Col Bricona, ki jc 2604 metre visok. Napadi na naše pozicije na slemenu gore Sief so bili odbiti. Dunaj, 4. okt. — (Ursdno). Višine iztočno od Gorice ig pozicije na kraški planoti ao pod neprestanim in vročim ognjem iz sovražnih topov. Bersaglieri so s svojimi opetovanimi napadi na Colhricou in v dolini Piccolo končno osvojili naša razdrta defenzivna dela, ali s protinapadi smo jih zopet reokupirali. RUSKA SMOLA V PEREUI Berlin, 4. okt. — Iz Carigrada poročajo: Turki so upadli ruske čete v Perziji, ki so tebprilf južno n »mo odbili protinapid z »i URubami Turkov. Tam ujeli eez tisoč Nemcev in w Skupno število ujetni-* tad n ji h treh dneh bojeva-lia VKZ) mož, med katerimi N»*meev. toi 4. okt.—(Uradno) Iz Persia Lisingena poro-^ »e je za,tig pričakovana •frnaiva včeraj zjutraj po '•"ni artilerijski prepared. < fcvMe ure zjutraj ao drle proti nam brez ozira izgube. Ruski kor je I Enajstkrat in dva stra-r« l»a h,. pM izjalovili velikimi izgubami; kjer ni*kim črtam posrečilo pri-"kope. kakor se je zgo-►•»»m« r>.| y,t,t,irc<.Vf amo jHi fTf1' s protiiutpadoiM. 1 »tilenj« je večkrat stre-last nr ,rtp x namenom, ■pn.tr, v aapadoj« ali mM novo miniatratvo eg amiVanjii „ priailUil kateri v od egnzure pobeljenem članku sahteva od iulijenske vlade, da naj prizna ali pa zanika govorice, ki ae širijo )*> Italiji, naaareč, da je vlada sestavila ža-lesnice in eajrinake dohedke sa an gieško poaojilo. Lift piše med drugim, da zneša poaojilo od Anglije blizu miijarde lir in izraža strah, da ta ogromni dolg lahko pripravi Italijo v odvisnost Anglije. Tukajšnji socielistični liat "Bund" komentira omenjeni čla~ nek v liatu " Avanti" kakor aledi: "Portugalska je ie saatavljeiia za angleško poaojilo in zdaj ata na vrati Italija in Francija Anglija bo zmagala brez osira, kako konča ta vojne, kajti njeni aedanji zavezniki bodo ji tako zadolženi, da ne bodo smeli ničesar atoriti brez dovoljenja iz Londona." Japonski kabinet jo odstopil. Tokio, 4. okt. — Grof Okuma je s svojim ministrstvom podal o* stavko in mikado jc imeuovsl mer šals Teraučia. da seatsvi nov kabinet. Maršal Terauči je bil do zdaj generalni governor v Koreji in zaatopa stališče japonske vojne stranke, katera zahteva radikalnejšo rešitev kitajskega vpra ianja. Prancija protestira proti Oarranzi Parit, 4. okt. — Liat "Temps" je sinoči objavil oster proteat pro-ti Carranzini vladi v Mehiki zaradi dekreta, ki nalaga bankam, da pokrijejo v «0 dneh z zlato rezervo vae banknote, ki so jih izdsle. "Tempe" piše, da bodo frsncoaki bankirji na U način izgubili tri miijarde frankov, in gvozi Car-renzi, da naj nikar ne miali, da se Francija jie zanima za innsemske interese, ko je v vojni. Obenem namiguje "Temps", da je Wilson slebo pogodil, ker je priznal Cer-ranso sa vladozmožnega. Washington, 4. okt. - Tuksj so iavedeli, da namerava Anglije zahtevati potom svojegs poslsni-ka v Zedinjenih državah od Car-renze, da naj pusti na miru sn-gleško banko v Mežico City. Vladni krogi so tudi izvedeli, da je Zapata v južni Mehiki izdal svoj poaebni denar, poeeben pezo is zlate in srebrne mešanice, ki daje 60 centov prave vrednosti. Ta denar je baje premotil mnogo Carranzinih vojakov, do so pre. stopili v uataški tabor Zapatc. Ameriške vesli. li *Mal> Buffalo, N. V., 4. oktobra. - Nu konveueiji pivovarnarjev, ki fe je vršila tukaj, so gvvoeniki priporočali, dn ae zniža nuiušina glkoholu v pivu. Hugh S. tajuik organisaeije pivovarnarjev, je dejal, da bi bilo vprašanje prokiliieije takoj rošeno, če bi se prepovedulo prodajati opojne pijače, ki vsebujejo velike množine alkohol s in bi bilo dovoljeno prodajati le pivo in Inhko vino, ki nima uinugo alkohola. Lincoln, DI., 1 oktobra. — Tu kaj je poiar uničil tovarno v kateri so isdelovsli slemnioe in žim-nice, ki je ugrožel tudi druge hiše. Z največjim naporom •« «ur ujegaflfi potlačili ogenj in reiill bližjija poslopja Lexington, Sjr., 4. oktobra. — Včeraj je neki Uoy Dukson odpeljal s sabo 12ielno Katarino Mi ting in njeno šestletno sestro. Mlajša sestra se je vrnila kasneje domov in je povodala, da je biekaon odvedel njeno scatro v neko "veliko hiio." Takoj je hi. lo vse na uogah in na sledi za Dickaonom. Blizo Bagdada je Šerif s preganjalci dohitel Dickaona iu naatala je bitka, tako pravi poročilo, (ki-danih je bilo več strelov iu več krogel je smrtno zadelo picksona mejtem ko od preganjalcev ui bil nihče ranjen,. Zakaj naj bi bil Dicksou uplenil dekleta, ostane misterij. Mctbigo-va d ruš i ris ui tako bogata, da bi se izplačala vplenitev, dekle pa izjavlja, da ji Dickson ui storil nič žalega. Indianapolis, Isd„ 4. oktobra Prod štirimi leti je izginila devetletna Loruia Merriman. ko je bivala pri njem teti Lulle Overmen, tadali so stotine dolurjev, da bi jo našli, a vea trud je bil zastonj. Včeraj sc je vrnila dekle is Grand Forksa, B. jU. Oglašanje za Katerino Winters Iz*New Castla, Ind., ki jo pogrešajo od leta 1913, je povzročila, da so našli Merrimenovo dete v Kanadi. Dekletu je pripeljala v Kanado neka žena, ki jo nihče ne pozna. Plsčevsla je zanjo hrano iu stanovanje, vsled tega aodijo, da je bila najbrž mati dekleta. Ohieago, BI., 4. oktobra. — Porotniki so obeodili lhletnega Zamorca earl Simpsons na dosmrtno ječo. Spoznan je bil krivim, da je umoril Lee Bo\va, kitajskega re stavraterja, in gu oropal za $53. S tem denarjem je kupil sebi obleko, preostanek je pa pognal z Ženskami. • New York, 4. oktobra. — Kd- ward A. Uet, ki se je spoznal krivim kot poštarski očrnuh, jc bil obsojen v ječo ml štirih 100.000. Chicago, DL, 4. oktobra. - Porotniki ua sodišču Devcrja so priznali vdovi Charles I. Mitehella $8,000 odškodnine. Mitchell jc bil žeb zniški otfih*>-liščui čuvaj na Grand Trunk žele GLAVNI STAN i CHICAGO. ILLINOIS. ITPRAVYI 0D8BK: Prtdaednlk: Jebu Vogiiš, boz 814, I*Balle, UI. V. Podpredsednik: J. liratkovU, li F. D. 4, b. 80, Oirard, Kana. II. Podpredsednik: Jožef Kuhelj. 9401 Swing ava. S- Chicago, lil. Tejnik: Jehn Varderkar, 270« S. Uwndale Ava., Chicago, Ui. Telephone Lafrndal« 4I13S Blagajnik: Anten J. Torto?ee, P. O. Box 1, Cicero, IU. Zapisnikar i John llolek. 400« W Slat 8t. Ckisage, UL VAOIOBHI ODSEK: Jože Aubrotiš, 861 box, Canonaburg, Pa. Paul Berger, 74Wlat St., U Balla. UL P. S. Tauchar, 674 Aksay Ava.. Boak Bpringa, Wpo. POROTNI ODSEK: Anton Hraat, 8U 96th Ava., New Dnlnlh, Mlnn. Anton Paleelin, 6307 St. Olalr Ava., Cleveland, a Jole Rsdišek, 671 box, SaJtfco*, Pg. Rudolf Pleteršek, 48« hox. Bridgeviltab fla. Albina Hočevar, Id Beard are., Detroit, Mlok. UREDNIK "] Jože Zavertnik, 2657 So. Lawndale ave., Chicago, UI. VRHOVNI SDRAVKIKi r. J. Kern. M. D., 6909 St Olalr ava., Qovakxd. Okla. Vao denarno aadeva ln atvari, ki aa tflaje glavnega arada, ee majo pošiljati na «1 tajnika. Pritolbe glede nerednega poelevanja ia predeedalka Badaoraaga odaeka Ješe Amhrošišu. t 1 iadeve prepirljive veebiaa pradaodaika peretaega odaeka, A. Braeta. Vse druga atvari, ki imajo aUk a "Proeveto", iavsetnšl spre- m c in be naslovov uradnikov krajevnih drultev ps "Prosveti", 21157 So. Lawndale Ave., Chicago, U). "PROSVETA" Prtael® »••ti, hsImIv« N»»ill vaak dan* aa MM* ob araJak. Nar*4l»« tal PREKLIC. Podpisana prekličeiu vse laži, ki jih prenaša Mary (lasperlč, da sem jaz ohrekovals Kristino lire-ga n t in njenoga soproga Fr, lire* ganta. Prekllcuje. Rosi Rabselj. Nadalje poživljam Mary Gušpe-riČ, da ji ni treba več prenašati laži iu obrekovanj o 1'epi Puvnk, ker jaz nisem tistega nikoli govorila....... . Jtosi Rabselj. (Adv.) (4. 5. 6. okt.) ROBERT W. LAYER ARCHITECT 118 H. U Situ at., ChlGiio, ki Jo izdelal načrt za gl. urad S. N. P. J. so priporoča Slovencem za Izdelovanja stavbinaklb načrtov. Tal. Franklin M01 TKL. NA DOMU AUHllN »600» ZAHVALA. 11 i i MaUJa Marosa pravi, da je uftinek Bolgarskega Oaja čudapoln "Povsml, kamor oko ara, uso-bito ali zredilo zelo dobre zilra vilne moči vidim v bilkah, čudu-polne moči prirode", pravi II. II. vrni Se h I lok, slavnosnaiti naravni zdravnik iu tovarnar Bolgarskega Krvnega Čaja, kalni je s stolu-stotisoč bolnimi v stalni zvezi in dobiva od onih, katerlnr je Bolgaraki Krvni Csj. vrnil zdravje, oele kupe zahvalnih pisem. Na > rojak, Matija Mam«, Hm t. ville, Ohio, .pisal je sledeče pismo II. II. von SchllekU: "Ne vem kako hI ae Vam ra-hvalil za Bolgarski Krvni Čaj, ker meni prav čiidopulnu dobro deluje," Kun veliko škatljo Bolgarskega Krvnegu Čaja, ki traja |»el m ese. eev, pošlje za 41.00. ti zavojev pa kamorkoli poAljeuin zs 5 dolarjev. Marvel Products C«., i Marvel SM«., PllUbargk, Pa. Pripomba: Ako hočeta pošilja, lev oslguratl, pošljite 10e več. QpW NORTH SIDE STATE BANK mocK. smiles, wyo. IMA KAPITALA IN REZERVE 1100,000.00 •Gl me v ™ ............... Keko j» ogenj uestal, ne vedo>iei. Toženi sta bi|i ^JvmV od Sakizs, 50 kilometrov iztočnai V tovarni je bils dglj čssu rszpro- železniška družba III N-t»"l.sl Kz CHA* Ml MallUmm vali«. arUcMU)** * Hm* immmmimm m Piaaalanso 4 otaloin« aHraall mm kaalsa vlage. M^m. Kwnwalt«« im NwWm ImiIImIU l^i.ase^' »"A Viaa.iyssa .»ypifll j od Saudsbulska, in Jih razpršili. ]<|„j* Sekir, smo okupirali 27. septembra. presa kompanija flrški kabinet bodo uiff^- London, 4. okt. — U Atene po ročaje, da je oklenil kralj s avojimi političnimi avetovelci pridfže tan. A ekt#bfie PRJ SPREMEMBAH Tukaj ae iadatno občuti pomanj |f#w »...ni p^^ m*««* Mi kanje mleka. Včeraj je prišlo v ^ Ptllu Ž meato 15.000 kvortov manj mleka fgf^ epšal. I Naročite se ua dnevnik I "PROSVETA" ! kot ponavadi. V Newarku. N. T. je aituafijs ti iniiuii.iiiiiii -.vr------ - — — -— Kalegorou po losa ie reorganizi- še slal»ejša. Mlekarji s«i uavadn«. Krelj je .dobivali 136,000 kvortov mleks rati preanji kabinet aprejel reaignacije vseh miiii»drov <»a dan. Včeraj a<» ga dolrili od- razen KairgcrorHiulo* ia mainutni H|otkov manj. kar so občutilii za zunanje zadeve. VcnizHoaova mmenti v maslu, ki m. holitfi atrenka adaj npa na zmago, ker man| mleka, sli pm osi^li brez nje- ho bre» dvomoma sestavljena iaktjiačua ie PrlsM^ev I*- *low.škr valove, de1 zavesaikov, ker znnči vojno. »» poj**** napada-j Medtem se pripravlja VeniM ^j« nam, <\n mn Ruai po-1 ln* na |*w na etok ^ ranjena. ko ^ mJr,i v u nalanevrt srevolueionsrne vlade. Detroit, ttiok., A aktokra — NašM so cananaga kasla. ki b* od- M ili le ne. kjerlfover|el ra alraši« šeleznišk« ne raod" I>rževa bo 1MB SB dobra ženaka za hišno delo, pomagati pri bolni ženi. Ako katero veaeli ali je brez dela, ae primi, da ae oglasi ali pe nej oaebno prid« na 9919 Se. Orawford Ave Plače pa dogovoru, Zavertaik. (9. 4 6 oet ) žile 65 let- Priporočim W"»pedl se v. tn še -t^.lo ujetih Ru Z*** 41 nikov In Fl'1'" pa /nsšs trinajat P*- H'^ki napadi na Zlate l^p^ ^ po. K«*em se jr p<„rcM. *<> t«ra Laaonije. jaš- i,f.ga čuvaja VšlenSlne Hhm-kea«. ki je prejemal detorjev m- j J trgovske ~aa hojne ladij« «ečne pleše ' in ie eprevljel slnž k- kriiiiču Zanimivo bi bilo Se ne ummm. j roo IgUeito pri meal. Imam ferae v r svojo gostilne v oblek vaem Sle m ia Brvetem v okoliei Yonngatown, O. Kadar potejete •koti meato ali pe efiravku, se o. don, 4. *t. - Angleška[.fvsdHUud^.ro.d..^-- - ^ ^ araže pive brin vlada je denes razgleaile. de so val ^ : ^.»Hn* trirovske lsdie, kem •• m » ■"■ .. r m^M ■ man 1 Mi nemške podvodne trgovake Isdje kakor je 4 Denta«...... ladje in vsled tega kakor je "DentacMamr. bojne izvedela, kako tešaaaiški kea■ da nimajo pra ' I ji plačujejo in «telae-< Jošef Oignle, B. 997 Federal St O. Najboljši sloveaski dnevnik v TA. drŽavah. Liat prinaša feovne dobre, podalljive šlanka, neviee la starega kraja ln Amerike, sploh eeUga svata, zanimive roaune ki aahavno lUvo. Neročnina stane sa aelo loto $8 00, pol leta $1M sa Xd driave. Ka naročnika Uven 7A. držav, isviemli Oanade, .Una aa aalo loto #4 fO, aa pol leU $226. Ravnotako stans aa salo laU $4.60 in pol leta 93 2» v mestu Ckieago la So. Chicago. iMeaa, aaelove to aarošaiao pošiljajte M slodoli naslov: DPRAVinftTVO "PROSVETA", 9667 So. Uwndale Ave. Ohieago, DL N r Order, y . P. J. Ne rabite ^ / ao draštvani Ujalkt dajo drage volja apiavalMvo i* swmnaieawasi»saaaiosa»si Maaaaai^vvv PlOflVITA Trupla ao ležala v vsakem jarku, za vaakiin plotom Ui za vsakim drevesom. Strašna tragedija, ki ae je odigrala na borzi, je pokrila a plaščem molka in pozabljenoeti vae te žrtve. Mali kapitaliati, Nt ari hišniki, stare device bledih in posušenih o-bratov, katerim je bil maček le edini Ijubček, mali trgovei, kmetje in stari vpokojenci na deželi, duhovniki na kmečkih farah — sploh vsi, ki so izročili zadnje cente zz delnice v »veti veri, da vrše Bogu dopadajoče delo, vsi ti no prišli ob vse. Kskor vihar, ki pridrvi naglo po jasnem dnevu in podere drevesa in bivalilča, je podrla katastrofa borna imetja teh revnih ljudi in jih vrgla v brezno nepopisne revščine. Iz Vendome je prišlo . okrog sto pisem žalostne vsebine, pisem, katerib *o se držale solze in obup. Fajo, kolektor dividend, kateri je bil tamkaj zastopnik Univerzalne banke in ki je prodajal delnice armadi bednih in neznanih, je izginil kmalu po katastrofi in z njim je izginilo kakih par stotisočskov. Spekulcnt je igral za ljudski denar, in ko je prilel polom, je rešil svoj plen z begom. Na kmetijah okrog Vendome je pa zapustil bedo in solze. Polom Univerzalne je dosegel vsako bajto kakor kuga, ki se razleze od palače bogatina do koče berače«'. Leta in leta trdega dela so bila uničena. Končno se je Karolina napotila k Mazodu. Ko je korakala po ulici de la Banque je premišlja-la o udarcih, ki so zadeli nesrečnemu borzijnns v uiinolih dveh tednih. Fujo ga je oroptl /m tristo tisoč frankov in Sabutini je pustil dol«, ki znaša dvakrat toliko; markiz Bobain in baronica Ssn-dorfova mu dolgujeta čez miljon frankov, todu plačati nočeta in on jima ne more kaj; Sedilev bankrot mu je požrl tudi miljon. Vrhutega je založil osem rtiljonov v Univerzalno banko, osem miijonov, ki jih je pogoltnile Imrrs vsled Sakar-dovegs vratolomnega špekuliranja. To je bilo brezno, v katerega se mora Mazod skotallti in na borzi so vsak dan pričakovali njegovega bankrota. Toda nesreča ni hotela počivati. Dva dni poprej je bil aretiran Flori, kateri je okradel Ma-/.oda za Mtojnoeemdeaet tisoč frankov . Gospodič-ua Čuču, mala in drobna kobilica, ki je skakala j to nsriških ulicah, je zahtevala vedno več in več več; bili so zabavni sestanki, bogato stanovanje v ulvi Condorcet, potem dragulji in čipke, De-settisoč frankov, katere jc dobil Flori po padcu Sadove, je šlo kakor bi pihnil in mehkosrčni Flori je bil v stiskah za denar, katerega ni mogel toliko zaslužiti in priigrati, kolikor je zahtevula njegovn pr delnica Čuču. Njena ljubezen je bil« zelo skopa. Povest se je pa glasilu, da je Flori kradel svojemu gospodarju zato, da je plačeval dolgove drugenm borzijauu. Flori ni bil tat iz navede, temveč iz potrobe.Kradel je amiraj več v divji neatrpnoati in v blazni nadi, da bo nekega dne pHigrjjl veliko svoto In pokril primanjkljaj. Bridko je jokal Flori v ječi, ko se je zavedel svojega zločina iu sramoto, in pravili so. da ga .ie tiste dni ohlakala njegova mati, ki pa je otnedle-la, ko je slišni« njegovo izpove«). Karolina je prekoračila borzni trg. Kako čudna so pota sreče! Izredni uspredek Univerzalne tanke, naglo naralč«joč triumf, osvajanje in denarno gospodsrstvo, miljoni, kupi miijonov-- in po štirih letih je vse telehnilo v prepad. Kolo-saliim palača, ki jo je vedno navdajala s lajno grozo, se je razsula v prah v enem mesecu! Ali ni Univerzalna poosebljena v Mazodu? Malokomu se je smejala sreča tako divno kot ravno njeipu. Mož pri tridesetih letih, ki jc obogatel valed ded-ščine po svojem stricu, srečen soprog in ljubljenec svoje žene, ki mu jc podarila dva otroka, je Idi z vsakim dnevom vplivnejša oseba v korbeli s svojimi odličnimi zvezami in s svojo aktivnostjo, čegar člsl iu močan gbis je prekrstil cele grme-čegs .Iskohija. lu naenkrat so se udrls tla pisl njim, brezno zeva in se širi iu on viai na lasu, ki se u\ora vsak čas utrgati. Koncem konca Mazod ni bil igralec; ljubil je delo iu boril se jc odprto in pravilno. Kalina njegova napaka jc bila, da nI poznal strasti drugih in dn jc pre ve/ zaupal drugim V resnici usuiiljeujs vreden mož in Karo-lina se je hotelu tolažiti, da morda izide na kak čudežen način iz mlake, v katero so ga |mtisuili. Ko jc Karolina prestopila prag Mazodovc hiš«', je takoj začutila, da diši i>o katastrofi. Iz vseh kotov je gledala nekakšna čincrn<»at in iz sob je prihajal duh po trohuohi Prekoračila je blagujuiško pisarno m videla veliko krdelo ljudi. ki so čakali v vrsti pred denarničarjevim oknom. Denarničar iu njegov pomočnik sta izplačevala upnike, toda m tresočimi roknmi, kakor dn jemlieia zadnji drobiž iz predalov. Ala je mimo lihvidaciiake pisarne in čez napol odprta vrata je oj mila, da je tam vse mrtvo Sedem valužbeneev ie sedelo na stolih in čitalo časopiaje. Kdino v tučunski sobi je bilo š«' nekaj življenja Ki;r«li-no je sprejel advokat Bertir, ki je bil reh» razburjen in bled v pbraz Nesreča gosimdarja jr tepla i ud i njega "\e vem, gospa, da li vas sprejni« u • m i »< m I Mazod ali ne. Nekaj je bolan Vso zadnjo nor je prečni v pisarni, ki tii bila zakurjena, in rdnj te odšel v svoje privatno stanovanje, ds malo odpočije." Knrolma jc pa silila "Prosim Vas, fclajte mi pnloJnost. da spre-govorim ssmo par be»ed t njim, kajti te se razume na. lake stvari kot neben dragi Sama, pravim, brez veeb daeagjev an;4i*tih podrepuikov, ki. brsnij* - ljudem pošteno žganje, v > In atari Bernard, ki je locei ie v dve gubi, je stopit v uto, v katero so vodila tako nkka vrata, da ae je moral apogniti, Izidor pa je sedel na vegasto klop, ali 'bolje na oguljeno desko, pribito na dva kriva kolčka, ki ata atala ob uti in je gledal z nekako zadovoljnim obrazom po ozki dolinici. Vsaka atvar ga je spominjala brezskrbnih let, ko je pohajal in tekal tam okrog kot bosopet deček in čez nekej let potem že kot razumen nadzorovalec, dokler ni odšel in akoro pozabil na te kraje in ljudi. - Toda ni mogel dolgo premišljevati, kajti stari Bernard «e je že zopet pojavil med vrati z zelen kasto steklenico. . "No, napravite poiirek, eb — kaj pravim požirek, dva ali pa tri, kolikor ae vam ga hoče. Škodilo vam ne bo, zakaj ta je zs vae bolezni." Izidor pa je odkimal. "Ni mi do žganja, Bernardi" Stari Bernard se je začudil na vao moč, potem pa je zmajal z glavo in dejal resno: "Bolni ate, bi dejal, če vam ne d iii tak priboljftek, ki ga je asms moč in zdravje." In v dokaz reaničnosti avojih besed je naatavil steklenico pa de bele, raspokane ustnice in napra vil par krepkih požirkov. "Za zadnjo popotnico bi ga pil," je doatavil in alsstno mlast-nil z jezikom. "Vi pa ae brani ts, kakor da bi bil otrov!" "Sedite raje, Bernard, in po vejte mi, kako ste kaj ta čas živeli, ko ae nisva videla." Stari Bernard je potianil avo; i zaprošeni blobuk globoko na tilnik, poatavil ateklenico pod klop m sedel poleg Izidorja tako po-šasi in previdno, kakor da ae nič prav ne upa-v tako nepoaredno bližino avojega gosposksga gosta "K, dobro, bi dejal, ali kakor ie hočete. Po navadi! Letos amo posekali gori v Rakitovcu par prav zastavnih amrek, da ae gosd lepše razraste. Zdsj pa bi bHo treba tamle na vrhu, pa je atari Rakar, to pravi vsi oče, aaj mu ne boate povedali, tako nekako čemeren in redkobeseden, da ga človek akoro ne upa apo-mniti. Ne gre mu vae po -volji, bi dejal, ali pa je prišla kaka druga stvar navzkriž, da ae je tako izpremenil." "To ae vam aamo zdi!" je opomnil Izidor in kmalu bi priftel v zadrego celo pred starim od kri-toarčnim Bernardom. "K, drugače bo ta atvar, le verujte mi, Izidor! Pa kaj bi govoril, naposled mi še zamerite!" "Zakaj bi vam zameril ?" "No, če je pa tako, pa povem kar v oči, kakor mialim in kakor gre glas po vsem Zabrdju. Taka je atvar, hi dejal, da bi jo samo vi lahko obrnili na bolje. Glejte, atar eem in vea neuk in neu-men, pa aem ae vaa veselil, ko so dejali, da pridete. Menil aem, da bodo .župnik takoj od klical i kar enkrat aa trikrat, pa je prišlo drugače " Izidor je čutil, da mu poetaja v licu vroče, a zanimalo ga je vanfer, kako mialijo in sodijo o njem tudi drugi ljudje. "Kako, da je prišlo drugače!" je povprašal zategadelj nekako nevedno in pogledal starega Bernarda kolikor mogoče začudeno. "I no. razdrlo se je boblp vao skupaj, kaj ne T Vidite, nobene, ga sina nimam in gn nikoli ne bom imel. smpak če bi mi ga Bog dal bi mu privoščil Terezinko kakor nobeno drugo. Glejte, in vam aem jo prav taka, pa je Mo vse po alu in bil aem žalosten, ko sem isvedel, kako in kaj. «. Zadnjič aem jo srečal in sem j|,*olcl reči kako pametno in tolažilno! beeedo. Pa je gledala pred noge. kakor da ao jI oči prirast le ki tlom. Sram jo je bilo, hI dejal, jaa p« aem bil žalosten in da aem vaa arečal tistikrst, ko aem jo vi-j del Uko potrto ln revno, bi vam povedal kako robato. Pa kaj vna pripoveduje«, aaj pravim, atar ia neumen 1" "Nič niste neumni, Bernard," mu je eegel v beeedo Izidor in gs potrepsl po rami. "Pa ae ie drugič pogovoriva kaj več!" je dostavil in vatal. "E, ssj se vpm Še ne mudi, bi dejal. Pa da mar niste hudi zaradi teh besed. Nič alabega nisem mislil, ksko neki, saj veste, da ata mi pri srcu, vi in Terezin-kal" , Ps atari mu je samo smehljaje prikima}, nato pa je odšel po brvi, ki je vodila tik za uto čez precej Širok potok in kmalu izginil za košatimi vrbami. Travnik je bil na mnogih krajih vlažen in močvirpat; a kmalu ae je pričel avet zopet vzpenjati in ko je prišel Izidor na vrh brda, je videl pod seboj široko polje, ki ze je vse leaketalo v rdečih žarkih, tam za poljem in travniki pa domačo vaa Zabrdje. Gledal je nekaj* čaaa po bogatih njivah, ki ao ae s svojim naznobojnim Žitom Živo odražale druga od druge, na to pa je odšel po nizdol in se na potil po ozki poti med žitom na ravnozt proti Zabrdju. Tam sredi polja se je dvigal križ, samo nspol se je videl iz žita, in Izidor je vedel, da mora bal tam mimo, če hoče na pot, ki pelje v vas. Stopal je počasi in gledal v tla, Jtojti Bernardo ve odkritosrčne be-eede so naile pot v njegovo dušo, nekako, da se je zopet spomnil vseh lepih upov, ki jih je prinesel s seboj iz tujine. • Takrat je prišel do križa in obstal čudno bledega obraza,kakor ds se je prestrašil. In tudi dek lios, ki je klečala pod križem, je vstala naglo in se prestrašeno o-zrla naokrog, kakor da išče najbližje steze, da bi odbežala. "Kaj se me bojiš, Terezinka?' Terezinka je gledala v tla, uat-nioe pa so ji trepetale in tudi trepalnice so ji utripale nemirno Prvi hip jo je oblila lahna rdečica, nato je postal njen obraz čudno bled in Izidor je videl raz ločno, da ae ji stresa grlo, kakor da se vsak hip glasno razjoče. In to so mu je zdelo skoro čudno kajti v njenem obrazu ni mogel zaslediti razven lahne bledice ni kake vznemirjenosti. Čez dolgo šele je dvignila gla vo in mu za trenotek pogledala v obraz s tako čudnim pogledom da Izidor ni mogel razbrati, je li to sramežljivost nli očitanje, zakaj njene oči so se mu zazdele tako zagonetno mirne, kakor da je v njih sama težka utrujenost. "Zakaj bi ze te bala?" je de je^s čiato tiho in pogledala po travniku, ki ae je širil onkraj po ta. Tedaj ae je zahotelo Izidorju naenkrat, da bi ji rekel najlepšo beeedo, polno tolažbe, da bi se mu hvaležno naamehnila. Prav zaprav aam nI vedel, zakaj sje mu .ej vzbudila ta želja, ampak Čutil je, da ji mora reči nekaj, kar bo prepodilo iz njenih oči žaloatno utrujenost. "In tudi huda nisi name?" "Zakaj bi bila huda?" "Terezinka, ti ne veš in ne razumel, zakaj vse to..." Tiztikrat ga je pogledala naravnost v oči in Izidorju je postalo neprijetno e tem odkritoarč-nim pogledom, ki ga je spomnil neko davno zgodbo, za tero vesta .oba in ae je oba bojita, in tudi njen obraz je bil kakor obsenčen s samimi spomini. "Povej mi, kako mialii o meni," je izpregovoril tako ponižno, da ae je sam začudil svojim plahim besedam. "Nič ne mialim!" mu je odvrnila na kratko in ae napol obrnila od njega. "Napačno ti je povedal oče," je izpregovoril z ur.danim glasom in tudi njegove oči so iskale venomer njenega obrsaa — "razložim ti in povem, kakor je reanično, potem boš razumela. Saj nisi več o-t rok kakor takrat ->-" "Kateri čaa imai o mialih?" ga je prekinila aramežljivo in ae Izidor je za hip * pnatojil tako bli«, f jo Terezinka akoro čtuiU^-jem obrazu njegov topli j? "" je dejal mirno in hladno TeMsinka U °bljUhi1' kor da ga nc razum,. njegovi hladui benedi ji petal vea obraz v nekej^ .presenečenju. ** Udar>je opazil ua aj«j membo in zahotelo * Iflu l J1 ji povedal v obraz, kukomu? misli na njo, ki ga čaka ta«V, jim, ona neljuba in zoprn* ^ samo segel po njeni roki, Uor ji hoče zatrditi še enkrat to ji je pravkar obljubil. Nato je odhitel, ne da hi*j krat ozrl na njo, ki je stala no pod križem in aklepala rok« nemirne prsi, u solzne oči ^ dile za njim, ki je s prv„ b* zopet vznemiril vso ujeMo trud dušo. Izidor pa je hitel proti don kakor da jc pravkur napravil i sredi polja zločin. Toda čim sc je približal k vasi, tem mir. je bilo v njegovih prsih, lu se je zgodilo po dolgem (-asu, di Šel proti domu mimo Drmalj hiše, se ozrl v vežo in prikimali remu Drmalcu, ki je samega ta denja pozabil govoriti kako b« do. Ko je stopil pred domačo bil so legle po vasi večerne wn solnčna luč jc gorela samo tan dalji in zrak je postajni hladen Čist. Tudi oče je prišel na prag in del poleg njega nu klop, na kar se pogovarjala do trde noči. Izidor mu ni odrekel ničesar, p trdil mu je vsemu in na vse, v d pa je čutil težko tišino, kakor pi viharjem . . . IV. Terezinka je privila luč, di bilo v sobi le napol avetlo, nato legla v posteljo, njene oči pa bile uprte tja na vruta. Vsak I se ji je zazdelo, da nlifii njega korake, pa le veter je stresal i bo priprto okno, da se je zgenik celim telesom, kakor da se je pi t strašila njegovega prihoda. Ni raje bi zopet vstala iz postelje,i opravila in odhitela nazaj k it jim staršem. Vse prijetneje je h tam, nego v tej prostorni sobi, k, stojita njuni zakonski postal druga blizo druge kakor dve ( gočaani rakvi. Prvi večer je p stopila ta prag sicer z nekim l razumljivim strahom in kadark se je ozrla po teh posteljah, je i maknila pogled in se boječe o« na Izidorja, ki je nekako leno i lagal svojo svatovsko ohleko, m pa sedel za mizo in si prižgal gareto tako mirno, knkor da je navaden večer. Gledal je )>o m z malomarnim pogledom, pobi nal s prsti po mizi in se včasih zrl tudi po Terezinki, ki jc itt koncem postelje tuko zmedena vsa v zadregi, da Izidorjeve hU nosti niti opazila ni. Zdelo se ji( da je atorila nekaj napačnega, | kaj vea drugačen je živel ta ve< v njenih sanjah . . . Bilo ji j«. J kor da je stopila v neko tujo U kamor bi ne smela priti nikoli, celo Izidorjevih pogledov se je I la, ki so bili tako mrzli in bn izrazni. Izidor pa je sedel pri mizi, |S piral glavo v dlani in njegov < raz je bil čudno mračen in bij Včasih jc zganil z ustnicami, I kor da se pogovarja na tihem n a seboj, a njegove oči a« bile ta ne in v svoji težki utrujenosti i ko lepe, da se je zahotelo Tere» ki nenadoma od njega tistih b«J ki jih je upala ališsti ta večerj dor sicer ni gledal v njene ** ne oči, pa je vedel natanko, kaj godi v njeni duii. Zahotele mt je, da bi se ji nasmejal z « smehom, pa je vstal, ogrnil P« . . i.L.I. kmnn te 1 je aedel na debelo bruno, gledal v daljni vzhod. k. £;M ■ in odšel po veži na dvori*;' « posejan z belimi zvezdami. vtiato atran je hitelo vse obrnila zopet proti njemu. hrepenenje. A tudi »J« f "No tinti čas , . . saj se vendar! čaka v apalnici mlada "P* spominjaš . . .'V bolj in bolj, da je Edečlcs ji je aieer zopet zalila grešil svojo pot. Zdel »je^ ves obrsz, a stala je pred njim ne- bi kakor list, ki ga M* kako odločno in tudi desnica ji je prej in negotov je videt ^^^ čisto mirno počivala na košarinem nec, kajti nič drugega m ^ ročaju. | njegovem arcu od teh u« V Tak rat nisem lagal, veruj mi! kakor skrita Iel ja P« Kako bi mogel lagati tedaj, a po- (Dali* prihoda^- tem je prišlo drugače.. | — """ , "8aj mi je povedal oče, da imeši Bala M JS ' nevesto," je izpregovoril a ared i Prva prijatelj«* s r njegovih be«ed, "neveato", kakor noči v temi me je HJ"0 da je imela vea čaa v mislih samo spod " - ta očitek. Druga prijateljica r In T" nisi kričala?" „■ "In aaradi tega se me ogib- Prva prijateljic«; I ješ—" I se, da bi ne zbelal Bala