Polletna naročnina Letna naročnina Letna inozemstvo . Poštno ček. račun: Uredništvo in uprava: Gorica, Riva Piazzutta štev. 18 Podurednist v o : Trst, Vicolo delle Rose štev. 7 Poštnina plačama v gotovini Sped. in abbon. post. - l Gruppo Leto IX. - Štev. 43 Gorica - četrtek 24. oktobra 1957 - Trst Posamezna številka L. 30 Sirija in Turčija pa „slovanska“ Rusija Ko se je zavrtel prvi umetni sate-Ut okrog naše zemlje, se je na njej nehaj zgodilo: odmašile so se nekaterim Slovencem že črvive in gnile zatvornice panslavizma. V sovjetskem satelitu na nebu so videli takoj zmago »slovanske« Rusije, približno tako kakor so v preteklem stoletju razni naši veliki »Slovani« proslavljali zmage »slo-tonske« Rusije pod carji, ki je hodila »osvobajat« narode na Balkan. Prepričan setn bil, da je 40 let po komunistični revoluciji v Rusiji zatonila enkrat za zmeraj krilatica o »slovanski« Rusiji. Toda novi satelit jo je spet priklical na dan. Ob stari luni so naši naivni •»panslavisti«. v preteklosti skupaj z Davorinom Trstenjakom in Matijom Majerjem sanjali o carski Rusiji kot prijateljici Slovanov, zlasti malih zatiranih slovanskih narodov in posebej še Slovencev. Stara luna je potem izgubila svojo moč. zato je tnorala priti nova luna. da smo zopet zaslišali popevko o »slovanski« Rusi ji. Ali nas zgodovina res ni nič naučila? Uredniki političnih listov in njih sotrudniki bi morali vedeti, da so bile besede o »slovanski-« Rusiji vedno le sanje nekaterih naših nepoboljšljivih romantikov v preteklosti, ki jim je prijalo šteti se skupaj z Rusi, da je bilo tako njih število veliko in njih ozemlje širno. Resnica je pa vedno bila, da je »slovanska« Rusija taka čustvovanja pri manjših slovanskih narodih vedno izrabljala za svoje imperialistične namene. Ko je »matuška« Rusija pod carji hodila na pomoč zatiranim slovanskim narodom, je vedno iskala le svojih . grdih egoističnih ciljev; hodila je po poti svoje imperialistične politike, ki jo je silila vedno naprej do novih o-zemelj in novih morij, v večnem strahu, da jo mali narodi zadušijo. Na tem svojem potu se Rusija ni nikoli ustavila niti za trenute.k in tudi nikoli ni najmanjše svoje koristi žrtvovala v prid kateremu koli slovanskemu narodu. Nasprotno, ti so postali njene prve žrtve. Ukrajinci in Poljaki nam pričajo, kako »lju-bia Rusija Slovane. Prav tako Srbi in Bolgari in ne zadnji tudi mi Slovenci. Nekateri menijo, da so sedaj Sovjeti drugačni kot so bili carji. Toda taki ljudje ali sami sebe varajo ali pa so kupljeni sovjetski agenti. Saj je vsa zgodovina Sovjetov od oktobrske revolucije leta 1917 ena sama borba za ekspanzijo v svetu, eno sa-nio osvajanje vedno novih narodov, pa naj bodo ti slovanski ali neslovanski. Kakor strašen polip se širi sovjetska Rusija in si s silo in zvijačo osvaja narod za narodom. Po letu 1917 si je podjarmila razna ljudstva v srednji Aziji in si tam Utrdila svojo oblast. Nato smo jo videli, da je napadla Finsko 1. 1937 iz same objestnosti, da je lahko priključila nekaj ozemlja v Kareliji in ob Ladoškem jezeru. Ko se je Hitler pripravljal na vojno, ni Sovjetska Rusija nič storila, da bi to vojno preprečila, temveč je Hitlerja v odločilnem trenutku podprla in mu olajšala napad na Poljsko. Upala je, da bo s tujo pomočjo Hitlerjevo Nemčijo strla in si osvojila nova ozemlja. To se je v resnici tudi zgodilo zaradi neumnosti Roosevelta in popustljivosti Churchilla. Račun so plačali neslovanski narodi Estonci, Litvanci in Letonci, Romuni in O-8ri in Nemci; med Slovani pa najbolj Poljaki in za njimi Jugoslovani ter Bolgari in Čehoslovaki. Vsi sovjetski sosedje so plačali krvav davek ruskemu imperializmu, ki je Pod Sovjeti zadobil še hujše in stra- hotne jše oblike suženjstva in uničevanja. Toda kot pričajo polemike zadnjih mesecev, sovjetskemu pohlepu ni meja. Potem ko je sovjetiziral neizmerno Kitajsko in Severno Korejo ter Severno Indokino, širi svoje tipalke na Srednji Vzhod in Severno Afriko. Zadnje polemike zaradi Turčije in Sirije niso nič drugega kot sovjetski poskusi, kako razširiti svojo oblast na nova področja, na nove narode. Znanstveni uspehi, ki so jih Sovjeti dosegli, potem ko so pokradli v Ameriki in Nemčiji tuje načrte, jim sedaj služijo samo v en namen: kako še bolj razširiti svojo oblast. Tu stojimo pred modernim poskusom, kako obnoviti svetovni imperij v 20. stoletju, podobno kot so ga ustanovili Rimljani v časih Kristusovih in, Karel Veliki v srednjem veku. Za tak nov imperij gre, in temu namenu služijo Sovjetom vsa sredstva; marksizem in panslavizem, pravoslavje in brezboštvo, denar in orožje, diplomacija in poezija, vse, prav vse služi ruskemu imperializmu pod Sovjeti bolj kot pod caj-ji za ustanovitev velikega svetovnega imperija. Tudi novodobna znanstvena odkritja Sovjetov moramo motriti v tej luči. To so dejstva, ki izstopajo ob pogledu na rusko zgodovino v preteklosti in sedanjosti. Kdor jih ne vidi, ali se vara ali je plačan agent. Če se vara v dobri veri. Bog z njim. ali naj ne pričakuje, da bo kdo šel za njim. Če je plačan agent, potem ga mora ljudstvo odžagati in zapustiti, kajti svoboda nam mora biti sveta. Zaradi tega je pričakovati, da bo potihnila enkrat za vselej pesem o »slovanski« Rusiji, da se bomo tudi mi Slovenci zavedli nevarnosti ruskega imperializma pod Sovjeti. Izseljenci - vir dohodkov za Italijo V letu 1956 so italijanski izseljenci ipo-slali domov znatno vsoto denarja: dve sto milijard lir. Po izjavah izvedencev je ta vsota na drugem mestu med dohodki Italije takoj po vsoti, ki jo v Italiji ,pustijo turisti. Po poročilih statističnega urada za emigracijo je razvidno, da se je v zadnjem desetletju 1946-1956 izselilo nad 2 milijona Italijanov. Od teh je odšlo v razne evropske države 616.563 oseh, 1 milijon 257 tisoč pa v prekooceanske dežele, ter 36.370 v razne dežele Sredozemlja. V letu 1956 je največ izseljencev odšlo v Združene države (31 tisoč 781) ter v Kanado (25 tisoč). V zadnjem desetletju se je vrnilo v Italijo samo 300 tisoč izseljencev. Politična dogajanja v svetu Umetni satelit, ki kroži po našem nebu že cele tri tedne, je najbolj stopil v glavo tajniku sovjetske komunistične partije Hruščevu. Ta mož je sedaj razburkal vode na Srednjem Vzhodu in povzročil hudo krizo med Turčijo in Sirijo. Sovjetski vpliv na Jugoslavijo pa je postal tako močan, da jo Jugoslavija naenkrat priznala Vzhodno Nemčijo. Na ta jugoslovanski korak je odgovorila Zapadna Nemčija na ta način, da je prekinila z Jugoslavijo diplomatske odnose. Delaven pa je bil v preteklem tednu tudi Zapad. Sestala sta se angleški in ameriški zunanji minister, angleška kraljica je obiskala Kanado in- Združene države in sedaj je na programu še sestanek med Mac Millanom in Eisenhowerjem. Francija pa s težavo rešuje svojo vladno krizo, ki ji ni še videti konca. Položaj na Srednjem Vzhodu Na Srednjem Vzhodu vlada že dalj časa huda napetost. Naravnost kritično pa je s stanjem med Sirijo in Turčijo. Sirija je poslala svoje čete na turško mejo in obtožila Turčijo, da ima proti Siriji napadalne načrte. Sirijo sta takoj podprla Egipt in Sovjetska zveza. Egipt je poslal vojsko v Damask, Sovjetska zveza pa je prevzela vlogo o-pravljivca in očita Turčiji, češ da namerava napasti Sirijo. Hruščev je zagrozil Turčiji, da jo bo kar v e-nem samem dnevu likvidiral. Združene države pa so povedale Hrušče-vu, da bi udarile po njem, če bi Sovjeti zares napadli Turčijo. Hladna živčna vojna med Vzhodom in Zapadom si je sedaj izbrala za svoje pozorišče prav Srednji Vzhod. Arabski svet se je zganil. Vzajemnost Egipta in Sirije je že gotovo dejstvo. Saudova Arabija in Jordanija sta prav tako obljubili pomoč Siriji. Irak in Libanon pa sta izjavila, da sta za arabsko solidarnost, obenem pa posredujeta za pomirjenje med Turčijo in Sirijo. Kralj Ibn Saud je celo ponudil posredovanje za ureditev krize na Srednjem Vzhodu. Toda Sirija, ki je pod sovjetskim vplivom, zanika, da bi to posredovanje sprejela. S položajem na Srednjem Vzhodu se sedaj bavijo tudi v OZN. Sovjeti zahtevajo, naj se ustanovi posebna preiskovalna komisija, kar so podprli tudi Amerikanci. V sovjetsko iskrenost sicer malokdo verjame, ker predobro vedo, da Sovjeti radi govore pred svetovno javnostjo, da so za mir. Zapad pa pravi, naj si le mednarodna javnost ogleda na licu mesta, koliko je v Siriji sovjetskega orožja in koliko je sovjetske vojske na turško-sovjetski meji. Nas pa predvsem zanima, zakaj so se Sovjeti tako zagnali v Turčijo? Odgovor nam podaja ameriška revija »Aviation Weekly«. ki pravi, da imajo Amerikanci v Turčiji velikansko radarsko postajo, s katero točno kontrolirajo vse sovjetske poskuse z raketami. Zato je razumljivo, da to Sovjetom ne gre v želodec, in bi radi preko Sirije sprožili krizo na Srednjem Vzhodu, ki naj bi prisilila Turčijo, da izstopi iz A-tlantske in Bagdadske zveze, Ame-rikance pa, da odidejo iz Turčije. To bo verjetno vzrok za napetost na Srednjem Vzhodu. Miroljubni Hruščev V zvezi s krizo na Srednjem Vzhodu, je Hruščev naslovil na za-padnoevropske socialiste posebno poslanico, v kateri razlaga položaj na tem področju. Toda Zapad je tokrat bil precej resen in je povedal Hruščevu v obraz, da je krize na Srednjem Vzhodu kriv Hruščev sam in ne Turki ali pa Amerikanci. Jugoslovansko-nemški odnosi Jugoslavija je priznala vzhodnonemško komun, vlado. Kot razlog za ta svoj korak je Jugoslavija navedla, da je to storila v interesu miru in nemškega združenja. Zapadna Nemčija pa je nasprotnega mnenja in vidi v tem jugoslovanskem koraku uspeli Žukova. Zapad je razočaran nad tem jugoslovanskim korakom in očita Jugoslaviji, da se je s tem polomilo ravnotežje jugoslovanske oddaljenosti od obeh blokov. Hudo so zamerili Jugoslaviji v Bonnu. Zapadna Nemčija je že prej grozila, da bo prekinila diplomatske odnose z Jugoslavijo, če bi ta priznala Vzhodno Nemčijo. To grožnjo je Zapadna Nemčija tudi izpolnila. Ta odločen korak je svarilo vsem onim državam, ki bi posnemale Jugoslavijo. V Jugoslaviji niso pričakovali, da bo zapadno-nemški odgovor tako oster. Posledice te prekinitve bo najbolj občutila Jugoslavija na gospodarskem, trgovskem in turističnem področju. Jugoslovanski krogi in ves tisk je ostro napadel nemškega zunanjega ministra von Brentana in kanclerja Adenauerja, češ da hodita po stopinjah iz Hitlerjevih časov. Jugoslavija bo verjetno sedaj skušala vplivati na nekatere nevtralne države, da bi tudi one priznale pankovsko vlado, da bi tako vsaj nekoliko omilila svoj prenagljeni korak. Vložila je tudi pritožbo na ZN zoper Nemčijo, češ da Nemčija o-groža mir, ker je prekinila diplomatske odnošaje z Beogradom. Tito je pa sklenil, da pojde na čelu jugoslovanskega zastopstva v Moskvo, kjer bodo slovesno obhajali 40-let-nico komunistične revolucije. Zapad na okopih Spričo napetega položaja na Srednjem Vzhodu je Zapad strnil svoje vrste. Na razgovor sta se sešla britanski in ameriški zunanji minister, ZDA je obiskala angleška kraljica in 25. oktobra se bosta sešla Eisen-hower in Mac Millan. Oba državnika bosta preučila svetovni položaj, ki je nastopil po izstrelitvi umetnega satelita in kritično napetost na Srednjem Vzhodu. Na ta sestanek je zelo pozoren ves zapadni svet, saj je to dokaz, da bo sedaj Zapad bolj strnjeno korakal na zunanjepolitičnem področju. Prav tako pa misli Zapad skupno sodelovati pri pripravah raket in umetnih satelitov. Francoska kriza Desničarski prvak Pinay, o katerem smo poročali prejšnji teden, da skuša sestaviti novo francosko vlado, je propadel. Sestavil je program, pripravil seznam ministrov, toda v parlamentu je propadel. Predsednik republike se je nato o-brnil na Ijudskokrščanskega prvaka Roberta Schumaua. Scliuman je svetovno znani strokovnjak na finančnem polju in odkrit pobornik evropske misli. Schuman je skušal pridobiti za sodelovanje socialiste in neodvisneže. Če bi ti sprejeli njegov načrt za gospodarsko ravnovesje, bi Schuman stopil pred parlament. Toda v zadnjem momentu je tudi Schuman naletel na težave in se moral odpovedati poskusu, da bi sestavil novo francosko vlado. Predsednik republike Coty se sedaj mora še dalje posvetovati z raznimi prvaki, da bi končno našel primerno osebo, ki bi bila sposobna povezati vse stranke k složnemu delu v korist skupnosti. V Italiji Pri nas smo v notranji politiki beležili najprej kongres socialnodemokratske stranke v Milanu. Ta kongres je bil važen zato, ker bi moral prinesti razčiščenje v vrstah demokratičnih socialistov glede združitve z Nennijevimi socialisti, da bi tako na prihodnjih volitvah imeli eno samo socialistično stranko. Toda namen kongresa ni uspel. Notranje struje so ostale v ravnovesju in vprašanje združitve s socialisti je ostalo nerešeno. Voditelj stranke Saragat je izgubil absolutno večino v vodstvu stranke, ker je dobil le 48% glasov. Zato bo moral deliti vodstvo z desničarsko strujo ali pa z zmerno levico. Parlament je nadaljeval z razpravami o proračunu raznih ministrstev, ker jih mora po ustavi sprejeti in odobriti vsaj do 31. okt. Vendar gre pri tem bolj za formalne razprave, kajti potem ko so odobrili proračun zunanjega in notranjega ministrstva, se vladi ni več kaj bati. Kriza na Srednjem Vzhodu je našla svoj odmev tudi v Italiji, a vendar brez posebne zaskrbljenosti. Zunanji minister Peli a je izrazil prepričanje, da se bo tudi novi zaplet med Sirijo in Turčijo ugodno razpletel. Angleška kraljica v ZDA Dne 16. oktobra jc kraljica Elizabeta v spremstvu svojega moža, edinburškega princa Filipa, dopotovala v ZDA. Na letališču v llanrv Patrick v Virginiji jo je sprejelo nad deset tisoč oseb. A ne samo na letališču, povsod, kjer se je prikazala, so jo Amerikanci navdušeno pozdravljali. Kraljica Elizabeta je prišla v ZDA na uraden obisk. Dne 16. oktobra je prisostvovala svečanostim ob priliki 350-letnice, odkar je prva angleška skupina izseljencev ustanovila v Ameriki svojo prvo kolonijo. V teh dneh uradnega obiska angleške kraljice Elizabete ima tudi ameriška policija Scotland Yard polne roke dela. Prejela je namreč več anonimnih pisem, s katerimi jo opozarjajo na razne nevarnosti, ki naj bi grozile kraljici. Čeravno so ta pisma brez vsake podlage, je a-meriška policija podvzela vse ukrepe, da zaščiti visoke goste v svoji deželi. Kraljica Elizabeta in edinburški princ Filip nista obveščena o teh grozilnih pismih. Kraljičini »prijatelji« pa so tudi ob tej priliki zagnali gonjo proti njej in po raznih časopisih prikazali njen pojav v ameriški javnosti kot pojav nezrele ženske, ki je vedno v zadregi, ko ima spregovoriti, ki se ne zna ne okusno oblačiti, ne svobodno kretati. Nove olajšave za obmejni promet Dne 17. oktobra se je v Ljubljani sestala mešana italijansko-jugoslovanska komisija za obmejni promet, da prouči nekatere nadaljnje pomembne olajšave. Predvsem bodo izdali nove propustniee, opremljene s sliko. Proptistniee bodo imele veljavnost enega leta. Ni pa potrebno, da si jih ljudje obmejnih pasov že sedaj preskrbijo, izdali jim jih bodo takrat, ko jim stare propustniee zapadejo. Tudi rok bivanja v obmejnem področju so sedaj podaljšali na tri dni, to je skupno 72 ur. Tudi ne bo več potrebno navesti kraja, kamor misli kdo potovati. Mešana komisija je vse te spremembe dokončno že sprejela, treba je samo vaskla-diti jugoslovanski in italijanski tekst, kar se bo ■ verjetno zelo zavleklo. Komisija je odobrila tudi ustanovitev dveh novih avtobusnih ptog za Trst-Umag in sezonsko Trst-Portorož. Okrepili bodo še avtobusne zveze Trst-Sežana, Trst-Her-pelje, Trst-Koper ter na Goriškem Goriea-Čedad-Tolmin. Razpravljali so tudi o ureditvi dostopa na Mangart, do katerega vodi z ital. strani samo ena steza, ki pelje nekaj časa čez italijansko, nato pa čez jugoslovansko o-zemljc. Verjetno bodo zadevo tako uredili, da bo zadostovala le osebna izkaznica za vse one, ki hočejo doseči vrh. NAS TEDEN v cerkvi NOVA VATIKANSKA RADIJSKA POSTAJA 27. 10. nedelja, 20. pob.: Kristus Kralj 28. 10. ponedeljek: sv. Simon in Juda, ap. 29. 10. torek: sv. Ida, de v. 30. 10. sreda: sv. Alfonz R., s poz. 31. 10. četrtek: sv. Volbeng, šk. 1. 11. petek, prvi: Vsi sveti. 2. 11. sobota, prva: Verne duše. * VSI SVETI. V sled krutega preganjanja kristjanov v prvih stoletjih od strani rimskih cesarjev je število svetih mučencev silno narastlo. Zato so že po letu 300 po Kr. praznovali praznik Vseh mučencev. JSa Vzhodu tega še sedaj obhajajo prvo nedeljo po binkošti h. Ko je pa cesar podaril papežu Bonifaciju IV. poganski tempelj Panteon (= vseh bogov), ga je ta posvetil Materi božji in vsem mučencem. Ta tempelj, sezidan 27. leta pred Kristusom, lepa okrogla stavba, pokrita s kupolo, stoji še sedaj. Praznik so praznovali 13. maja, ki je bil dati posvetitve. Ker so pa na ta dan prihajali mnogi romarji v Rim in ni bilo v tistih časih zadosti hrane (jesenski pridelki so kopneli), je papež Gregor IV. prestavil praznik na prvi november in ga preimenoval v praznik Vseh svetnikov. Tedaj je preganjanje že minilo. Kristjani so si osvajali, svetniški venec ne z mučeništvom, ampak s spokornim zatajevanjem. Mi sicer nimamo kanoniziranih svetnikov, pač pa so neštete množice naših prednikov med svetniki v nebesih. IZ S V. E V AN GELI J A isti čas je bil neki kraljevi l šj uradnik, čigar sin je bil bolan v Kafarnaumu. Ko je ta slišal, da je Jezus dospel iz Judeje v Galilejo, je prišel k njemu in ga prosil, naj pride in ozdravi njegovega sina; bil je namreč že na tem, da umrje. Jezus mu je tedaj rekel: »Če ne vidite znamenj in čudežev, ne verujete.a Kraljevi uradnik mu pravi: nGo-spod, stopi tja, preden moj otrok umrje!u Jezus mu reče: »Pojdi, tvoj sin živi.u Mož je verjel besedi, ki mu jo je rekel Jezus, in je šel. A že na poti so mu naproti prišli služabniki in sporočili, da njegov sin živi. Povprašal jih je torej po uri, ob kateri mu je odleglo. Rekli so mu: »Včeraj ob sedmih ga je popustila mrzlica.a Oče je tedaj spoznal, da ob listki uri, ob kateri mu je bil Jezus rekel: »Tvoj sin živi.u In veroval je on in vsa njegova hiša. * KRISTUS KRALJ Praznik Kristusa Kralja je praznik največjega, najvišjega, najpo-poJnejšega in najmogočnejšega vladarja, kar jih pozna človeška zgodovina. Ta praznik nain govori o vzvišenem in nenadkriljiveni kraljevskem veličastvu Jezusa Kristusa, učlovečenega Boga. — Samo nebe-ščani, ki vidijo Jezusovo osebnost, vso Njegovo veličino, slavo in moč, bi nam mogli zadovoljivo opisati in prikazati veličastni lik Kristusa Kralja. Naša vera nam na podlagi sv. pisma o Zveličarju marsikaj lepega in globokega pove. Omejimo se le na nekaj bistvenih podatkov: Jeziis Kristus je med vsemi kralji prvi in najvišji. On namreč ni, kot vemo, šibek in umrljiv človek, ki mu je dana le kratkotrajna in omejena oblast. Kristus Kralj ni bil u-stvarjen in nikoli ne umre. On je naš veliki Bog, vsemogočni Stvarnik in neomejeni Gospod. On je vse u-stvaril, stvari, živali, angele in ljudi. Vse to popolnoma od Njega za-visi. On je daleko'nad vsem in vse, tudi najstrašnejše mogotce, z največjo lahkoto obvlada. Njegova moč je nezmagljiva, njegov tron večen in nezrušljiv, njegova oblast popolna in neomejena. Kristus Kralj je večno in dokončno zmagovit: vsaka krona, vsako žezlo, vsaka oblast, prav vse se bo moralo podvreči njemu, njega slaviti in njemu služiti. On je vekoviti kralj nebes in zemlje. On nas je odrešil in on nas bo sodil. . A Jezus Kristus ni le kralj neskončne moči in neminljive slave; ampak tudi kralj neskončne ljubezni. Noben kralj ni tako ljubil ljudi, posebno dobrih, kakor Jezus Kristus. On je naš najboljši prijatelj in najmilejši dobrotnik. Vsa naša sreča je v njem. Navežimo se nanj z vsem srcem in vsemi močmi! Goreče molimo: Pridi, Kristus Kralj! Uniči moč pekla in zatri človeško hudobijo! Pridi in vladaj povsod! Iz življenja Cerkve 49. ROŽNOVENSKO ROMANJE V LURD V Lurd je prispelo zadnje letošnje večje romanje. Nad 35.000 romarjev je prišlo s 30 posebnimi vlaki v Lurd iz vseh delov Francije. Romanje se je vršilo ipod geslom, da naj bi vera prodrla v svet tehnike. Glavne slovesnosti so se izvršile na obširnem trgu pred baziliko. 80 PREVODOV SV. PISMA V JUŽNI AFRIKI Preteklo leto so v Južni Afriki prodali največ sv. pisma. Daleč presega prodajo drugih knjig. Ljudje so pokupili 221.000 izvodov sv. pisma v 80 različnih jezikih. I CERKEV V OBLIKI INDIJSKEGA TEMPLJA Nedavno so posvetili v Bombayu v Indiji cerkev, ki je zgrajena v obliki indijskega templja. Le križ nad kupolo in nekateri kipi kažejo, da gre za katoliško cerkev. S to zgradbo hoče pokazati' katoliška Cerkev, da zanjo zunanje oblike niso bistvene in da se v njih popolnoma prilagodi posameznim narodom. 100 TISOČ GLEDALCEV PRI »KRISTUSOVEM TRPLJENJU« V Thiersee na Tirolskem si je ogledalo letos dramo Kristusovega trpljenja 100.000 gledalcev. Pri predstavi sodelujejo skoraj vsi krajevni prebivalci. Prihodnje igre se bodo vršile leta 1965. VISOKE KAZNI PROTI NEMORALNEMU ČASOPISJU V Argentini so občutno povišali kazni za prodajanje in širjenje nemoralnega časopisja. Prodajalce takih časopisov lahko zadene kazen od 200 do 500(1 dolarjev. Juan Oller, ravnatelj lista, ki se je pregrešil zoper državne zaikone zaradi nemoral- nosti, je bil obsojen na T mesecev zapora. — Kako potrebne bi bile podobne kazni tudi pri nas! STOTA KATOLIŠKA BOLNICA V INDIJI V indijskem mestu Amalapuram so odprli novo katoliSko bolnico. Zanjo so porabili 25.000 dolarjev: veliko so darovali Indijci sami. Število katoliških bolnic je tako v Indiji naraslo na 100. 8.000 PRVOOBHAJANCEV Pa niso to otroci od 8. do 12. leta. ampak delatci v starosti od 20 do 50 let. Do tega pomembnega dogodka je prišlo v mestu La Paz, kjer so imeli mestni misijon. Drugi važen sad mestnega misijona je bila ureditev 8.000 grešnih zakonskih zvez. PORAST UČENČEV V AMERIŠKIH KATOLIŠKIH ŠOLAH Z novim šolskim letom je število gojencev na ameriških katoliških šolali poraslo za 105.000. Slkupno obiskuje sedaj katoliške šole 4 milijone 640 tisoč otrok. Šole vzdržujejo katoličani sami. Izšel je PASTIRČEK za mesee oktober i Lep primer poStenosti Desetega oktobra je prodajalka zelenjave v Parizu Rosine Toledano izročila policaji za sedem milijonov frankov vrednostnih papirjev. Našla jih je med starim .papirjem, ki ga uporablja za zavijanje zelenjave. Kmalu so našli pravega lastnika. Nek mesar je pred kratkim izročil prodajalki stare časopise in med njimi je pozabil vrednostne papirje. Prodajalka je vdova in ima 12 otrok. Na praznik Kristusa Kralja se bo sv. oče podal na najdaljše potovanje izven Rima, k jezeru Bracciano, da otvori novi sedež vatikanskega radijsko oddajnega centra, ki bo s postajami Moskve, Londona in New ^orka ena štirih najmodernejših kratkovalovnih radijskih oddajnih postaj na svetu. Glas sv. očeta bo segel sedaj do kraja zemlje. Slišali ga bodo prav tako na Novi Zelandiji, kakor na Kitajskem in v Severni Ameriki in v predelih Južne Afrike. Ogromne radijske naprave, ki jih cenijo na eno milijardo in pol lir, so izdelali nemški, švicarski, holandski in italijanski tehniki po načrtu italijanskega jezuita iz Lecce, Antona Stefanizzija. ki bo tudi glavni ravnatelj tega centra. Štiridesetletni pater Stefanizzi se je že dolga leta pripravljal na to veliko in odgovorno delo. Na neapeljski univerzi je doktoriral v fiziki, nakar se je v tej stroki še izpopolnil na newyorški univerzi Forham, kjer je bil učenec slavnega profesorja Viktorja Hessa, Nobelovega nagrajenca za kozmične žarke. SV. OČE PRI MIKROFONU Prostor za novo vatikansko radijsko postajo so izbrali na področju Sv.* Marije di Galeria v bližini Braceianskega jezera. Sveta stolica je z italijansko republiko podpisala poseben sporazum za popolnoma svobodno uporabo svoje postaje. Po skrbni preučitvi najboljših radijskih oddajnih postaj v Londonu, Nemčiji, Ameriki in Franciji, je pater Stefanizzi predložil svoje načrte za novi vatikanski radijski center. Center je opremljen s tremi radiood-dajniki z jakostjo 100 'kilovatov, toda v kratkem se bo njihovo število pomnožilo na šest. \ načrtu je tudi atomska centrala, ki 'bo dajala radijski postaji potrebno e-nergijo, tako da ne bo odvisna od rimske elektrarne in bo imela privilegij po,polne avtonomije. S tem mogočnim radijskim centrom bo mala vatikanska država na isti stopnji kakor velike države na svetu. Njen glas bo segel do kraja zemlje, ne da bi potreboval kakršnokoli pomoč drugih radijskih postaj. POTREBA PO MOČNEJŠI ODDAJNI POSTAJI Prvič je Vatikan začutil potrebo po večji moderni radijski postaji v času zadnje vojne, ko je sprejel nadvse važno in velikansko delo poizvedovanja za ujetniki. Po zaslugi sedanjega svetega očeta, ki tako živo sledi vsem napred/kom modernega časa in se jih tudi poslužuje, če ve, da bo z njimi uspešneje dosegel vse duše, je v Vatikanu nastala nova, najmodernejša radijska postaja. Ob obisku preds. francoske republike Cotyja so francoski katoličani izrazili željo, da bi radi videli ta zgodovin-ki dogodek tudi po televiziji. Vatikanski krogi tega niso dovolili. Toda sv. oče, ki dobro razume želje svojih otrok, je končno dovolil, da so v njegovem privatnem stanovanju postavili tudi televizijski oddajnik. Radijski tehniki pripovedujejo, kako je sv. oče potrpežljiv in s kakšno vztrajnostjo se vedno /podvrže zahtevam in dolgotrajnim poizkusom. V njegovi zadnji bolezni je spregovoril bolnikom v svetu, on sam bolnik, priklenjen na bolniško posteljo. Takrat smo vsi vztrepetali, ko smo slišali njegov utrujeni glas, nismo pa vedeli, koliko truda so ga stale tiste kratke besede in koliko je bilo med tem govorom dolgih ipavz, ki so jih potem tehniki na traku odrezali. Doslej so papeževi govori dosegli oddaljene države le v povezavi z italijanskimi radijskimi postajami. Odslej pa bo mogoč- Kako sodijo italijanski katoličani o Zofiji Loren Sofija Loren, ki je bila za Italijane ena najbolj poštenih filmskih zvezdnic in je tudi sama imela o ljubezni in zakonu zelo vzvišene pojme, je nenadoma s svojo »poroko« s filmskim režiserjem Karlom Pon-tijem zelo razočarala italijansko javnost. Uradno glasilo italijanske katoliške aikcije je v svoji zadnji številki posvetilo tej zvezdnici članek, v katerem pravi: »Naslov filmske zvezde, odposlanke Italijanov v ZDA, denar in razikošje, vse to niso ne zanjo ne zanj zadostna sredstva, da bi z njimi ušla zakonom ,ki so ea vse enaki. Ne smemo in ne moremo molčati, zato ostro obsojamo njen postopek. Sklicujemo se na vse prave katoličane, naj nas v naši nameri podpro. Vsa filmska dela, kjer bi eventuclno nastopala Sofia Loren in njen »mož« Karlo Ponti, hočemo popolnoma prezreti. Spominjali se ju bomo le v naših molitvah, da bi spregledala in spoznala svojo zmoto.« ni radiooddajni center ipri Sv. Mariji v Galeriji oddajal 28 dnevnih programov v 28 jezikih in ga bodo lahko povsod slišali. Po prvih poizkusih so dognali, da radijske oddajne postaje onstran železne zavese skušajo motiti vatikanske oddaje. Med njimi so najbolj glasne radijske postaje na Ogrskem in v Beogradu, taiko da njihovo motenje dospe včasih do Rima samega. DAR FRANCOSKIH KATOLIČANOV Kakor smo že povedali, znašajo stroški za novo vatikansko radijsko postajo eno milijardo in pol italijanskih lir. Največji del te vsote so prispevali katoličani po svetu, medtem ko bo letno bilanco nadaljnjih stroškov za vzdrževanje tega o-gromnega centra prevzela vatikanska država sama. Ti letni stroški ne bodo manjši od dve sto milijonov lir. Skoro neverjetno se zdi, da bo tako velikanski kompleks vatikanske radijske postaje urejevalo samo 80 tehnikov in 60 drugih sodelavcev. Glavni ravnatelj bo, kakor smo že omenili, jezuitski pater Anton Stefanizzi, tehnični ravnatelj ing. Tu-lio Gorio in ravnatelj radijskih programov pater Alvarez. Sedaj ko so v vatikanskih krogih rešili problem radijske oddajne postaje, skušajo rešiti tudi problem televizijske postaje, kar pa ni tako lahko izvedljivo. Poleg psiholoških in ekonomskih težkoč so na prvem mestu težkoče tehničnega značaja-Izredna bistroumnost sv. očeta je že pre* magala vatikansko rezerviranost, ko so p°' stavili prve televizijske oddajnike prav v njegove sobane. Tudi ekonomski problem bi se se dal rešiti, nemogoče pa je za* dovoljivo rešiti tehnično plat tega naČria-\ atikanska televizijska postaja bi nikakor ne mogla biti avtonomna, temveč bi 56 morala vključiti v omrežje italijanske te* levizije. Tako je bil Vatikan primoran, da je vrnil neki ugledni francoski tvrdki velikodušen dar celotnega kompleksa tek' vizijske oddajne postaje, ki je prispel v Rini že davno, preden je začela delovati italijanska televizija. Vsekakor je vatikanska država že v p°' sesti enega dela neba, ki ji ga je odka* zala zveza evropskih radijskih in televizijskih oddaj, ustanovljena v StokholmU leta 1952, in prav gotovo l>o kmalu pri' šel čas, ko bo poleg lastnih radijskih pr°' gramov lahko oddajala tudi lastne televizijske programe. DVOJNI .MEŠANI« POGREB Slovenski katoličani smo dožjveli zadnje tedne dva primera »mešanih pogrebova. Tudi v teh primerih se je pokazalo na eni strani jasno in dosledno stališče katoliške Cerkve v zadevi cerkvenih pogrebov, na drugi strani pa vsa verska nedozorelost, lahkomišljenost in nedoslednost naših ljudi, ki se sicer prištevajo med izobražene in celo verne. Onstran meje je umrl krščanske smrti, previden z vsemi tolažili svete vere, učitelj, katerega sorodniki so iz strahu pred komunističnimi represalijami zahtevali y>mešani pogrebu: duhovnik naj bi uro pred pokopom prišel na dom in privatno blagoslovil truplo pokojnikovo, nakar bi sledil izključno civilni pogreb, na pokopališču pa naj bi duhovnik prevzel pokojnika in ga krščansko pokopal. Cerkvena oblast je seveda odklonila poniževalni in za Cerkev žaljivi predlog, in tako se je izvršil samo civilni pogreb šolnika, ki je dejansko zaslužil časten in lep pogreb. Tostran meje je umrl nagle in nepre-videne smrti šolnik, ki ni bil praktičen katoličan. Sorodniki so prosili za cerkveni pogreb, a cerkvena oblast jim ga ni mogla dovoliti zaradi izrecne prepovedi cerkvenega zakonika. Tedaj so priredili »mešani pogreba: pokojniku, ki v svoji verski brezbrižnosti ni nikoli niti sanjal o luteranski veri, so oskrbeli protestantoiske-ga pastorja, ki je opravil pogrebne obrede. Onstran in tostran meje so se čudnih pogrebov udeležile široke ljudske množice in številni izobraženci. Ob teh primerih se moramo resno zamisliti. Stvar je namreč zelo važna, ker odkriva nevarni rane v vernosti našega ljudstva. Ne gre več le za versko ignoranco preprostih ljudi niti za običajno netloslednost ali za omalovaževanje tega ali onega verskega obreda, pač pa za globoko krizo celotnega verskega problema in zvestobe do kat. Cerkve. Saj v tem dvojnem nesrečnem primeru niso izdali svojega verskega prepričanja samo redki posamezniki, pač pa so široke množice, in še posebej izobraženci, pokazali, da ne čutijo s Cerkvijo in da jim ni mar za odločbe cerkvene oblasti. V prvem primeru so verniki odpovedali iz strahu, v drugem iz užaljenega ponosa: v obeh primerih je manjkala živa vera in otroško zaupanje v Boga. Zlasti pa je porazno to, da sta se primera dogodila v krogu slovenskih izobražencev, celo med šolniki, ki imajo odgovorno nalogo, da vzgajajo nove rodove. Duhovna kriza, ki pretresa naše ljudstvo, od preprostega kmetiča do odličnega izobraženca, je težka in morda usodna. Nesporen dokaz, da gre za duhovno krizo celotnega našega n ar mine ga telesa, je dejstvo, da so se teh čudnih pogrebov udeležile široke množice preprostih ljudi kot tudi številni izobraženci, ne da bi kdoi na kakršen koli način reagiral in protestiral proti tako grobi žalitvi verskega čuta. Ali so res vsi naši Ijiulje versko že tako otopeli, da ne čutijo več s Cerkvijo? Ali jim je verski čut že tako zamrl, da niti v globini svoje duše ne doznavajo več. če kdo s pestjo bije v obraz verskemu prepričanju? In časopisi, ki sicer trdijo, da niso protiverski, kako da niso izrekli najmanjše obsodbe? Ali se niso celo postavili na nasprotni breg, ko so se na široko razpisali o sličnem pogrebu? Zaman si kdo miri vest, češ, požrli snio jo, da ni bilo javnega škandala. Toda pr°v to neznačajno sodelovanje, ki ga vsebuje tudi sama prostovoljna udeležba pri slič-nih dejanjih, je ustvarilo težak škandal *n vrglo neizbrisljiv madež na čast in vernost našega ljudstva. Dokler se slični slu-čaji dogajajo onstran meje, se lahko razlagajo s komunističnim nasiljem, tostran meje pa nimajo najmanjšega opravičilo• Le kako se smejo še proglašati za zveste kat. Cerkvi oni, ki vabijo k pogrebu svoj-cev italijanske protestantovske pastorje* katerim se nato v »Piccolua na široko zahvaljujejo? Le kako se morejo še nazivaH verne one množice, pa tudi izobraženci, h1 se sličnih pogrebov brez nujne obveznosti udeležujejo? Nagle in neprevidene 'smrti, ki zMnje čase naravnost kosijo naše ljudi, so opomin od zgoraj, naj vsakdo vzame zelo resno svoje duhovno življenje in naj se ne izpo* stavi ja nevarnosti, da mu bo odrečen cerkveni pogreb. In koliko bolj resno bi zo-devo jemali razni verski brezbrižneži, če bi vnaprej vedeli, da se ne bo njihovih civilnih pogrebov nihče udeležil. Zvestoba katoličanov katoliški Cerkvi bi marsikom11 odprla oči in rešila marsikatero dušo. Dvojni »mešani pogreba je kot dvojni nož bolečin presunil dušo verujočih. Bolečina pa je bila izredno skeleča, ker se je porodila iz spoznanja, kako težka je duhovna kriza, v kateri se zvija naše ljudstvo. J VPRAŠUJETE - ODGOVARJAMO V letošnjem pokofa kanonik dr. Bliiml. Med mašo so peli ljudske pesmi. Po končani maši je vsa množica obnovila posvetitev fatimski Mariji. Po posvetitvi se je razvila procesija z milostnim kipom M. B. Udeležilo se je procesije nad 4 tisoč vernikov in 12 duhovnikov. »POD SVOBODNIM SONCEM« V FILMU Slovensko podjetje »Triglav film« namerava ob sodelovanju ostalih večjih jugoslovanskih filmskih podjetij prikazati v filmu znani Finžgarjev roman »Pod svobodnim soncem«. Verjetno bo pri filmu sodelovalo tudi neko angleško podjetje. Glavne vloge bodo igrali domači in tuji igralci. Režiserji polagajo največjo skrb na izbiro igralca, ki naj . bi upodobil glavnega junaka Iztoka. Film bodo snemali v tehniki cincmascope in v barvah. NA PRIMORSKEM GRADIJO Stanovanjska kriza na Primorskem je prisilila oblasti, da so temu vprašanju posvetile več pozornosti in več sredstev kot doslej. Nove gradnje so številne posebno v Kopru in v Novi Gorici, kjer je stiska tudi največja. V Kopru so zgradili 300 novih in popravili 200 starih stanovanj. Čaka pa še kljub temu 2.200 prošenj za stanovanja. V prihodnje obetajo razna podjetja, da bodo zidala nova stanovanja. V ta namen mislijo uporabiti 2 milijardi din. V Novi Gorici so v preteklem letu postavili več novih hiš. nekaj jih pa še gra- dijo. Človek, ki gre ipo Erjavčevem drevoredu, ima vtis, da vstaja res novo naselje ob tej cesti, d o čim je do sedaj samevalo le nekaj velikih blokov. V kratkem upajo, da bodo začeli z gradnjo novega poslopja za gimnazijo. Letos poteka 10 let, odkar so odprli gimnazijo v Novi Gorici, a se nahaja ta še vedno v barakah, ki'so jih zgradili za delovne brigade leta 1947. Medtem je gimnazijo obiskovalo 6 tisoč dijakov, maturiralo pa 250. Načrti za novo gimnazijo šo že izdelani in so sedaj pri republiški vladi, da jih odobri. Nova gimnazija bo imela 20 učilnic. Strošek je predvidevan na 200 milijonov din. Poleg raznih smol je letos primorski kmet imel vsaj to srečo, da je koruza zelo dobro obrodila. Pridelali so tudi 40 do 50 kv na hektar. Ugodno vreme in umna obdelava sta pripomogla do takega pridelka. Je zato 'krompirjeva letina slabša iri zlasti vinska; saj vina Vipavska letos sploh nima. Iz Beneške Slovenije Na Stari gori bodo razširili trg za parkiranje avtomobilov in tudi cesto iz Čedada do svetišča mislijo asfaltirati. Del stroškov bo plačala občina Prapotno. ❖ Dne 14. sept. letos so se zbrali v mestni hiši v Čedadu člani »Gorske skupnosti če-dadskega okraja«. Razpravljali so o potrebnih cestah ter o tein, da bi vsaka občina imela svojo šolo v lastnem poslopju in bi ne bilo treba otrokom pozimi zmrzovati v slabih učilnicah po privatnih hišah. Čeravno so ti problemi za beneške Slovence važni, vendar niso najvažnejši. Nikdar si namreč ne upajo rta sestankih beneških županov razpravljati o življenjskih vprašanjih beneških vasi in ljudi. Najvažnejše vprašanje za te ljudi in vasi bi pač bilo, kako zaustaviti vedno številnejše izseljevanje. Beneške vasi se praznijo, polja so v več krajih neobdelana, ker primanjkuje moške, čestokrat tudi ženske roke. V posameznih vaseh je mnogo hiš praznih in zapuščenih, ker so njihovi lastniki za zmeraj emigrirali. Doma so ostali le starčki, ki niso za nobeno delo več. Če država ne bo našla rešitve iz tega težkega gospodarskega položaja, bodo mnoge vasi v Benečiji usojene na propast. v TRSTU Preteklo nedeljo popoldne se je zbralo mnogo tržaških vernikov v lepi šentjakobski cerkvi. V jedrnatem govoru je openski dekan msgr. Natal Silvani orisal položaj misijonov po svetu in naše dolžnosti do misijonskega dela. Jezus je položil v neki meri usodo Cerkve v naše roke in zato se moramo vsi truditi, da pomagamo pri širjenju božjega kraljestva na zemlji. Po govoru so bile pete litanije Matere božje. Skupni odpevi vedno ustvarjajo prijetno razpoloženje v dušah. Z nam taiko ljubo pesmijo »Marija skoz življenje« smo končali cerkveno slovesnost v cerkvi. Slediti bi morala misijonska igra »Kraljevi škrlat« iz časa verskega preganjanja v Mehiki, a je prekrižala načrte nesrečna azijska mrzlica. Dva igralca je iznenada položila v posteljo in tako preprečila igro. Težko nam je bilo, ker smo morali iti domov, a še težje je bilo gotovo članom Slovenskega odra, ki nam niso mogli postreči z lepo igro, na katero so se skrbno pripravljali. Obljubili pa so, da bodo stopili na oder takoj, ko igralci ozdravijo. Morda bo to že na nedeljo Kristusa Kralja. v GORICI Na misijonsko nedeljo je dramatski odsek dekliške Marijine družbe ponovno pokazal svoje bogate zmožnosti ob krasno uspeli igri msgr. Srečka Gregorca »Sveta Elizabeta«. Po pozdravni besedi č. gospoda voditelja so nastopile deklice iz popoldanskega oratorija na Placuti, 'ki so povečini tudi male cvetke našega Marijinega vrtca. Prisrčno lepo in brez zadrege so odigrale ljubek prizorček »Umijmo zamorčka«. Sledila je osrednja točka sporeda, trode-janka »Sv. Elizabeta«. Smo v letu Gospodovem 1227. Knez Lu-dovik je zapustil svojo mlado ženo Elizabeto in se podal s križarji v Sveto deželo. Nežna in krepostna Elizabeta je ostala na gradu Wartburgu v varstvu hudobne in pohlepne Ludovikove matere Zofije. Ta jo zasleduje povsod, ali sama ali po služinčadi; prepove ji dajati beračem, sprejemati reveže na grad. Sveta Elizabeta sprejme vsa ponižanja z vdanostjo, moli in trpi in na skrivnem še vedno razdaja iz svojega bogastva. Bog je z njo in po njej dela vidne čudeže, jedila spremeni v vrtnice,' da bi jih hudobna grofica ne zapazila, namesto berača najdejo na 'njeni postelji svetal križ. Čas beži, Elizabeta moli in trpi, dobra in prijazna do vseh. Pa pride nekega dne žalostno sporočilo. Sel z juga prinese Elizabeti prstan z jagnjetom, dogovorjeno znamenje med Ludovi-kom in Elizabeto, če bi Ludovik padel v boju. Elizabeta ve: Ludovik je mrtev. Grofici materi Zofiji jo to povod, da izlije še zadnji srd na Elizabeto in jo skupaj z otroki zažene z gradu. Elizabeta gre, zateče se v gozd, kjer skupaj z otroki utrujena zaspi. Prikaže se angel, ki ji napove njeno nadaljnje življenje, polno bojev, trpljenja in odpovedi, a tudi njeno končno zmago in poveličanje v nebesih. Igra je bila zelo dobro podana, kar je v glavnem velika zasluga pridnih igralk. Nežna Elizabeta (Nerina Bandeljeva) ter hudobna Zofija (Elvira Chiabajeva), glavni oseibi v igri, sta podali svoji vlogi brezhibno in zelo doživeto. Ljubka je bila tudi Ludovikova sestra Neža (Metka Kacinova), katero pridobi Elizabetina dobrota in plemenitost, da jo brani in zagovarja pred materjo. Služkinji Guda in Ida (Vincenca Žigonova in Ivica Grudina) sta tudi bili kos svoji vlogi, prav tako beračica (Alenka Terčičeva). Tudi Elizabetini otroci, male cvetke iz Vrtca, so iskreno odigrali zaključni epilog. Tudi angel je prav rešil svojo nalogo (Milka Kavčičeva). Med odmori je s polno paro deloval sre-čolov v prid misijonom, 'ki je marsikoga razveselil z lepimi dobitki, ostalim j>a. ki jim sreča ni bila naklonjena, je dal zadoščenje, da so darovali za misijone. Tako upamo, da je letošnja misijonska prireditev zadovoljila vse. P. Z. Orgelska kompozicija V preteklem tednu je izšla nova orgelska kompozicija »Preludij in fuga« priznanega goriškega komponista Riharda Orla. Kompozicija je naprodaj v Katoliški 'knjigarni v Gorici ter v knjigarnah v Trstu. Vsem ljubiteljem glasbe toplo priporočamo to izvrstno orgelsko delo. V njem boste našli odlično harmonsko strukturo modernega stila peterodelneaa Preludija ter dvodelno fugo, zgrajeno na lepem slovesnem gregorianskem motivu »Ite missa est«. Kompozicija je pisana v težlkem stilu ter zahteva dobro izvežbanega orglavca. Le tisti, ki dobro obvlada klavirsko in orglarsko tehniko igranja, bo kos tej kompoziciji in bo našel v njej bogato glasbeno lepoto ter veliko osebnega užitka. Kompozicija je našla veliko priznanja od strani prof. tržaškega konservatorija V. Levija ter drugih odličnih glasbenikov iz Ljubljane. Kako tudi ne, saj je komponist R. Orel svoj čas obiskoval višje glasbene zavode na Dunaju, kjer je poleg drugih ,predmetov poslušal predavanja in se udeleževal praktičnih vaj iz kontrapunkta in fuge pri prof. V. Boschettiju, prvem stolnem organistu na Dunaju. Komponistu Rihardu Orlu iz srca čestitamo k lepi kompoziciji, ker je s tein obogatil našo glasbeno orgelsko literaturo. M. F. Knjižica: Pridite - molimo V Trstu je izšla nova knjižica: Pridite molimo. Ta knjižica ne spada v zbirko »knjižic« in je namenjena za skupno službo božjo. V knjižici sta dve uri molitve, in sicer prva: zn mir mod narodi, druga pa obsega obisk mladine pred Najsvetejšim. Knjižico toplo priporočamo vsem našim cerkvam lia Goriškem in Tržaškem. Cena 10 lir. V Gorici je na razipolago v upravi »Kat. glasa«, na Tržaškem pa v Rojanu in v Dolini. 2a doteo ootjo DVOUMNA ČESTITKA Bogati stric Tiburcij je imel navado, da je vsako naklonjenost svojih nečakov plačal z denarjem. Zato so mu nečaki tudi k vsakemu važnejšemu prazniku čestitali. Tako se je zgodilo tudi na praznik Vnebohoda. In stric se je strašno hudoval, ko je dobil od svojega nečaka dopisnico naslednje vsebine: »Vesel Vnebohod Ti želi Tvoj nečak Gašpercek.« OGLASI Za vsak mm višine v širini enega stolpca i trgovski L. 20, osmrtnice L. 30, več 7“/o davek na registrskem uradu. Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici J.M.K.: ^JKsCatafi spcefiod po ^apacliu Socopi STRASSBURG Iz Stuttgarta sva odšla šele krog ene. Do tedaj je deževalo. Počasi sva šla iz mesta na avtocesto. Po kratkem čakanju nama je ustavil fin gospod, ki je vozil sijajen črn avto, očividno zgrajen po posebnem naročilu (fuori serie). Peljal nas je do Pforzheima, na pol poti med Stuttgartom in Karlsruhe. Tam je zopet začelo deževati in z dežjem je prišel mrzel veter. Bilo je neprijetno hladno. Tik pred vstopom na avtocesto je stal deček, morda petnajstletni, ki nama je pomahal. Odmahala sva mu in fant je pristopil. Nagovoril naju je v angleščini. Tudi on je potoval kot midva. Zmanjkalo mu je bilo kruha in naju je prosil, ako ga imava. Dala sva mu ga. Pogovorili smo se kdo, odkod in kam. Bil je Nemec, doma od Severnega morja. Želel si je čimprej domov, zakaj poitekol mu je čas pohajanja. Pozdravili smo se, si pomahali in sc postavili na svoja mesta. Knialu je njega potegnil velik avto. * Zvečer sva bila v Strassburgu, prestolnici združene Evrope. Javila sva se v mladinskem hotelu. Tu naju je čakalo neprijetno presenečenje. Bila sva vajena germanske organizacije in čistosti, katere tu nisva našla. Zato se nama je zdelo tu nedomače in neprimerno za počitek. Vzela sva si prostore in odšla proti mestu. Med potjo sva srečala kolega, s katerim smo bili zmenjeni, da se dobimo v Strassburgu. Tudi on je imel podobne negativne vtise o tem mladinskem hotelu. Enake razmere smo pozneje našli v Di-jonu in tisti izmed nas, ki je bil v Fontai-nebleau, je tudi tam našel podobno stanje. Vse kaže, da smatrajo Francozi tak način upravljanja mladinskih hotelov kot edino pravi, nekako po zgledu pariških eksistencialistov, ki vidijo — kakor znano — v umazaniji, neobritih bradah in neumitih dolgih laseh najvišji izraz kulture. Strassiburg leži na meji med Francijo in Nemčijo. Francozi so ga vzeli v eni izmed roparskih vojn Ludovika XIV. Mesto, ki je bilo poprej popolnoma nemško, je v nekaj stoletjih francoske vlade zadobilo vsaj deloma francoski značaj. Nemci so mesto zavzeli in priključili Nemčiji leta 1871 po dobljeni vojni. Leta 1918 so ga Francozi zopet vzeli, nakar so ga Nemci seveda znova imeli med zadnjo vojno. V' mestu je čutiti prisotnost Nemcev: precej je nemških priimkov, vsi znajo nemško, mnogo je nemških ali dvojezičnih časopisov. Vendar najbrž ni možno reči, da bi vladalo med obema življema kako posebno idilično sožitje. Zlasti Francozi se vedno boje nemške vojaške sile. Kot je znano, so se Francozi, ko je šlo za vstop Zapadne Nemčije v Atlantski pakt in torej za njeno oborožitev, najmočneje upirali. Iz tistih časov pripovedujejo tole zgodbo. Neki časnikar je hotel vedeti, kaj misli navadni človek o oborožitvi Nemcev. Šel je na cesto in vprašal prvega človeka, ki ga je srečal, kaj misli o tem. Mož je debelo pogledal: »Nikakor, za nobeno ceno Nemci ne smejo dobiti orožja!« »Pa zakaj ste tako nasprotni temu načrtu? Mar ste sploh kdaj bili v Nemčiji?« Mož je odgovoril: »Jaz nisem bil še nikoli v Nemčiji, ampak oni so bili že trikrat pri nas.« Kakor večina francoskih mest, ima tudi Strassburg zelo dobro gojene vrtove. Tu je mednarodna univerza. Obiskali smo pa tudi sedež evropskega parlamenta, kjer se vršijo dvakrat na leto zasedanja evropskih politikov. Palačo so nam z veliko vljudnostjo razkazali z vseh strani. V teh dvoranah se evropski politiki trudijo za Združeno Evropo. Kakšni bodo sadovi njihovega truda? Palača je izven mesta; pot do nje je dolga in je ni lahko najti. Stražar, ki naj bi palačo varoval, je dremal v svoji stražarski koči. V Strassburgu ima mladinski hotel tudi neka francoska katoliška organizacija. Poiskali smo ga, toda na žalost je bil že popolnoma zaseden. Pač pa smo tam naslednjega dne kosili v self-service (to je: postrezi si sam) restavraciji. To je bil prvi večji self-service, na katerega smo naleteli. Človek kupi pri blagajni listek. Nato vzame \telik pladenj. Pred kuhinjo je^ cela vrsta krožnikov z različnimi jedmi. Ko odda listek, si nato sam vzame, kar mu najbolj prija za prvo, drugo jed ter pecivo. Ob koncu si vzame še kruh, pribor, juho in vodo. S tako naloženim pladnjem gre v eno izmed velikih in modernih jedilnic, tam sede ter pokosi. Po kosilu pusti posodo na mizi; odnesejo jo natakarji. Ponekod jo mora pa vsak sam od- dati v okno pri kuhinji. Žal nam je bilo, da nismo našli prenočišča v tem resnem okolju. V Strassburgu smo ostali še ves naslednji dan. Bila je nedelja. Pri maši smo bili v mogočni stolnici sredi mesta. V tej stolnici- je marsikaj zanimivega. Poleg ostalega hranijo tam staro astronomsko uro, ki kaže, kot trdijo, uro, dan v tednu in mesecu, leto, položaj planetov in še celo vrsto drugih takih stvari. Pravijo, da je ta ura zelo stara. Je pa taka, da ne bi v njene sposobnosti verjel niti najnaivnejši človek. Brez dvoma imajo kakega mežnarja ali patra, ki kdaj pa kdaj malo premakne kazalec. Od obiskovalcev itak nihče ne ve, kje je Mars ali Venera ob treh popoldne ali ob devetih zjutraj; kar se pa stolpne ure tiče ,,jo ima vsaka vas in ni prav nobeno čudo. Je pa na tisti uri nekaj drugega, kar je zanimivo in po svoje nepričakovano vezano z astronomijo. Nikolaj Kopernik je bil namreč tudi slikar: zgodovinarji imenujejo med njegovimi deli neki njegov lastni portret. Original ni ohranjen; ohranjena je pa kopija in ta je tam na strassburški astronomski uri. To je brez dvoma najbolj a-stronomska stvar na tisti uri. Stran 4 KATOLIŠKI GLAS Leto IX. - 1957 - Štev. 43 Zanimanje bonnske vlade za jamo pri Bazovici Obrambno ministrstvo proučuje sredstva, kak-o bi iz jame pri Bazovici rešilo trupla nesrečnežev, ki jih je pobila Titova vojska za časa svoje okupacije na Tržaškem. Računajo, da je v to jamo, ki je leta 1936 merila 226 metrov globine, bilo vrženih na tisoče žrtev, tako da so za 34 metrov pokrili jamsko globino. Sedaj meri namreč le 192 metrov, Težavno in tehnično skoro nemogoče delo je bilo zaupano nekemu polkovniku alpinskega polka. Visoki Častnik je že na licu mesta proučil položaj, mnogo dragocenih navodil pa so mu dali speleologi iz Trsta in Tržiča, 'ki so prvi odkrili človeška trupla v omenjeni jami in so posneli tudi več fotogra- fij- V lanskem aprilu je prispela v Tržič delegacija bonnske vlade z namenom, da bi našla, če mogoče, svoje nemške vojake, padle v zadnji vojni. S pomočjo tržiških speleologov so takrat rešili iz raznih kra-ških jam 12 trupel nemških vojakov in jih prepeljali na pokopališče »Marceli ia-na« z namenom, da jih pozneje prenesejo na skupno pokopališče v Costermano ob Gardskem jezeru. Njihov poveljnik kapetan Beckinka je takrat zvedel, da se nahaja v »Prazni jami« pri Opčinah okrog 250 nemških vojakov, ki so jih Titovi vojaki pobrali iz tržaške bolnice in po u-smrtitvi vrgli v omenjeno jamo. Po prizadevanju tržiških jamarjev so iz te jame dvignili že v prvih letih po vojni 865 trupel, 401 truplo pa so dvignili iz drugih manjših kraških jam. Nadaljnje reševanje so preprečili »neznani ljudje«, ki so iz strahu nad nadaljnjimi odkritij jamo ponovno minirali. Verjetno bodo začeli z reševalnimi deli najprej v »Prazni jami« pri Repentabru, ki nosi št. 149 in ki ne predstavlja tako ■velikih ovir, kakor jama pri Bazovici, ki je mnogo globlja in je zapuščena vrtina neke rudarske družbe. Prav bi bilo, da bi končno tudi te žrtve človeške hudobije našle svoj prostor v blagoslovljeni zemlji, kajti kako strašna je za svojce misel, da njihovi dragi počivajo skupaj z mrhovino in ostanki orožja, pod grmadami smeti in kamenja. To bi ne bila nobena »špekulacija mrtvih«, kakor piše nedeljski »Primorski dnevnik« o tej zadevi, temveč le človečanska, če ne že krščanska dolžnost, ki jo dolgujemo slehernemu mrtvemu brez ozira na prepričanje, jezik in narodnost. Gradnja naselja Sv. Sergija Dne 15. oktobra je minister za javna dela Togni podpisal v Rimu konvencijo za gradnjo novega samostojnega naselja Sv. Sergija v industrijskem pristanišču v Žavljah. Prostornina novega naselja ho zavzemala 76 hektarjev površine skupno z vrtovi in igrišči, za katera l>o poskrbljeno v največji meri. Splošni urbanistični in arhitektonski načrt je izdelal Tržačan prof. Emesto Rogers skupno z ravnateljem ljudskih del tržašlke občine ing. Aldom Badalottijem. Trenutno cenijo stroške za vso gradnjo na 3 milijarde in 200 tisoč lir. Podpisu so poleg generalnega komisarja Palamara in občinskega komisarja dr. Mat-tu očija prisostvovali tudi razni predstavniki tržaškega javnega življenja. Minister Togni je ob tej priliki imel pomemben govor in ipoudaril potrebo po gradnji takih avtonomnih mestnih četrti tudi po drugih mestih. Ta naselja ne bodo izločena iz življenja osrednjega mesta, temveč bodo tvorila življenjski del celotnega urbanističnega sistema ozemlja, kateremu pripadajo. Opremljena bodo z vsemi javnimi uradi, trgovinami, šolami in cerkvami in bodo olepšala in povečala lepoto velikih mest. Skedenj Obiskovalcem mestnih kinodvoran sta bili znani že pred leti dve dvorani zaradi svojih nemoralnih predstav (varieta): dvorana Filodrammatico (sedaj prenovljena) ter Armonia. Tja so hodili navadno površni, pokvarjeni ljudje, da so se »zabavali« ob odrskih neslanostih. Seveda sta si s časom ti dve dvorani dobili prav slab glas, kot sta si zaslužili. Tema dvema kinodvoranama se je pridružila sedaj še škedenjska, v kateri se vršijo že nekaj časa podobne predstave. Kaiko dolgo? Iz kina Armonia (baje sedaj v nevarnosti, da propade) se je preselila skupina igralcev v škedenjsko kinodvorano, da tudi tu kaže svoje neslanosti. Kraj izvora zadostuje, da jih spoznamo, kaj so. Tako imamo sedaj za zgodovino mesta 3 kinodvorane s takimi nemoralnimi predstavami: prejšnji Filodrammatico, Armo- nia in Kino Skedenj. O predstavah te igralske skupine rečemo le to, da so brez vseibine in brez okusa, o kakšni umetnosti pa ni govora. Od kdaj pa je postalo cepetanje balet? Kaj se bo naučil trezen človeik? Prav ničesar! Nasprotno. K tem predstavam gredo le površni in pokvarjeni ljudje. Pametni pridejo po nevednosti enkrat, drugič pa že ne več. S škedenjskega odra «e zliva sedaj med občinstvo norčevanje iz vsega (ne izvzemši verskih reči, krajev in oseb), tudi iz gledalcev samih, vključno delavcev. Ljudje pa ploskajo tem pomilovanja vrednim šalam. V pomilovalnem humorju pa je prepletene precej nizke nemoralnosti. Vodstvo ali uprava dvorane mirno dovoljuje, da to gledajo tudi otroci. Kaj pa naj rečemo o starših teh otrok? Škedenj- Šolske štipendije Goriški oddelek državnega združenja civilnih žrtev vojne in njih sirot sporoča, da je razpisanih 225 šolskih štipendij in sicer: 100 po 10 tisoč lir za dijake nižjih srednjih šol, 100 po 20 tisoč lir za dijake višjih srednjih šol in 25 po 40 tisoč lir za visokošolce. Te štipendije lahko dobijo le dijaki ubožnih družin, ki so v spričevalu dosegli povprečno oceno najmanj sedem. Vsa potrebna pojasnila daje tajništvo goriškega oddelka, Corso Italia 5. Krojni tečaj ERRE-VI Naznanjamo vam, da se bo vršil spet krojni tečaj v ul. Alviano 6. — Gospe in gospodične, ki se nameravajo vpisati, naj se zglasijo istotam; vpisovanje bo trajalo 4 dni, to je od 28. do 31. oktobra od ski oder je postal tako prava šola nemorale. Pravijo, da je škedenjska dvorana last neke skupine Slovencev. Navadno smo bili vajeni, da smo gledali z naših odrov samo kulturne in razvedrilne predstave, ne pa neslanosti in nemoralnosti tujega jezika. Seveda glavna stvar je tu denar, »zaslužek«. Taik denar pa pomeni najnižje prodajanje in sramoto za vodstvo ali upravo dvorane in tistih, ki zahajajo vanjo. Sv, Križ V naši vasi je umrl dolgoletni bivši cerkveni ključar Jožef Tence. Dočakal je lepo starost 89 let. Vse življenje je bil globoko veren in se je zanimal za vse, kar je v zvezi s cerkvijo. Vedno je z veseljem pomagal z denarjem in rokami, kar je bilo potrebno za cerkev in cerkvene slovesnosti. Do zadnjega je ohranil svoj bistri razum in se zanimal za vse. Tudi v narodnem oziru je bil med prvimi. Ljubil je vse, kar je bilo v zvezi z narodom. Zelo rad je čital slovenske knjige in časopise. Posebno pa je ljubil petje. Njegov vrstnik je ob njegovi smrti rekel: »77 let je minilo, odkar sva s pokojnim Jožetom kot dečka začela peti na koru.« Dolgo vrsto let je potem sodeloval pri cerkvenem petju in še na stara leta je rad v družbi prijateljev in pri kozarcu križana katero zakrožil. Živo se je še na stara leta zanimal, kako cerkveni pevci pojejo. Pogosto je ob koncu sv. maše stopil iz zakristije pred oltar, da bi boljše slišal zaključno pesem pevskega zbora in v priznanje kimal z glavo, če so se pevci in pevke dobro odrezali. Bog naj bo vrlemu možu bogat plačnik! Mlajšim pa priporočamo, naj bi ga posnemali! Naša župnijska dvorana je bila zelo tesna. Prav smilili so se nam ljudje, tako so se gnetli ob prireditvah. Želeli smo si dolgo, da bi prišli tudi k nam Ribničani, da bi nam dvorano malo razrinili. No, sedaj se nam je spolnila želja. Prišli so Ribničani v oblilki zidarjev in so nam dvorano podaljšali. Delo je bilo precej nevarno, ker je bilo treba podreti en del glavnega zidu. Delo se je prav dobro posrečilo. Tako je postala sedaj dvorana precej bolj prostorna. V teh 14 dneh bodo dokončana še ostala manjša dela in v nedeljo 10. novembra bomo prenovljeno dvorano blagoslovili in slovesno odprli. U-pamo, da se bo v povečani dvorani naše prosvetno delo še bolj razmahnilo. 9. do 17. ure; tam dobe tudi vse potrebne informacije. Istočasno in istotam se lahko vpišejo v drugi tečaj vse one učenke, ki so obiskovale prvega — to je tečaj za »zboljšanje«. V drugem tečaju dobijo spet drugo knjigo, s popolnoma novim programom. Podgora Pred kratkim smo omenili toliko časa pričakovano novico, da se bo vendar v kratkem začelo delo za tako potrebna popravila pri naši cerkvi. Sedaj lahko, hvala Bogu, potrdimo uresničitev vsega tega, kajti v isredo 16. t. m. je podjetje Isid. Brandolin iz Gorice začelo s potrebnimi deli. Izvršili bodo popravila na cerkveni strehi na pročelju, oh zvoniku in okrog cerkve, posebno glede odtoka strešne in druge vode, ki je do sedaj toliko vsepo- vsod uhajala, se ustavljala, povzročala vlago zidovja itd. Iskrena zahvala gospodu županu in vsem odločujočim pri občinskem tehničnem uradu. Upamo, da bodo kaj izboljšali tudi pri električni razsvetljavi po ulici sv. Justa, to je v bližini cerkve. Še o nastopu okteta Tudi mi se hočemo oglasiti in povedati to, kar smo čutili ob priliki nastopa okteta »Planika« v Marijinem domu na Placuti. Da smo bili veseli in tudi zelo ponosni na lep uspeh koncerta, se je čital o kar iz naših oči. To je vendar prvi javni nastop okteta »Planika«, katerega voditelj je France Valentinčič, najmlajši * pevovodja na Goriškem, pa zelo aktiven in zmožen. »Zadovoljni smo bili, France, kakor da bi bila to ne samo tvoja, ampak nekoliko tudi naša zasluga, samo zaradi tega, ker ti si naš. In kakor je tebi igralo srce gori na odru, ko si poslušal navdušeno priznanje vsega občinstva, tako so se tudi nam svetile oči in pa roke so nas zelo srbele. Mi smo dobro vedeli za vse težave, ki jih zahteva tak koncert, in zaradi tega je naše priznanje tem bolj upravičeno in veselje tem globlje. Po dvorani se je govorilo samo o tebi in o tvojem oktetu. Izmed tolikih pogovorov mi je ta ostal najbolj v spominu: — ^Ta-France je tako majhen, pa že tako priden. Velika škoda, da bo moral kmalu k vojakom.’ — Od naše strani želimo, da bi se uresničili vsi upi tvoji in tvojega okteta; voščimo tebi in oktetu mnogo uspehov na poti umetniške glasbe.« Prijatelji Števerjan Trgatev je za nami. Mošt veselo vre po kleteh. Manj ga je kot lansko leto, in sicer za 30 do 50 odstotkov. Na splošno pa je boljši od lanskega, saj ni šla količina sladkorja pod 20 stopinj. Tudi kupčija z novim vinom še kar dobro izgleda. Cena moštu se suče okrog 80 lir. Preteklo soboto se je sestal občinski svet pod vodstvom g. župana. Vršila se je razprava o proračunu za leto 1958. Svet je odobril proračun v znesku 30 milijonov lir. Znesek je visok, ker so v načrtu gradnja otroškega vrtca v Steve r j anu ter šolskih poslopij v ValeriŠču in na Jazbinah. Predviden je tudi primanjkljaj za leto 1958 v znesku 5 milijonov. Poročilo ožjega odbora nam pove, kje tičijo glavni vzroki tega primanjkljaja. Naj jih naštejem: 1. Preveliko število občinskega uradniškega osebja (1 tajnik, 2 uradnika, 1 občinski sluga za 1200 občanov). Skoraj vsi redni občinski dohodki, in sicer 3 milijoni in pol gredo za uradnike. 2. Največji zemljiški posestniki živijo izven števerjanske občine ter plačujejo družinski davek tam, kjer živijo. 3. Doprinos trošarine je zelo majhen. Saj se ni čuditi. Nimamo vode in zato je nemogoče, da bi se še tako majhna industrija nastanila v naši občini ali da bi se razvil živahen turizem. Občinski svet apelira na državo, naj bi prišla na pomoč za kritje občinskega primanjkljaja v smislu zakona za tako zvana »zaostala področja«. Občinski svet je nato izvolil v odbor Občinske dobrodelne ustanove (E.C.A.) g. Alojza Mužiča in g. Franca Komica na mesti, ki sta ostali prazni po ostavki dveh članov. Sledila je široka razprava o načrtu za nujno potrebni občinski vodovod. Kot zadnja točka dnevnega reda je bila razprava o pogodbi za nastavitev telefonske govorilnice za južni del občine v trgovini Terpin v Bukovlju. R A J B E L J Od 9. oktob ra stavkamo vsi tukajšnji rudarji. Stavka nima določenega časa, lan' ko se kmalu konča, lahko se zavleče tudi tedne dolgo. Stavkamo pa tako, da 24 ur delamo, 24 pa ne. V stavko smo šli za obrambo naših pridobljenih pravic. Delo- ^ dajalci* smo stavili naše pogoje in tako iz obrambe prešli v napad. O poteku stavke bomo poročali. Predpretekli teden bi se 'bila skoro zgodila težka smrtna nesreča tik pred cerkvijo. Po večernem blagoslovu so se usuli otroci iz cerkve. Prav tisti hip je pa privozil osebni avtomobil mimo po cesti. 0-semletni deček Valas Viktor se je v naglici zagnal prav pod vozilo. Zahvaliti se je angelu varuhu, da ni ostal otrok na mestu mrtev. Vozač je avto hitro ustavil? tako da je dečka le vrglo ob cestni tlak* Pri tem si je zlomil nogo. Da je prišlo do nesreče, je kriva tudi cesta, ki tvori prav ob cerkvi oster in nepregleden ovinek. Že dolgo se govori, da bi bilo treba pozidati novo cerkev, ker je sedanja premajhna in postaja premajhna vedno ibolj. Ta nesreča naj nas še bolj vzpodbudi, da bomo misel o novi cerkvi na /bolj primernem kraju skušali uresničiti. Tomai OBVESTILA ORGLARSKA ŠOLA V GORICI. Vpisovanje v orglarsko šolo se vrši vsak dan od 10. do 12. ure v upravi »Kat. glasa« na Placuti. Pouk se bo začel prvi teden v novembru. Vpisati se morajo tudi oni, ki so solo že obiskovali. Za vsa pojasnila se obrnite na prof. M. Fileja, Via Seminario št. 7. Gorizia. ROMANJE: Apostolstvo molitve javlja, da bo letos zaključno romanje k Mariji-nemu svetišču v Motta di Livenza v nedeljo dne 3. novembra 1957. Vpisovanje se vrši pri g. fotografu Kleindienstu na Travniku. KNJIŽNICA S.K.P.D. V GORICI. Sporočamo, da bo knjižnica SKPD v Gorici na Placuti zopet odprta za občinstvo vsako nedeljo od 10. do 11. ure. Ponovno prosimo naše zveste čitatelje, naj vrnejo čimprej že prebrane knjige. Lepa hvala! OBČNI ZBOR SLOV. KAT. SKUPNOSTI. Dne 10. novembra 1957 se bo vršil ob 16. uri občni zbor Slovenske katoliške skupnosti v Trstu, in sicer v ulici Trento štev. 2, II. nadstropje. Dnevni red: 1. Poročila; 2. Volitve novega odbora; 3. Slučajnosti. Predsednik DAROVI ZA MARIJANIŠČE: Marijina družba v ul. Risorta 15.000; N. N. Skedenj 1000; N. N. Rojan 2000; N. N. Trst 1000 lir. Iskrena hvala! ZA ALOJZIJEVIŠČE: M. Ž. 1000; R. J. 1000; namesto cvetja na grob Antona Simčiča M. M. 3000 lir. Bog povrni! ZA KATOLIŠKI TISK: N. N. 1000 lir. Iskrena hvala! Wilhelm Hiinermann: 27 c/Va božjiPf okopiJj Resnična povest prevedena z dovoljenjem založbe Herder Preko njegovega obraza je šinil smehljaj. Potem pa mu je duhovnik zatisnil oči za večno spanje. * Stražnika na Joubertovem mostu sta se zelo začudila, ko je tisti večer šel mimo žvenketaje z ostrogami huzarski stotnik. Pozdravila sta kolikor sta mogla strumno; častnik pa jima je v zahvalo ljudomilo pokimal. »Kaj pa ta hoče v Montbemage?« sta godrnjala, ko je bil že mimo. O, če bi bila vedela! PEKOVSKI VAJENEC PREMAGA BATALJON Brigadir Carabin je bil mož beseda. Hišne preiskave so bile v Montbernage sicer na dnevnem redu. Carabin je strašno rožljal s svojo sabljo in strahovito grozil. Vedno pa je svoji sestrični poprej naznanil natančno uro svojega napada. Sestrična je pa poskrbela, da ni nikoli našel nič sumljivega. Slabo pa je bilo, da so nekaj časa sem delali take hišne preiskave tudi jakobinci in miličniki. Več kot enkrat se je zgodilo, da je krnet Pasquier sredi noči zbudil duhovnika Coudrina, ker so zunaj revolucionarji razbijali s kopiti pušk po vhodnih vratih na dvorišče. Preganjani je potem za silo oblečen skočil skozi okno svoje spalnice na dvorišče, ušel skozi skriti izhod in se po ozkih in nevarnih poteh zatekel v gore, kjer je v skalnati votlini prebil ostali del noči. Večkrat dneve in dneve ni smel tvegati, da bi šel nazaj, kajti kmetijo so ostro opazovali in jakobincev in miličnikov je kar mrgolelo. Opustiti je bilo treba tudi redno službo božjo v skednju. Trije duhovniki, ki so se sedaj' skrivali v Montbernage, so odslej maševali v stanovanjih vaščanov, kjer pa je bilo seveda le malo prostora. Trobentač Pavle Convertier je vedno na večer poprej trobil celo vrsto novih tajnih signalov. Montbernage je potem vedel, kje bo drugo jutro sveta maša. Nekaj žen je prevzelo nalogo, da so do časa budile v svojem delu vasi ljudi, ki niso imeli ure. Med njimi je bila tudi Špelica Davidova, nekdanja gospodinja pri župniku Pruelu. Nanjo so se lahko posebno zanesli. Zato so bili nekega jutra vsi zelo iznenadeni, ko ni bilo k sveti maši niti Špelice niti koga drugega iz njenega okraja. Res je, da je bila maša to pot že ob štirih v hiši Bernarda, trgovca z zelenjavo. Čez nekaj ur se je ta čudna zadeva seveda razjasnila. Špelica je prišla vsa solzna h Gusti v trgovino, postavila veliko košaro na mizo in rekla jokaje: »Ah, ljuba gospa Gusta! Petelin je kriv, da smo vsi zaspali. Danes zjutraj ni pel. Zato sem ga zaklala. Toda jesti ga ne morem.« »To bomo pa že mi poskrbeli namesto vas,« se je zarežal Lipe, ki je stal zraven z Jurijem Vinaiejem. »Pravza- prav je bilo kruto, da ste žival takoj spravili pod giljotino.« Jurij Vinaie pa je rekel; »Ja, tega pa res nisem vedel, da ste tako krvoločni, gospodična Špelica. Saj ste skoraj tako hudobni kot rabelj^ ki je obglavil kralja.« Dobra kuharica je obstala za hip kot okamenela. Nato pa si je s hitro kretnjo obrisala solze iz oči in mogočna pridiga se je usula na oba mlada posmehljivca. Tudi gospa Gusta je rekla resno: »Fanta, s tem se ne smeta šaliti! Umor kralja je za Francijo največja sramota.« Da, v vas ob Clainu so v začetku revolucionarnega leta 1793 prihajale strašne vesti. Kralja Ludovika XVI. so na morišču obglavili. -Kraljica je medlela v mračni ječi v stolpu Temple ‘). Sina Ludovika, osemletnega dečka, so ji bili vzeli in ga izročili čevljarju Simonu, surovemu pijancu, ki ga je telesno in duševno skoraj do smrti izmučil. Gospa Gusta je imela prav, da se človek ne sme šaliti s takimi ostudnimi rečmi. Komaj pa je bila okregala oba fanta, ko so se vrata naglo odprla in je v trgovino pridivjal Avgust Bernard, trgovec z zelenjavo. Bil je zelo razburjen. »Za božjo voljo, kaj se je zgodilo?« je vprašala Gusta zaskrbljeno. J) Temple je bil star grad v Parizu, oziroma bolj skupina stolpov kot grad. Tja so 13. avigusta 1792 prepeljali kralja in njegovo družino kot ujetnike. ( Nadaljevanje)>