Chicago, UL, soboto, 2S. fobruorjo (Feb, 28) 1920. ""fcEk* 00 STEV.—NUMB -T| --i __________i m ' fiW 0y tU Prwid«.t. A S Bud...., G^.r.l M far ta'MU.HO*A«aTosTi IMC^rUl Iglo. 5 t RUDARJI V MI0HI0AMU SBB tuo V KANADO. AKO JIM VZAMEJO VINO t«M luu PROSVETA OlViSlILO SLOVENSKE NARODNE PODPChMF JCDNOTE t'r«*4aiftkl In upravnUhl pro •Uril Mil S. L*«»4afc sv. Office of pabUcatloe; !NMT h«. Uviilil« sv«. Trlrphoan I^wn.|Ml9 4635, STE V.—N U M BER 49. ) V/ILSONOM IN ENTENTO / I J 4» —--- • Predsednik očita zaveznikom, da niso dosledni, in kritizira Italijo vsled njene požrešnosti. Iz Pariza javljajo, da se bosta Nitti in Trumbič zdaj direktno pogajala. / — Waahiugton, 27, febr. — Pred scduik Wiisou je danes prejel od Kovor vrhovnega sveta na svojo drugo noto glede jadrsnskega vprašanja. Odgovor še ni objavljen, toda v tukajšnjih krogih se domneva, da so zavezniki sprejeli Wilsonove zahteve, ker druga-h ue bi tako hitro odgovorili. Iz Pariza je danes prišla vest, da bosta Italija iu Jugoslavija poskusili rešiti jadranski spor z direktnim pogajanjem. V ta namen se takoj prične konferenca med Nittijem in dr. TruinbiČem v Londouu. Ako pa direktno po-v Kujanje ne obrodi uspeha, tedaj bosta Italija in Jugoslavija morali sprejeti odlok drugih zavez-aiških držav in Amerike. London, 27. febr. — Zavezniški vrhovni svet je sinoči poslal v \Vashingtou svoj odgovor na zadajo Wilsonovo noto v zadevi ja-•iranakega vprašanja. Odgovor je »d? sestavljen v odsotnosti Lloyda (Jeorga iu Milleranda — prvi je bil zaposlen v zbornici, kjer je kilo turško vprašanje v razpravi, 'ib Millerand je t)il poklicati domov zaradi stavke železničarjev, toda olja ministrska predsednika cdala njune misli, zavezniki uveljavijo t i rVloni jtfčil kontco st* že prej kukšen m vfiiov?5ega njihovo odgovor '-vso z \V»lsonom. NVashiugton, 27. febr. — Držav-* r,i dcpartmpnt je sinoči objavil Mimarij — ne popolnega besedila temveč le jedro — koreepondenec med Wilsonom in zavezniki glede ua jadranski spor. Iz sumarija jf razvidno, da imajo zdaj zavezniki zadnjo besedo iu od njih je od-visno, da li se bo Wilson še dalje odala nobena stranka. Wil-Mmov nastop se lahko tolmači, da a oče zopet iti preko zavezniških vladi in apelira na ljudatva v Ev* '<>pi za pravično rešitev dotičnega vprašanja. V avoji zadnji noti z 'dne 25. t. m. zahteva WWson, ds morajo zavezniki sprejeti kompromis z dne 9. decembre in zsvreči prntitalijaneki načrt, ki je bil podpisan 14. januarja. Wilaon ostro kritizira' Italijo zaradi njene po-zrcuosti po teritoriju. Kdins alternativa zunaj kompromisa z dne 9. decembra »h bila, pravi NVilson. de se Italija in Jngosle-vijs nami direktno sporazumeta •rez vmešavanja drugih drŽav; dokler pa tega ni. mora veljati 1 men jeni kompromis. 1'tedaednik je pokaral zavezni-;ke ministrske predsednike v svo-• /adnji noti. de se "vračajo na-"ij k staremu redu in dajejo pra-vieo močnejšemu na škodo alabej- Deeemberskl kompromis, kste-••ga ho podpiaalc Anglija. Fran-••'ja in Združene države in katerega ne zdaj drži Wil*on. je v objavljenem sumariju očrtan kot sledi: "Wilsonova mejna črta v Istri kl se daleč oddaljuje od priznane "nične meje med Italijo bi Jugoslavijo in ki daje Iteliji pravno ds a nek tira'več kot .100.000 Jugo "bivanov. se pomfkne še bolj proti w.hodu v okolici Labina. iKp-r > irebivalatve tudi jugoalovenako. Teritorij okrog Reke med Istro ln državo Srbov, Hrvatov in Sloveti cev |»ostane neodvisna dršava poi nadzorstvom lige narodov; ta "reška država" bi imela 40,000 Italijanov in okrog 200,000 Jugo-slovanov (Hrvatov). \ Okrožje Jeaenie (ua Gorenj akem) mora biti trajno demilitarizirano (to se pravi, da tam ne smehiti nobenih utrdb ali vojaških postojank). Liga narodov enkrat v bodočno »ti odloči, komu pripade reška država, toda mesto Reka obdrži avtonomijo. Mesto Zadsr v Dalmaciji je sa mostojno pod ligo narodov in samo kontrolira avoje notranje zadeve. Skupina otokov Pelagruš, Via, Lošinj in manjši otoki ua zapadni strani pridejo pod Italijo ,toda morajo demilitarizirani in jugoslovanski prebivalci ns Visu dobe avtonomijo. Italija dobi mandat v Albaniji pod ligo narodov, medtem ko anektira albansko luko Valono z večjim kosom zaledja." To so glavne točke december-skoga kompromisa, katerega aa-govarja Wilson in safctera, da ga (Zouuptg (o i u o i j (' 11 i t Italija skoraj vse, kar zahteva Iz-vzemši Reke. Wilson dovoljuje, da sme Italija, vzeti Goriško a Trstom in večiuo Istre z vej* kot 300,000 Slovenci in Hrvati 1 In u-stanovi se "reška država", ki zopet vzame 200,000 Jugoslovanov! To več niao ugibanja, temveč kruta fakta,ki so uradno objavljena. Op. ur.) Deccmberski kompromis je o-snačen kot "memorandum, Id daje Italiji možnost, da lahko Uvede svoje narodne in historične aspi- racije." Italijo pa ni bila niti tem zadovoljna, temveč je zahtevala, da mora oua kontrolirati diplomatično zastopstvo V Zadrti, da se Reka loči od nameravane "svobodne reške države" in da se rvele z anektirauo Istro s ps-som obrežja ob morju. Dalje je Italija zahtevala otok l*goi. Omenjeni memorandum Vsebuje tudi noto predsednika WHsona italijanskemu zunanjemu miui-atru Ti 11 on i ju z dne 12 novembra 1919, ki se glssi v jedru : "Amerika ae drži prineipa. da ni pravično ue potrebno, da bi Italijs a nek tiral a vae ozemlje, kar ga je zased Is in kstero je neaeljeno * ueitalijamkim prebivalstvom.'' (Ta nota je bila objavljena * "ProsvefT 23. februarja ln nosi Lansingov podpis. Nota je značilna. ker pravi, da vlada Združenih držav aimpatizira z lUlijo in do-volila jI je več kot bi smele samo zato, da bo Italija zadovoljna, toda Italije noče biti nikekor za dovoljna. Op. ur.) Ker Italija ni hotela sprejeti deeembcrskega kompromias. sta Uoyd tieorge in Nitti sestsvda nov nsčrt, ksterega so podpisal« Anglija. Kraneljs in Italija dne 14. januarja v Parizu hi 19 is-nnarja je bil poslan Jugoaleviji '< uftimatumom. da ga mora sprejeli če ne. da »mi izveden tajni l<». don«ki pakt is leta ISIS. Wilson pravi, da je bil ta načrt eprejH brez sodelovanja smehške vlade ln zato je nastopil proti. Omenjeni načrt sprmoeni d.-eemberski kompromis V toliko: Keks je neodvUns država t la«< no diplcmaeijo Hušak dobi Jufo slavija. toda padejo lis« nAodov Prej ^ (Nadaljevanje na 4. atreoi ) l'"on River, Mieh. — Preiskava "vinske vtaje" v tem kraju je dognala, da ua mera vajo rudarji Iv veliki večini zapustiti tukajšnje železne rudnike iu odpotovati v Kanado, ako jim zvezne oblasti zaplenijo domače vino po prohi-luških zakonih. Priče so iapoveda le, da ga ni rudarja, ki In ne imel p« par sodov vina v svojem stanovanju. NELJUBI UČINKI |26ANJARSKE VOJNE', HIŠNE prbiskavb niso do-[VOLJENE BREZ TIBALNI0B. McDonough prejema čestitke rasnih krajev. Chicago, BI. — Major A. V. I)alrymple se je vrnil s svojimi križarji a pohoda proti "miehi-gauskemu žgaujarskemu rebeljo-v Chicago. Ko je prišel t nu^^ niov, je že uauj čakala odredba, da ne sme uvesti nobene hišne ireiskove, Če ulma pravilne sod nijake tiralnice. Ta odredba lm povzročila, da 1m» na sodnljskem coledarju hrisaitih več obravuuv^ ker so bile uvedene hišno preisku ve brez pravilne sodnijske tiral* niče. ProhibUujonlški agentje so i tam reč uajprvo zaplenili opojno pijačo iu kadar so jo ime(i, so ši* zaprisegli tiralnieo. I^iristi so edini v tem, ds ni ma noben zvezni uradnik pravice vstopiti \ hišo ali prodajalno, če nima pravilne tiralnice, če nI bil priča, ko je bilo hudodelstvo izvrjk*uo. Zvezni maršal J. J. t # njegovi 1 nikdar uvedli hišne preiskave, a-ko uliuajo pravilne tiralnice. IV vdaril je tudi, da je bilo več ta-kozvanih "radikaleev" izpušče uih, ker so bile pri njih uvedene hišue preiskave, ue da bi uredniki imeli pravilno tiraluico za hišno preiskavo. Major l)arlymple seveda noče priznati, da je v Michlganu doživel velik poraz. Dejal je, da ne bo odnehal, dokler ne bodo inielti ga tiski državni prsvduik in drugi uradniki okraja Iron ltlver prišli pred sodišče, ki so po nje goveiu mnenju prelomili zirkou. Izjavil je, d* on ni potreboval tiralnice, ker je bila postave kršena. Ilhiavui prsvduik McDonongli Iron Iti ver ju prejema čestitke B« raznih krajev, v katerih ga slave kot junaka. BAWATBLJI BODO POMAGALI BANKROTIRANI BANKI MA MOOB Volpareieo, Ind Farutarake banka v Valpsraiau bo reorgsui sireno i« emgečr odpre svojo vrote Ae prihodnji p«»ndeljek. Ravnatelji so se ndl«člll. da po krljej«i rmjVHI primanjkljaja LETALCA STA SMRTNO PONESREČILA f'«a, - Pri letalskih vajah v ,AsNe l>«l*" s(e zadela dVa an*eriška vojaška letale* *ku-paj. Padle sta doli io se ubila, Gbieago ie okoliea V nedeljo večjftdef oblačno Zepedni vetrovi Stanje teinparatMre v zadnji h 14 erab i . najvlšj* V* najnižja 10 Holnčni izSod ob « 20 zahod ob t jn. * - t oilškodnUie ljjig_____ \ is I i ca in I lu jetnUko* kszeu, ki jo jt« presedel kot nedolžen Človek, Wlll Pur v Is je 141 obsojeu na vežala, ker je bil spoztMii krivim, ds je umoril VVill lluckeleyja, ki je bil umorjen pred šeet ln d vaj* Belimi leti. Sum je pedel ue Pur-vlsa. Prišel Je predrt porotnike, spo/.nan Je bil krivim In obsojen na, vešala. Na dan eksekuelja so ga privedli pod vešala, dali so nitt zanko okoli vratu in sprožili vsniet. Purvls je sicer sletel v globoeino, toda ubvlsel ni, ker se ssfika ni zadrguils, suipak voset se jo razvezal. Njegov advokat je takoj energično uaslopll, da se ne utotv kaznovati dvakrat a smrtno kaznijo rsdi enega zločina, 1'ui vIm Je bil na to ponilloščen v dosmrlno ječo. Dve leti kasneje Je na smrtni postelji pri/.ual fartoas Jo« lieaid, ds je umoril Huoke» |eyj*. Zdaj so Purvise poinilosllll, kri je bilo dokazano, ds Je ue dolšeo. Za vet te muke pa hočejo zdaj Purvise odškoditi le s 01,000. Kd bi bil 11« l*urv|aa poklical usr. v življenje, č* bi se vos«! ne od vesel f To je zo|iet dokaz, da je skrajui čas aa odpravo smrtoe ke«, zni, ker se dostikrat dogodi, de je izvrAiuis ua ncdolžuem človeku. 0LAP SI JM POMAOAL PBOTI OBVUABSKIM PROFITAB JBM. Chicago, jeukhoi III - Ko je Olof lljorjenksou Iz llseine, Wls, pri š»l zvečer V Chiesgo, ga j« polleej Thomas P, Meaglier slišal, ds gr« \m ul|ei, ko je Ml še tri Idoke od njegs, Odločil ae je, tako da leč pozabi), da bi iel vprašat za delo pri tej tvrdki. Delavci in de* lavke se bojujejo za svoje pravice iu sploh za praviee vseh de lavcev v slamnikarski industriji kujti rsamere z ozirom na delav ce v slamniksrski industriji; so postale v zadnjem času ravrjo tukaj neznosne v vseh ozirih dtrajkarioe. O nagradi zvestih delavcev od strani lakomnih pod jetnikov kroii med ljudstvom precej dovtipov in pravljic Precej razširjena med delavci je pravljica, da je neki del ničar na delničarski seji, ko je bil razdeljen masten profi med delničarje, predlagal, da zavpijejo trikrat živijo tistim, ki so delali zanje in katerim se imajo zahvaljti aa dobiček, ki je bil razdeljen med nje. Mestni šolski svet v Kansas Cityju ni sicer zaklical trikrat živijo 128 učiteljem, knjižničarjem in šolakim slugam, ki garajo za mesto že več kot pet in dvajset let, ampak obdaril jih je s spominskimi gumbi, ki stanejo vsak po $2.26. . Ko so učitelji in drugi uslužbenci izvedeli, kakšna velika nagrada jih čaka za pet in dvajsetletno garanje in da se priobčijo njih imena v listih, so protestirali proti reklami. Neki učitelj je pa sarkastično pripomnil, da mu je bolj všeč denar ($2.25) kot pa spominski gumb. Strokovno neorganizirani delavci organisirajta ao!— Okoli pet miljonov strokovno organiziranih delavcev je sdaj v Ameriki. To pove, da je,število organiziranih delavcev precej narastto, toda vsi še niso organizirani. Ce hoče delavstvo obdržati dosedanje pridobitve — skrajšanje delovnega časa, sboljšane delovne razmere in preprečiti znižanje mezde — tedaj se mora strokovno organizirati. Reakcijoname sile vedno preže na ugodno priliko, da iztragajo' delavcem, kar so si pridobili a veliko muko. Da se nameni reakcijonarnih sil ne itvrše, mora delavstvo biti organizirano strokovno, ker je ovganizaci ja ščit, ki hrani delavce pred napadi nazadnjaškega podjetništva. Rook aprings, Wyo. — Družin John Putzovi je 23. februarja u mrl 9 meseccv star ainček. Žalu joči družini moje iskreno sožaije — Poročevalec. Mutual, Pa. — Is tuksjinje na aelbine menda ie ni bilo dopisi Vzrok temu bo najbrže to, ker tu kaj nI Slovencev, ampak samo tri je pečlarji, ki si preganjajo dolg čas in čakamo reienja iz pečlar skih vic. Delavske razmere so late kot po drugih naselbinah. Obču tirno tudi pomanjkanje železu škili vozov in sam vrag si ga ved kam so jih poskrili, da jih lUhČe ne more najti. Vreme imamo ps bolj kilavo. Bu dan dež, drugI dan aneg itd. Sploh je vreme vaak dan drugače. Predpuat je minul in jaz,.sem zopet ostal ""na dilci" in Hem h primoran vlsČItl ploh na pepeln Ina sredo. Taka je mojs usoda Prizadeval sem si na vae pretege da hI kje dobil holjlo polovico, da bi mi delala kratek čaa. Toda zastonj je bil moj trud, kljub temu, da" je letos prestopno leto. Nobena me nI hotela zasnubiti. Ko seut Me prebudil ns pepelnično sredo zjutraj in odprl hišna vrata bilo je le malo temno — sem opazil pred vratmi neko gospodično, ki mi je ponujals nek list. Bila je prava krasotIca, kot da bi crastla gledujem In nato pa vpralam, od le pred eno uro. Nekaj časa jo o-kje da pride, kako ji je ime In podobno Tode ona je molčala in mi ni hotela dati odgovora Vse to se mi je sdelo nekako čudno in stopil »m bližje ter jo pogledal bolj natančno. tsflej Stat Mf pazil, da ta "goepodična" ne no-re ne hoditi in ae govoriti. Tako sem se prepričal, da sem ae sopet enkrat pošteno /m<>iil — John Zmotljivi Američanih. (Konee.) DotiČna stopidns, navadna melodija, bi bila malenkoatua in nihče se ne bi zmenil za njo, če bi jo slišal na dvorilču ob stranski ulici. Ako pa hrupna hripavost kraljuje v srediiču ameriške pesmi, tedaj zasluži slabo spričeva-o. Godba, pesem je najsvobod-nejša in ns j višja vseh umetnosti, kateri se izražajo, najbajnejia čustva naše duie in za katero je vsaka beseda prerevna, vsaka barva prebleda in vsak verz ne->opdlen. Godba je izrecna podo->a duševnega življenja človeka, kakor nobena druga umetnost; godba ne posnema; godba vodi v svet upanja in sanj, v neizmerno deželo glasu, v hrepenenje po perfektnosti. In kaj nam dajejo - Američani f S umne, grobe in nadute male melodije, akakajoče in plesajoče me lodije kakor konji v cirkusu. Svpja otroika leta sem preži vel v Mali Rusiji in tam sem se naučil ljubavnih pesmi, stkanih k krasnih besed, harmoničnih in prikladnih kakor molitvica. Ko aem prvič sliial v mestu kamno-seka, ki je pel "Nikdar te nisem ljubil tako kruto, moja stara"— sem se zgrozil. To je bilo norčevanje, vulgarno kolcanje zveri. Nikdar se nisem mogel sprijasni-ti a hripavastjo tovarniškega delavca. ki je asimiliral le negativ-no stran mestnega čivljenje, spo dnjo plast kulture. Hb "mojo starko" čutim tud ameriiki pesmi, ki predstavlja duievno praznoto, cinizem in razuzdanost, in zategadelj se ne morem sprijazniti z njo, kajt meni, Slovanu* je pesem neka, krasnega kakor godba in moli tev — podoba svetle nade. Ameriška literatura je tudi o kužena s "pinkertonizmom'. Ka rakteriatično je delo Jacka Londona, ki je drugače briljanten nadarjen in originalen pisatelj toda ukvarja se le z brutalno silo krutih, despotičnih in osvajajo čih ljudi — in malo s čim dru gim. Žival v Človeku meče v nje gdff»vlilji od sebe globoko in, plemenito dušo človeka tisoč stoletij "^Snjii3Htfta rikjft or ne, od gOVarja resnici, kar settlM Jack 3>ndonovih najboljših fcnjižev h proizvodov. N. pr. njegov "Call o f the wild" je v resnici pasem, ki na prAaitivni in umet Na reva, ki je tako bogata s rastlinjem, je frugalna s človekom; če ga obdari s fizično silo, mii navadno omeji dusevpi razvoj, ki je poleg fizične silo drugo orožje v ivljenskeui boju. Ali ni ameriška kultnra — rokoborec z nizkim čelom, namrše-nih ob^vi in eilne mišične moči, d je zrasel na stroike duievuega rasvoja? Sptaeiiea jugoslovanskih Kpaicef iz krije?. r (Nadaljevanje.) Pojasnil sem mu, da je ves ee-dan ji položej zakrivil "Consiglio Nazionale" in (nekoliko tudi armad no poveljetvo, ker se ni soglašalo z mojimi načrti, ker ni razpustilo in nadomestilo izvrševal ne ga odbora tega sveta s spo sobnimi člani v javni administra ciji. Pojasnil sem mu tudi, da se jaz nikakor ne morem soglaiati "en bloc" in mu predlagal, da naj zopet vpoetavi mestno kpr poracijo, katero je dgrska vlada 1016 nasilno razpustila. #a gotavljal aem mu, da je ta korpo-racija * vesta aneksijskemu programu, da se strogo drži zakonov^ in postav in poatavnih običajev da bofcj zavzela vse korake za brambo mesta in tudi takoj izve dla volitve za nov mestni svet, da na ta način pridejo v administracijo edino upravičeni zastopniki celega mesta. Toda vsled apela, ki ga je izda odbor "Consiglio Nazionale" na vae meščanstvo za pomoč v tem kritičnem času, je general zavr gel moj predlog, s katerim bi t»il zelo oikodovani nekateri privat ni interesi. 12. septembra se je altuacija razjasnila, ko je prišel Gabriel d* Annunzio s svojo ekspedicijo mesto, katerega je meščanstvo pozdravilo z delirijskim navdu ienjeip. Akoravno me je ravno i- . . . . . - ste ga dne zadela nenadomestljiva vl«^o, finančno izgube S smrtjo mojega ob^žc, *tr"tw m na ^ Zadnje ,-aNe je biU op«ziti t nekaterih bisnilkih listih agiu,.j jo proti pomožni akeiji, ki jo vo-di JRZ potom svoje korporaeij«, American Jugoslav COnuaereial Board Limited. Iz lastnih privatnik interesov liamigujejo in naravnost apelira-jo ua ameriške rojake, da naj pn S1LJAJO DENAR V DOMOVI* IHUBlIi PosUti! I Blaga je v Jugoslaviji že p,, Koliko rojakov je v Ameriki ki so tekom zadnjih iest mesecev J poslali denar v domovino, pa «1 sedaj kesa jo, da niso poslušali ,ia n.etnih ljudi, ki so jim rekli, da-se naj ne prenaglijo? Dane« i maja kritke skušnje, pa bodo ie dru-gače razočarani. Vsi listi v domovini neprestano pišejo in »varijo ameriške rojake, da ne pošiljajo denarja v domovine, ker bauke še ne izplačujejo redno. % v»ako pošto (prejmemo tr ina dan) dobimo kupček pisem, v katerih nas rojaki prosijo, da bi jim ^ magali doSiti njihove DOLARJE nazaj. Ljudje nam pošiljajo ^elu tiskane eirkularje od raauih bank in posredovslnic pošiljanja de-narjs, v katerih a« banke ali p«, sredovalnice opravičujejo, xakaj niso ljudje v domovinf prejeli denarja. In če so banke sli po. sredovalnice prisiljene pošiljati tiskane eirkularje, da se opravi čujejo, je potem to doksr., da prejmejo vsak dan toliko pritožb, da ne morejo na vse osebno od-govarjatj. "'f In ko vaš denar leži nekje med Ameriko in Evropo, nekdo z njim špekulira, pa naj bo to Jcdorsibo-dt Kur z jugoslovanske krone ie vedno pada in kolikor nižji je, toliko večje profite bo nekdo na. pravil z vašimi dolarji.. njiki način prikazuje fakta evolucije, čeprav poveličuje fizično silo. Njegov "Martin Beden" je znamenita avtobiografična, rea-liatičtm in sociologiška novela Ravno tako se sme reči, da sts " John ^ Barleycorn'' in "Sea wolf" ter nekatera njegova druga dela prodrla globoko v miste rij življenja in človeške duše. Jack London se po vsej pravici prišteva med svetovne pisatelje moderni literaturi. — Opomba prevajatelja.) Ameriški arhitekti so nam dali nebosežne palsče, velike zgradbe in hungalove; zadnji so res očarljivi in imsjo lastno originalnost. Ameriški kiparji in slikarji so nam neznani; najbrž ao še v razvoju in inferijomi. To je vzrok, zakaj smeriškl multimlljonarji grabijo in kupujejo v Evropi sli. ke in kipe^lrez pomisleka na vrednost. Zakaj to delajo T Ali ho se morda zavedli duševnih po treb, ali kupujejo umetnine le za to, da kinčajo svoje palsče t *Ne bom sodil, dasi je težko Umeti, zakaj imajo denarni kralji veli kih želodcev takšno poieljenje do lepih, umetnih reči. Lepa slika se lahko kupi za dolarje, toda vsi dolarji na svetu ne kupijo ume-vanja lepote, ako je duša prazna za to umevanje. jJ j Veliki, suhoparni in lažnjivi o-glasit Veliksnske industrije! Vi-soki nebosežni! MrzHČns gonja za dolarji 1 — To je pregnalo vsako duievno vrednost. Nekoč sem opaaoval v kinematografskem gledališču rszstavo ameriške industrije v retvoju. Hprvs so me navdušili ženiji « njihovimi velikimi uspehi, sli kmalu me je obils bo jasen pred tisto ogromnostjo. Čutil sem. da gledam velikane, ki ao svojimi tsvajočimi žreli zasužnjili isnaj* ditelje tn jih poirli. . . Orni monstrumi « letečim kolesjem, jeklenimi t ara mi In s vojim peklenskim ropotom so ubili človeškega duha. Čut ta lepoto in vsako vsvičtaeet. vanega očeta, je bilo kljub tema moje srce navdušeno za domovino. Toda niti sedaj nisem ekrival mojih skrbi, kakor tudi ne moji ožji prijatelji, ka^e konsekverftfe bo imel ta pesnikov skrajno neu men Čin, in aH bodo te razmere ostale trajne. Isto je bilo tudi jasno izraženo v manifestu, kateri je bil objav-" ljen 16. septembra in podpisan od izvrŠevalnega in političnega odbora avtonomne stranke, ki jc izšel po prvem sestanku, katerega sem imel z Gabrielom d* An-nunzijem, na katerea sem bil povabljen. Gabriel d'Annunzijo mi je poslal namreč sledeče pismo: "Moj dragi Zanella: "Hvala. *Komaj aem prišel, nem se takoj informiral o Vas in sem tudi zvedel za Vašo vesrečo. Bil sem zelo potrt in Sem imel na men Vas obiskati, toda velika za poslenost mi je to preprečila. Prosim Vas, da mi sporočite ako me morete obiskati in kedaj. Ako je Vam mogoče, pridite ob peti uri popoldan. Gotov sem, da bodete Vi s Vašimi zmožnostmi nam veliko koristili. S pozdravom t Naj živi itali janska Reka.—" 16. septembra 1910. Gabriel d'Annunzio. Na tem sestanku sem ponovno pojasnil vso situacijo in podal tudi svoje mnenje glede sedanjega položaja, ki je usodepoln Is hko ne samo za Italijo ampak tudi za mednarodni položajTlM kel sem mu dobeaedno: "Jas sem vam na razpolago,* Maestro, toda le pod tem pogojem, da ae vsa stvar prej natančno prevda ri in razpravlja med nami. ker jas ne morem prej nobene stvari pre vsoti, dokler ni popolnoma pojasnjena in o kateri nisva prej natančno prevdartla. Vsled tega, kdorkoli pravi, da sem se jas slepo podvrgel Gsbrl-elu d'Annunziju in da sem se mu podal brezpogojno, ta * laže iu je takrivil feleifikacijo in^saka falslflkacija je najpodlsjši fia. * (Dalje.) T JRZ je dobilo toliko prošenj, da je bilo prisiljeno sklicati iz- j van i-edno sejo, da se neksj v tem j Ukrene. Glavni urad je ns direk- j tivo izvrŠevalnega odbora pisal na poslaništvo v Washington, na |mini- j narodne zastopnike, proseč jih, da vaaj nekaj ukrenejo v tem oziru. Na drugi strani pa je vpraša- 1 nje, ako je RESNICA, da je v Ju »#oalaviji toliko blaga, dan« vedo kam z njim, ali pa da bi bile cene tako nizke, kakor trdijo oni. Jasno je kot beli dan, da v Jugo- i slaviji primanjkujejo vse sirovi-ne, vse tiste potrebščine, katerih j ne prideljujejo doma. Kitajski zid obdaja Jugoslavijo od kar je j vojna pričela. Pet let ni bilo no- ] benega importa, le tihotapci so tupatam vtihotapili nekaj blat;«, kar znači, da ao zaloge prazne, da tam vlada absolutna potreba iu da se vsled te velike potrebe .silno bogatijo špekulantjc iu tihotapci — in vse to na rovafi ubogega ljudstva. ^ Tisti, ki danea v javnosti trdijo | vkljub vsem poročilom v'staro-krajskih listih, da je v Jugosla viji dovolj blaga, sukna, platna, perila, obleke, čevljev, usnja, itd, imajo gotove namene in skufrjo namenoma odvračati ameriške rojake o^ te pomožne akcije. Oni ne govore rcsnice, pa naj bo to na menoiaa ali pa U nevednosti. Nasprotno pa bi,, de bi bili iskreni, lahko povedali, da je Jugoslsvija preplavljena z ničvrednimi kronami in da blaga v resnici primsnj kuje, da ga sploh ni mogoče do- ; biti za drag denar. Tcgs nam ni treba dokszovati. vsaj pisnui sorodnikov iz domovine dovolj jaSkto govore. Nihče J ne piše: Pošlji mi denar, smpsk prosijo za obleko, blago, čevlje, ] usnje in rasne druge potrebščine. Ali je sploh prišlo kako pismo U stsre domovine, da ne bi pr<»il' POMOČI V BLAGU, OBLKKI j ALI PODOBNIH STVAREH' A li ta pisma ne s«vorijo-glasneje, kakor pa vse hudobno nagovarjanje sa pošiljanje denarja v dorne-vino sedaj, ko le vrsbei po "tre- ] hah čivkajo, da denar poslsn rs- 1 jakom v domovino sploh nikoli tja nt pride? Vladar Ogrska nadalt vstajo v krvi. Bndspešts — Admiral Hortf, ogrski regent, je izjavil, da Jbo sa-dnšil v krvi vsako ponovno bolj-ševilko vstajo na Ogrskem. Dodnl pa je, da nima dovolj vojaštva, da M odbil boljše viški napad od en-naj, • - v # Hm i vemo. sakaj to premeno, ali pa če hočete, neprem.-i no agi tiran je po nekaterih slovenskih listih, ds rojaki poHljsje de nar v domovino, toda »i g™"1* preko tega. Jter računili smo h Od početka, da bosao naleteli na odpor, ko hitro pridemo na i> ^ s kakim programom, ki W bi M narodno korist in hi mag Vrilsl lepr račune in dobičke pri-vat|im osebaki ae mačijo, RESNICA £ * h mnm^ bjct^nSr ti ae |H M* Jnni.tva, MU pride ker največ narodovih iu-i,, v v njihov žep. Šli hiho de dalje iu rojakoai v Ameriki smo povedali, kako v resnici lahko pomagajo svdjteni v doiuoviili, kako lahko naročijo blago od American Jugoalav Ooui merciai »oard Ltd. (363$ Weat 261 h Street, Chicago, Ul.) za svoj-ec v domovini pO nižji ceni, ka kor bi oni morali plaeati za po dobno blago V prodajalnah na drobno. ua&ini načinom poši Ijanja blaga amo odrezali vae e ventuelne poaredovalue prufite, prihranili ljudem muogo dela, skrbi in stroškov, poleg tega pa bodo sigurni, da bo blago prišlo varno v roke njihovih soroduikov. Povedali amo, da korporacija, sploh nihfie ne išče zasebuili koristi ali profilov, ampak da bo vsak eventuejni preliitek porab Ijen v dobrodelske in narodne ua mene. Za vse to je bilo treba močne organizacijo in to siho izpopolui li z zvezo z Nakupovalno družbo v Ljubljani, ki je centrala vseh konzumnih društev, ki Šteje nad 160,000 članov iu ki bo gledala, da bo vae blago varno razposlauo iz Ljubljane in doatavljeno na rojake, za katere je bilo blago naročeno. Vae blago bo zavarovano proti nezgodam in poškodbam na morju in tatvini skoz do Ljubljane in zato odpade vsaka skrb. Kdor je odkritosrčen in pozna razmere v domovjni, bo povedal narodu resuicb in ga ue bo nago vsrjal, da naj poSilja denar v do moviuo; priznal bo, da ljudem se more pomagati samo /. blagom, katerega ne morejo dobiti niti za drag denar. Končno naj še omenimo, da 'naše ponudbe s tovarnarji za ceno blagu e.o veljavne do 25. MARCA in da želimo, da vsi tisti, ki mislijo blago naroČiti za svojce v domovini, pošljejo naročila vsaj do 20. marca, ker skorp je gotovo, da bodo šle cene kvišku po tem dnevu. Na ta dan bo najbrž zaključena prva velika pošiljatev blaga. V i/ J. R. Z. volucijo. Nobena druga država na Liu .. u.n •vetu ue b. mogle storiti »ea. ka! T a LJubL,J"no 95 i«g'»»«van i. —uaZ T , lastnikov in Mo mol V »k nja vas pri Hibuiei, pp. Ljubit je h to rita v »Vinirt. i.. iT i . i 1"""" ,"M,"H'T mo*- * auPrMatko, Borovnica, por. Lubou< TŠLSt*hut *** *»' 1 1 "» > « P"* Pre vel je, Koroško. »l lika la tr|.a«nu U.I.I.I.« u CUtaa« I laki« n« nlkla Na potretialo na alaktrlka In a« < i>lina. tatnv«! v nil »ari navadni karoaln. ki m ' lahko Sokl v vaaiii Mradajalsl. Va avaMIka Ja i teke vr»J» na, tla pro4u«lni avaUobu I« karoalna, | •a na k«41. aa amrdl. In daia 4vaiaaikrst toliko avliloka kot navadnn karaclnav« lami* Pota a aam« aa •« koratina akaal voe lilni In • le« se* Onunnl danar, Ur vem d« aao «v«a avlt. tole. Ta avatllka aa akaal. aS na nnalovl na mlao In iioimlnoma vama, na mora i« unaaltl nakan pr«|db. Tako »vaillkn aaj M leten v vaakl kili |S'M a tam pravradUl maralkataru naarada, ki nnaiean to eMan nM a lak trik«, atner Seooi) da van. koda v anSavalJatva. /ASTON J i Z vaako avaUlko urllodlnia vae natanlnn i*o|aanlla. kaka aa Ima opravili damo ker » kratfcam aa kaOr. la ealavo SUvllo tak »v« •TO1? lahnrp. IV« /Oapda'll»o7 • doAavi UltoOia. VNI 3TAH. SM7-ao »O, LaVINOALI AVE., CHICAGO, ILLINOIS. GLAVNI ODBOR ZA DOBO 1919-1922. livrševalni odbor, UMA VNI VSiMa« Cainkar. 9*. Jnte Ua Saram*,, aao Htm Nadaorni odbor. s , b Man PatravM, anSuisia. I SO IT Wa«arlna M, CalllnvaaO. OMe, Jakak 410 Ptoaas a», l*«to«a, msmu Kaka. laev a. v«* as oe^iesa. oam. ^ ' dfr^^r-zfdi^ V*™1 . Združitveni odbor. raanaaONUC. Prask atos. aiaaan. CrawNr4 Ava^ Cktoeoa UL ^^^ Ml li|tlwoa4, Dtlfillf MUk. ina. aknk, uei a. OS. Zu, CUvOaaS, Okla. Mevr IMevM. 1044 On. llaalM A va.. Cikate, m aajalltvs I H, P, I, le' I* aeeaspeaOtooee » gl. nOkemlkV U Male e VM aioma. h« ea aaoelajn oa pedTik a n. r. i« mi oa a* u«oe»u av%, m. gAZ«va ^aoi^lŠKZ rooroMt ee aasle« oaaaaag pošiuatvz in btvabi, m ee Mete at Taislitee a N. p. J„ aesv—00 On. Lawn4ab Avs Oktoeee. M. val KAoavg v zvazi s blagajniškimi roau ee petaiaj« OS anaftevi Stoavn a N. P. iH am—ae te. Uoeiela Aee, Otoapa UL Vee aaNiHi eU4a »iilrnak e m toerieealse« edkeaa ee oN oeM|a|e M. lonr »satov |e eaeeal. Vel ertnlvt aa «L paeeaol atoek ae aaf >ali|a|a m fo. pciil ifMilllra flišlli m r. 4« —f m te. I aesaiala Aaa, Cktoate, _._ . . la 4ntd aetel, naanaatla. ..laaL MmtoUOa te aeUk vaa, knr |e e VARIETY SALES QOMPANY, 1016 Milwaukee AvoM Dept. 3808 A., ' CHICAGO, 1LL. ?MtMHMItllHMMMMnoekreae, Kako nevedno zna po-1 sporazumi sloneti ns načelih, ki so stati velebianiško časopisje, kadar vodi Is Ameriko v vojno." je treba braniti kandidate starih |DALLAfl BE08. * OOPPBE 00. Dalj« pravi Wileon. «'* je Ita- j strank. POTREBUJEMO Oglasite sa pri "uratehmanu". Plačamo uro. po 44 centov na ija sprejele načrt, ki odstrani ns ineravsno reško drŽavo, Jngosls-vija ga še ui sprejels. Koridor, ki ms vezati Reko z anektirano stro, ui praktičen. Zvett* Reko italijanskim teritorijem potnem izzivati nov boj, iz katerega ae ahko iifeimi anekeija mesta. Ns mm pravi, da je odločno nasproten trojni razdelitvi Albaiuje. če* prav se Jugoslavija strinja s tem. cajti "on ne iMfc da bi alban Pojasnila glede dokoto* skega davka. ;; vih. — Washington, D. 0. — Hišni po sestniki, ki imajo stanovalce, v __svojih poslopjih, lathako odračuni rko ljudstvo trpelo na korist Ju-1 j0 od Bvojih kosmatih dohodkov, goslavije, kakor ne mara, da 1» Ltroške, katere imajo od najemni jugoslovanako ljudstvo trpeloj^r m stanovanj, gotovo vsoto za «rz korist Italije." drža vanje stanovanje v dobrem |Wilson zaključuje. "Kar se ti- stanu za morebitno oglaševanje, če žrtev, ki jih je doprinesla lts- da dobijo nsjemnike, kurjavo, s Hja v vojni, eem mnenja, da vse to j katero grejejo oddano stanava-ne opravučuje krivičnih pogodb, aje, in p|afo hišnega oskrbnika, ki izzivajo bodoče vojne. To bi Vsak hišni posestnik Uhko odbilo v nasprotju z velikimi žrtvs- ra^uni ^ iV0jih kosmatih dohod-mi vsega sveta. Kdina pravična kov tudi gotove gvate ^ pop^o rešitev tega vprašanja se mora na- p0MUn)ja gli izboljšanja, da je iato slanjati na principe, zaradi kate- \ ef vredno od vrednosti poslopja rih smo šli v vojno. Predsednik ,ahko odraCnini tudi #otovo VH0. prosi, da ministrski predsednik. L , ^koHko|. je p08l0pje manj Anglije, Praneije in Italije citajo vredno njegove odloke v luči omenjenih principov in jasno jim bo, zsks' je predsednik prišli jen držati s< pozicije, katere se je oprijel p« mesecih vestnega * premišljevs- 1238 H. Jafferson St., Ohicago, IU. ■" ■ i ...... POTREBUJEMO Ipunčprea aperatorice za delo pri j nt rojili. Oglaaite se pri: H. A. 90AUC0., f\ 4410 Ravansvvood ave. J ; CWwgo, p. ■ • PULITA potrebujemo za delo pri puučpre-sah. Dnevno delo in od koaa. 44 ur dela / tednu. Delavke od kosa zaslužijo od $20 do 130 tedensko. H. 0. SO AL COMPANV, |441U Ravenawood Ave., Chicago. Oglaaite se pri: EMPLOYMENT URADU STEWART-WARNER CO. 1826 Dive«ey Parkway, Chicago, 111. DVE DELAVKI POTREBU- | JEMO . f|g ; | takoj, morajo biti učene šivati na posebni 44 union apecial" šivsliu stroj. Niliče drugi se nc sprejtue. Dobra plača, stalno delo vse leto. 0L80N EVO 00MPANY 1608 Weat Monroe St, POTREBUJEMO POTREBUJEMO šivalke na stroj. Lahko čisto delo dobra plača sa pričetek. CHICAGO FLAO and Decorating Co. 1315 Wabash ave., Chicago. MALI OGLASI mladeniča in može za delo v naši lizdelovalnici klobas. ClassifM OBČINSKE VOLITVE 0HIOAOU. Ohioago/ SI. — Primarne volit ve ao končane in po dozdej zna nem rezultatu prideta v ožje vq-]*v tn krdela njegovih savianikov, dirjajoča mimo nepremagljivega ohsidja Zaanostja, so se raaškropl-la po vnem Ijubijtnakem vojvodstvu. Litva je bBa v rokah Aveilov In Hovansksga. Kadiivil j« acAfl vojno na Podleaju. Mejni grof je odlagal ter vaak hip mogel zadati poslednji u> dsrt-r umirajoči ljudovladi. sam pa se jc med tem čl md s Ije bolj utrjevsl v Prusljl..' , - . * Poslane! ao hiteli ud vseh »iranij h kralju ŠVedakesiu ter nfu čestitali k trefcni snagi. Približala se je zima, listje je padalo z drevja in tolpo vran ao zapuščale lesove in letale nad mesti ki vasmi. '■<■92 ' __i j Za Petrokovim je naletel Kmitie znovič ns» švedake oddelke, ki ao napolnjevsli vse ceste in koiovoane poti. Nekateri ao korakali po vsetju K rakova k Varšavi, kajti Gustav Karol je sprejel zagotovilo udanoeti od južnih in vshodnih vojvod« stev, podpisal "kapitulacijo" in samo čakal, da se mu podvržejo še oni oddelki vojsk, ki se še na« hajajo pod poveljništvom Potockega ki Lam-kn-ronskegs. na kar se je bil namenil v Prusijo, kamor ja tudi pošiljal naprej svoje vojake. Kmitiea nihče ni oviral na poti, ker ni vzbujalo potujoče plemstvo suma; dokaj oboroženega plemstva Ja odšlo v Krekovo s namenom, pokloniti se novemu vladarju ter praaiti ga miloeti, radi tega Švedjo niso nikogar popraševali po poapremnlh listih ali domovnicah, kajti v bližini kralja Karola so se hoteli kaiati ljubeznive ter niso hoteli nikogar nadlegovati. ^ " ^ Poalednjo noč pred dohodom v Censtohovo so je nastanil Kmitie v Krušinu, toda komaj ie sedel, pridejo goetje. Najprvi je priiel neki šved-skl oddelek. brojcA kakih ato konj pod poveljnik štvom nekoliko čaatnikov in kaj reanobnegs kapitana. Bil je to človek srednje starosti, dovolj čedne poetave, velik, močan, širokopleč, z bistrimi očmi. Oblečen je bil po tujem kroju in vss kdo ga je smet val tujcem, ko je pa stopil v krčmo, ja iapregovoril v najčistejši poljščini in vprašal Andreja, kdo ja in kam gre, Kmitie je odgovoril, da je doma ia Lohačeva, kar se ja moralo gotovo čudno zdeti častniku, da sc je, kot podložnik mejnega grofa, napotil tako daleč, ho Je pa iavedel naposled, da je namen jen Iti a pritožbo h švedskemu kralju, kor mu osna črnega dolga nočejo plačati, reče čaatnlk: 44 Pri velikem oltarju je najbolje moliti In prav nčtaite. da ste namenjeni s pritožbo k aamt^ mu kralju. Dasl ima on na tisoče skrbi v svojt glavi, vendar nikogar ne zapodi od sebe. zlasti do plemstva je tako ljubezniv, da vse Že A vodja sami sa to aavklajo.*' 7011 Vineennes Ave., Chicago, III. | Mora biti nad 35 let star, ameriški državljan in tehtati nad ltK) Potrebujemo dekleta za dtlo v|fuut;,V PP«Hiči Oženje« ima knjigoveznici. Sprejmemo tudi P^nost. Dobro delovno stanje ™ aOW?M T. RVBKSON t 80N 0. 0. 0WEN a OOMPAKT - 1066 W. Van Buren 8t. 3. nadat.|16th and Rockvrell Sts., Door J. Chicago, I£L SVOJI ROJAKE ZDAJ ZOPET LAHKO DOBITI V iMIRTKO. Priseljeniške postava oetanejo še zmeraj v veljavi kot pred vojno. Svojo rodbino lahko dobita v Ameriko. Podpisani vam bo dal navodila, kako dobita v kraju potne liste. Pišite, ali aa pa osebno obrnite na tnanega rojaka Matijo Skender, Javnega Volarja, 5227 Buttler Street, Pittaburgh, Pa. On Vam bo stvar uredil ln pojasnil. (Adv.) Chicago, III. . Tmn POZOR SLOVIMOL maja t 1. aa to ja šaa, ako kdo "INao da bi mu le ne manjkalo denarja , Ko,e kaj ^^ u rMumo** "Karol t »ustav ni vaš Jan Kasimir, ki Je mo-' ral celo od Židov jeaMti posojilo. To, kar je imel, ja oddal takoj prvemu, ki ga je prosil. Bieer ps, da bi aa la posrečilo podjetja, potem ne smenjka denarja v zakladnici " "O kakem podjetju govorite, gospod T" "PiVmalo ae poenava, gospod vitez, ds bi vam'smel laupati tajnosti. Toda vadite aamo hk .'da čaa teden ali dva bo aakladniea kralja Šved-skega tako težka, kakor jc sultanova." "Torej mu naredi gotovo kak kemik denar, ja. ki ga v tem kraju ni nikjer dobiti." Ako katerega veaeli na farmah, jaz potrebujem enega moža. Dober prostor in dobra plača. Naalov: Praak Makovee, Delhi, Iowa. Delanrara Co.) itiiiiiiiittiiiiiiiiiiiiiiNiiitimtiimiiitiiiiu ROJAKU v Zadnja opošlljatav ja odšla dne 17. januarja t L a katero aa je odpeljal tudi član naša tvrdka Mr. Leo Strukal Mr. Strukal ostane po naših e-prsvkih v Jugoslaviji do dne t praznike svojcem v stari kraj In jim pravočasno pomagati. Toraj naj takoj pošljejo sabo je na nas, ker iste odpošljemo la New Torka vaakih 14 dni v Jugoslavijo. Teža zaboja do 100 funtov, aa-aa 14e aa vaak funt STRUKBL a potrebujemo J ^Delavce za dalo pri gradnji vvestern electric co. plant, MI IMAMO prostor za večje ' število delavcev v naši izdeolvalnici "storage batteries", delavci morajo Viti uad 2 51et stari in se morajo izka sati ,da ao privolji stalno delo delati in so privolji pričeti s po-teržljivostjo, dokler se priijčc iu se jim plačo poviša. Izkušnja v tem delu se ne zahteva. Oglasite se pri; Kmployment department u, VESTA ACCUM.ULA.TQR CO., 2100 Indiana Ave., Chicago. POTREBUJEMO dekleta plača za za delo V tovarni. Dobra čss ko se učite dela. Waat 4Stb Ara., 400 £avljav aapadno od 22. .*' 'vVl-;f ulica. Chicago, IU. Sadaj lakke naročita Uat "Pro svata" svojcem v stari donmvini. Ufll aa atari kraj stana aa eelo leta *7.00, ga pol lata pa I8J0. Korthweatern Car Seal Oompany, 10H N. Jefferson St., Chicago, 111. POTHBUJEMO zastopnike a trgovsko energijo iu zmožnostjo za dobro propozicijo. Popolnoma legimitivno. Samo oni. zmožni napraviti delo« nsj ae oglasijo pri:FEDOR OOMPANV. 409 Jeroma St., McKeesport, Pa POTREBUJEMO lene in dekleta za delo. 53 ur tedenako. Plača po 30c ua uro za začetek. PORTEE 6AFETV SEAL CO.. Room 110, 163 W. Harrison St. j- Chicago, 111. učence za livarje in izdelovateue mkorsov" potrebujemo. 5 . ^.^ižotaje biti nad ltf in ae več kot 21 let stari. Dobra plača ta ' Kkidtlstia.naSgijLku J^.1*^1"1 »riUk* ^ M prinčiU debrep < j JAS. A. BRADY FOUNDRY CO. 46tk St ud Waatern Ava. South Chiengo, III. tltMIIMIMmiMIIIIMMMUMIMMMMIMMMMIt lllllItlIMVItllHIlllllllIMVI imttttttttftHINItttfiatlttlttMtNtllNHHIIIII POTREBUJEMO 2ENE IN DEKLETA Izbiranje—spopolniti naročila (Swedging) —pri Punčpresah. Izkušnja nepotrebna. Dobra plača. Prijazna okolica, i ^ THE BOYE NEEOLE COMPANV, - 4317-4348 Ravuawaod Ava. Oucago, UL