St. 70. V (.orici. v soboto due 1. septembra 1VIU6. Letnik VIII. khaja V3;sk torek in *oboto ob 11. mi (.redpoldne za mftsto tor oL H. uri pop. za deželo. Ako padena ta dm*a praznik izide dan prt'j ob <>. zvočer. Stane po pošti prcjemaii ali v Gorici na dorn pošiljan celoletno S K, pollfttno 4 K in četrtletno 2 K. I'rodajase v Gorici v to- bakarna.i Schwarz v Šolskih ulicah, Jpllersitz v Nunskih ulicah in L e- ban na Verdijevein tokališču po' 8 via. GORICA iZjutraiije izrianje). Uredništvo in iipravni»tvo se nahajata v «Karodni tiskarni>, ulica Vetturini h. St. 9. Dopise jc nasloviti na uredništvo, o»lase in naročnino pa na upravništvo »Gorico«. Oglasi se računijo po pctit- vrstah in sicer ako se tiskajo l-kr:it po 14 vin., 2-krat po 12 vin., 3-krat po 10 vin. Ako se večkrat tiskajo, raču- nijo se po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni uretlnik Anton Bavčar. I'iskM „Narodna tiskarna" (odgov. L. Lukežič). Tretji slav. hatallški shad. Prvo ^loNt'tJiio zborovanj«». Pno slavnostno zboruvanje je otvoril predsednik priprnvljalnemu od- Kku kttoliäkfga fchodu dr. Papež. Naj- prej je naznanil, da je iih udanostno izjaAo Nj.'Vel. presv. cesKrju na ljudskem zboiovauju cd ntdelje dusel h.edeei od- govor : rNjfgovo c. in kr. apostolsko veli- čaDi-tvo blegovoli obljubo zveistobe in odanosti na III. slovenskem katoliškem thcdn vzeti na znanje z zahvalo'V G. PovŠe je prevzel predsedstvo in je pczdravil udeležence. Na to je pczdravil dostojanstvenike, metropolita gonžkega, lavantinskega vla- diko dr. Napotnika, vladiko ljubljanskega, novomeškega prošta E'berta, opata za- tišbfga Maierja, dr. Gabrijelčiča iz Go- rice, zastopnika deželne vlade kranjske grcfrt Chorinskega, kneza Windischgrätza Ernesta in Roberta in odposlanca osred- njtg»' odbora za avstrijske katoliäke shode barona Spinetta, ki je prišel ua tretji slovenski katoliski shod. Baron Spinetta je pozdravil na to v slovenščini tretji slovenski katoliški shod v imenu katoliškega osrednjega odbora za Avstrijo tako le: Katoliski osrednji odbor za vso Avstrijo, ki ima namen organizovati v AvMriji katoličane vseh dtžel in vseh jezikov, da bi vsi zdrnženi branili skupne katoliške interese in načela krščanske pravice — ta odbor me je pooblastil, si )venski katoliski shod v Ljabljani v njegovem imenu najiskrenejše pozdraviti. Saj je nair.en tega shoda, posvetovati se o sredstvih, ki naj pospešujejo katoliško ötvar. Z največjim veseljein izvräujem to narcčilo in želim iz vsega srca: Vsemo- gočni naj blagoslovi vaäe delo, da bo sad tega dela Njema v cast, dušam v prid in domovini v blagor. Sklepom, ki jih bodete sprejeli, bomo sledih z naj- večjim zanimanjem. Predsednik Povše je na to pred- lagal za podpredsednike gg.: dvornega svetnika Sukljeta, dr. Pavletiča (Gorica), dr. Jankoviča (Kozje), opata Kragiča (Skadrina), dr. Pazmana (Zagreb), dr. Samalika (Morava) in Demäarja. Zapisnikarji pa so bili gg. dr. Lampe, dr. Dermaetia, dr. Sorarek, dr. Slavik, dr. Polansky in Stanovnik. Prvi je govoril lavantinski vladika dr. Napotnik. Naglaäal je v svojem go- voru, da kdor stopi v hišo ali družbo, mora pozdraviti. Tudi on pozdravi 8 ».llvaljen bodi Jezus Kristus". Ta pozdrav pove: kdo seen, kaj hcčem, poznate moje Ptremljenje, hotenje, delovanje, po kaj prihajam. Skupni program nam je Kristus, njegova alava in lastno blagostanje. V tern zmislu in duhu naj bodo uspeäni katoliski thodi. Pij X. je rekel v svoji okrožmci od 14. jnnija 1906: Katoliski shodi naj bodo znaki kräcmibko vere, niiru in blago^Jova. Velezn«menito geslo: Vse cbnoviti v KriatuiU. Na to nal-elo opozarja ludi nepozabni Leon XIII. v svoji pOblanici Rerum novarum. Rešitev je le v povratku h KristUtU. Vs« ozdrnv- Ija le povratek h Kristusu. Kreniti od Kristasa ponierija pogin, vrnili se h Kristrjfen, otetbo. Vse toraj prenoviti, predrugnčiti, preoHnovali v Kristu^a. V svoji encikliki prvi in težkopričakovani ter odlocilni pa že!i sv. oče, da živi, krafjuju in vlada Kristus v vsth stvareh javnega življenja. Nazaj h Krista vvedi! I Nazaj h Kristu v umetnosti! Zastonj ;e J želel in hrepenel najmodrejši učitelj sta- i rega yeka Sokrat po uciiel^u rtsnice. Ni { ga učakai, mi »mo pa tako sivčm, du smo ga učakali. — Zato slava in hvala onim, ki hi p. izadevajo, dazopi t kraljaje | v vedi in umelnosti Krislus. Z radostjo ; vidim, da kažejO visokoŠjUki dtjaki 6ast in glorijo Kristusovo. Čo gospoduje ta Kr isius, gospodoval bo tudi v družini, kjer bodi zopet Kristus vladar in kralj. Sxm jo bival, delal, trpel v drnžini in rastel v milo sti pred Bugcm. Priporoča Slovenceui „ Diu^bo za cant 8V. Družine'1, ki stejo 30.800 družin v lavantiriaki škciiji. J Tamj kjer se posnema sv. drožina ; se gleda tudi na avetoat, enotnost sv. zakona. Se vedno velja glede družiue Kristova beseda: Kdor ženo pusti in | drugo vzamo, prešdstvuje. 4,500.000 ka- toliCanov je v dveh mesccih slovesno . ugovarjalo, da bi se ruiil katoliški \ zakon. j Če vlada Kristus v družiui, vlada ; tudi v soli. Kristas je obiskaval ternpolj- ' sko verako solo in kot uöence izpraSeval j pismarje. Le eden je vaš u<5enik, ki je 1 izastil: „Pastite otročiče k rneni priti. Ljabil, objernal iu blagoslovJjal je otro- ! čiče. Ia utročiči so zagnali ho>anna, ho- sanna, hosanna Knstu krulju. OlrocMčeje hotel reäiti z obrambenim zidom in iz- ; pregovoril grozne, straäne beaede : Gürje mu, kdor pohujša katerega teh malih, ' boljše bi bilo, da se nm obesi mlinski kamen na vrat in se ga potopi v dno I morja. | Strašne, grozne besede ! Slovenski : etariši, vzgojitelji in vcditelji, borite se, da ostane zakrament sv. zakona nep<- i raäen. To se ne sme zgoditi, da bi i Krißtus več ne bil kralj v soli. Slovenski ) narod ne mara za tako solo. Kristud kraljuj v človeški drožbi. Kam pa pri- demo, če ne bo več krščanskega ntxuka v Aolah? Zlasti je Ijnbil Kristus delavskistan. Živel, delal in izvolil si je za rednika j delavca tcsarjp. Tudi sv. Pavel nam J kaže v svojih pij-mih na svoje žuljave roke, s katerimi se je preživel sam in rekel: Kdor ne dela, naj ludi ne je ! Kristua kraljuj v slovenskih srenjah in vseh slovenskih drnžinah! Kristus včeraj, dnnep, vekomaj! Slovenski narod bodi edin v veri in ljubezni. Slovani so dobili dva, ko imnjo drugi nurodi le enega apo^tola. Podajmo se v tabor Kristusov. Kdr.r je z Gospodom, pridi k nam: Pri- geziroo: Sv. križ bodi naäa trobojnica! Nezmsgijiv križ naša zastava! Z^idnje berede moje: Gospod Jezus pridi, jaz pridem z vami ! Na to je prečital tajnik dr. L'impe nekaj doälih brzojavk. Govoril je potem g. Šamalik vodi- telj čeako moravskih kmetov. Spodbujal je elovenske kmete, naj brez strahu in necmajeno stoje na kat. btališču: Njihovo kmečko geslo bodi: Vera, narodnost in kmpčki stan! Govori slovenskih kmetov, ki jih jo slišal na tern f^hodu v odsukih, ho ga prepricali, da so težnje sloveoskih kmetov iHtc, kakor moravnkih. Bodimo torej «ložni in delujmo skupno za sveto stvar na^o v korist veri in km^čkemu stanu! G. Kragič iz Dalmacije je rekol, da so doäli Dülmatinci, da zasledujejo delo Sovencev. Dokler deluje ?sloven^ki narod v tern zmislu, ne propade Žanjete že kar ste sejali. Hrvatski narod je vzgojila vera v značajni narod, da ni krenil a prave poti. Slavil je franciäkami dhilin*- tinske, z željo, da bi tretji slovenski katoliski shod tudi Hrvatom don sel obilo koristi. Na to je govoril primarij dr. Gre- gorič. Rekel je: Slovenski katoliski shod izkuša ze- diniti Slovence po krščan^ki misli, da so narod kot skupina. Ena kultura, kračanske zavesti prešinjaj aloveiiski narod ! Pravijo sijer, da so katoliski shodi, vereke vaje, a kmaln bodo prišli časi, ko se loci Ijndstvo v dva dela : v krščan- ski in protikrščanski. V tern boju pri pomorejo veliko vaje katoliškega shoda. V potrebnih stvareh vladaj sloga, v j dvomnih prostoßl, v vseh pa ljubezen ! Dr. Pazman, ki je poprijel za dr. Gregoričem besedojev imenu Hrvatov iz Banovine pozdravil udeležence katoliš- kega shoda. Govoril je približno tako le: Bratje smo, ene krvi, ene majke, ako hoče Bog, imelo bode naše delo tudi zaželjen sad med Hrvati. G. Polensky, podpredsednik kato- liškega društva Oeškomorsvskih učiteljev je opisovnl današnji odpad od krščanstva. Z veeučiliških stolic čujemo nauke Ma- sarykn, Krejčijeve, ki so nasproti krščan- stvu, in velik del učiteljstva gre to ža- lostno pot. A mi nečemo brezverske 8vobodne šole, ampak krščansko ; zato organi2ujmo učiteljstvo, kar ga je do- brega, da bo vršilo svojo težko dolžnost v krščan8kem smisla. Deželni poslanec učitelj Jaklič je pozdravil tretji katoliski shod v imenu onih učiteljev, ki so ostuli zvesti svojema kaf. prepriöanju ter so imeli toiiko po- guma, da ho niso zbuli liberalnega te- rorizma. V imenu kat. akad. dijaštva praške univerze je pozdravil shod g. Drobny. Prihitel je v Ljubljano, da pove, da imajo tndi na Ceäkem kat. akademike. Na to je prečital Ijubljanski knezo- škof odgovor od Svetega Oöeta na po- slano mu brzojavko, ki se je tako le glasil: Sveti Oöe so sprejeli custva uda- nosti in spo-štovanja, ki jih izraža slo- venski kat. shod z velikim veselj em in radi tega podelili v veliki ljubezni zbra- nirn radostno svoj blago«lov. Na to je dobil b6^edo zastopnik slov. katol. dijaštva gosp. Dolenc, ki je rekel : Na I. slov. kat. shoJu ni bilo no- benegd kat. akademika. LoČila se je bila inteligenca od ljudsUa in od vero. Dan- danes pa ni več tako. Privodla nas je na katoliski shod katoiiška ideja. Po njej | uravnavamo svoje delovanje. Slovenci | smo v prepričanju, pn b^žjem iti člo- veškem pravu katoliöani. Mi katoliski akademiki stojimo na stališču katoli- čanstva in demokratizma. Tovarnar g. Pollak je pozdravil «hod v imenu trgovine in indu-strije. Rekel je : Tri točke so važne na katol. shodn: Kržč. zakon, socialno vpraäanje, organi- zacija. Družina je temslj družbe. Kakšne bi bile razmere med dolavci, ako bi uvedli razdružnost zakona. Socialno vprašanje more biti re- šeno le na strogo kat^liäki podlagi. KrsY*. delodajalec v svojem delavca ne vidi stroja, vidi človeka, brata v Kri- stusu. Nasproti pa izpolni tudi delavec svoje dolžnosti. Organizacija se je prav lepo začela razvijati. Šicoda, da Slovani nismo edini. Zeli, naj bi bili Slovani organizirani. Pot do organizacije je ena: katohška. Delajmo, da se pospešuje organizacija med nami. Konečno je äe moravski župnik Pfibyi popisova', kako se kat. program vedno poteguje tudi za gospodarsko blagostanje ijudstva. (lalje prib). Vtisi s pruega zodružnega shoda. (Dalje.) Nekoliko drugačno organ izacijsko sliko nam nudi gorenjeavstrijska dežela. Kakor na Nižjeavstrijskem, tako ima tudi tukaj dežela nadzorovalne agente, zato ni čudo, ako so v obeh deželah prisko- čili na pomoč deželni odbori zadružni organizaciji na sploh, posebej pa mle- karski zadružni organizaciji. LISTEK. Samotar, Črtica. Spisal lvo Česnik. „Včasih se mi je zdelo, ko sem bil j tako mlad kot vi, da se kaj takega ne more zgoditi, danes vidim, da je to po- polnoma navadna stvar, ki se vsak dan dogaja. Težko mi je pripovedovati stare stvari in vzbujati žalostne spomine. V | duši me boli vselej, ko se domislim, kaj ! se je zgodilo z menoj. Tudi sem na j debelo tesan in beseda rni je okorna. Pridite drugič, taurat vi»m povem, kar mi stiska sree. Zdaj je vecer in pot je dolga pol ure do vasiM. Ko sem mu dopovedal, da me mo- rebiti čez dva dni ne bo več pri stricu, da pojdem na Koroško obiskat prija- telja, se je udal, pokaäijal, prijel palico v roko, se zagledal v nebesni obok, po katerem so plule lahne meglice in začel: „Dandanašnji je to vsakdanja reč, kar se je meni prigodilo, veste. Samo to je razlika, da jaz nikoli nisern pričakoval kaj takega. Mislil sem vedno najboljše o ljudeh, zato sem bil prevaran, zavržen, zato sem izgubil vero v Ijadi. In hudo je izgubiti vero v ljudi, gospod. To boli, boli, da ne morem povedati. Mojemu očetu so pravili Peter Mrak; tako imenujejo tudi mene. Oöe je bil dober in skrben gospodar, a strog in vßasih ga je rada obvladala jeza. — Bog mi grehe odpusti, če ne morem samo najholjše povedati o njem ! — Ali imel je rad vse svoje otroke, mene Petra, Tomaža, ki se je poznejo priženil k Matevžu, in Ančiko, ki je umrla, ko je dopolnila petnajsto leto. Bog ji daj nebesa ! Do svojega dvajsetega leta nisem doživel nič posebnfga. Trpel sem doma delal, poleti hodil bos, pozimi nosil stare očetove črevlje. Bili so drugačni časi kot danes. Do desetega leta nisem poznal obuvala. Ko sem gonil na pašo feseni, sem včasih cvilil od mraza. Prosil sem očeta, naj mi kupi čevlje, a povedal mi je, da nima niti beliča v hiäi. Hrano smo imeli slabejšo kot dandanes. Zjutraj smo jedli zelje, redke žgance, opoldne malo repe in ješprenčka, zvečer močnik ali pa oblice in krompir. Kave še po- zuali nismo, meso smo jedli ob najvecjih praznikih. Kako je pa dandanes? Kruha so otroci pre8iti, da ga mečejo po tleh, kava se kuha vsak dan dvakrat, vino se pijo ob vsaki priliki. Ali kljub temu smo bili včasih bolj krepki in zdravi, ker smo se vtrdili. Mati mi je umrla, ko sem dopolnil dvanajst let. Od tedaj smo se trudili pri malern posestvu sami, kolikor so nam dopuščale moči. Oče je bil skoro vedno žalosten, ker je mater ljubil globoko. In i tudi nam je bilo hudo po njej. Toda take stvari se čutijo bolj kot se dado opisati z besedami. Ko sem pa dopolnil dvajseto leto, je nenadoma zbolel oče. Prehladil Be je in dobil zapljačnico. In vsa zdravila mil niso pomagala. Moral je umreti. Pred smrtjo me je pa poklical k sebi in mi rekel: „Peter, Bog s teboj ! Premiäljal sem, kaj bo z vama, s Tomažem in s teboj po raoji smrti. Glej sin moj, testa- ment sem že naredil. Vse premoženje je tvoje, le sto goldinarjev boä odätel Tomažu. Ali nekaj dolga je na posestvu. Zuto moraä dobiti kje denar. Oženi se- Tomaž pri hiäi, ki ti lahko odšteje nekaj stotakov. Poglej gori pri Ravniku, če ti odda Metko. Nekoliko starejša je kot ti ali to nič ne de. Glavna stvar je, da je poatena. In to mislim, da mora biti, Če jo sodim po starših. In še nekaj: denarja moraä dobiti, da se dolga rešiš in To- maža izplačaš. Peter, dolžnik je le sužnik, vedno dela, za svojega upnika". (Dalje prih.) Karakteristično je za rairnega in neprizadetega opazovalca dejstvo, ki se sicer ni pojavilo aamo v teh dveh deže- lah, nego sploh povsod, kjer je imela zadružna organizacija nalogo, da izpod- rine nepotrebao in deloma tadi nepošteno posredno trgovino. To dejstvo je namreč težki začetni razvoj gotovih zadružniti oblik, ki jo skoraj povsod apojen sprva tudi z znatnimiizgnbami. Te ao večinoma odviHne od prenapetih pričakovanj glede takojšnjih nspehov gospodarskih orga- nizacij, uspehov, ki se navadno ne mo- rejo takoj pojaviti. Kar je tndi naravno, kajti posredna trgovina se ne da kar tako izpodriniti in porabi vsa mogoča sredstva, da bi se vzdržala, dasi čuti, da mora prej ali alej zapugtiti bojišče, da mora podlcči naravnema gospodarskema razvoju, ki samoobaebi izločuje nepo- trebne člene gospodarskega obratovanja, zbližaje potroänika in pridelovalca di- rektno, brez vmesnih posredovalcev. — Trgovina v prvem smisln se ne bode dala izločiti nikoli, pač pa se dado izlo- čiti — rekli bi — kramarji, ki živijo nezasluženo vsled posredovanja med poljedelcem in konsnmentom, oäkodaje* enega in drngega. To dejstvo more opazovalec naj- bolje videti ravno pri trgovini z mlekom in z mlekarskimi izdelki. Kjer se pojavi samostojna, poljedelska na zadražni po- dlagi sloneČa organizacija, katere Damen je boljše vnovčenje mleka in njegovih izdelkov, za producenta ob enem pa iz- boljšanje istih in znižanje cene za kon- sumente, aeveda obojenaškodo vmeanih trgovakih členov, tarn 8e pojavi tudi odpor zadnih, ki pa morajo podleči in dejanski tudi podležejo. Zadružna orga- nizacija pa raora apočetka žrtvovati znntne svote, da pridobi in pouči kmeta, ki se da prav lehko premotiti od trgov- cev, ker ne pozna njih lokavosti; in da nadalje si osigura ono množino rnleka, ki jamči za vspeäni razvoj zadražne oblike. Tako je nižjeavstrijBka mlekaraka zadrnga prve leta precej žrtvovala, tako se je vršilo pri dolenjeavarijski centralni prodajni zndrugi za čajtio maslo v Schiir- ding-u, tako se seduj vrši pri osrodnji zadrugi na Tirolskem, ki se ravno nahaja v sanaciji. Ali pov.sod je bilo treba podpore od strani onih f\ktorjev, ki imajo nalogo čuvali in pospešovuti göspodarski razvoj širokih državotvornih slojev, in ti so poljedejbko miniaterstvo in deželni za- stopi. Čitali amo zadnjiö, kako da se je uatanovila nižjeavstrijstka mlekarna z ve- likimi püdporami obeh faktorjev, čiUli boderno danes, kako je bilo v tern oziru pri gorenje av.-trijski osrednji mlekurski zadrugi. To je važno, kajti tj nam naj- bolj Mustrira delovanje deželnih zastopov drugod in pri naa — na Slovetukom. Na Gjrönjemavdtrijskem je pričela skapna proddj* crfntnfa^irAn^gi uitsU, katero ao prid)bivali krmtje, že I. 1900; do prave na, siräi poilagi slonee^ "rgi- nizacije pa ae je pnšlo šo le 1. 1902, «co se jo ustanovila osrelnja zadruga z* pro- dajo masla v Schärdingu. Ta zadruga je l«koj s počelka plačevala diažje cene za maslo, aamo da je pridobivala krne- toxake za organizatorično hvojo idejo, in je tudi — doplacevala, tako da bi prišla v propast, ako bi tako nadaljevala. Kajti včasih je veö plačevala za maslo dobaviteljem, nego je dobivala sama od avojih odjrmalcev. Nje za lastno glav- nično renlabililcto sicer slubi vspeh, pa je priäel vendar v kurisi poljedelstvu na sploh, kjer ao bili trgovci pnmorani vsled konkurence povišati cene za mnslo, še posebno pa v takih krajih, kjer so ho- teli ouiinogočiii nustop mlekarskih zu- drag. (Dalje pride.) Tečaj se zaključi z razstavo, ki , gotovo dokaže velik napredek pridnih in požrtvovaloih čevljarjev v njih roko- delstva. D opisi. lz Kobarida. — V oböinski dvo- rani je oskrbništvo zavoda za pospeše- vanjo male obrti v Gorici otvorilo strokovni čevljarski tečaj dne 27. pret. m. Otvoritveni govor je imel predsednik Holzer ob navzočnosti tominskegn okraj- nega glavarja, lajnika kupčijske zborrnce A. Bizjaka, inženirja H. Penao in koba- riäkega župan». Priglasilo ae je 14 slušateljev. Okrajni glavar Prinčič je v daljšem govoru povdarjal pomen sliönih tečajev za povzdigo rokodelstva in pri- poročal, da bi s« v tüininakem okraju priredilo še vt'č takih tečajev. Konečno je tajnik A. Bizjak, priporočal čevljarjem marljivost in vbtrajnost pri pouka, ka- ierega vodi ^trokovni učitelj Irgovin.skega ministrerfetva J. Hnlka, ki je priznan veäcak na tem polju. Politiöai pre^lad. Parlamentarne vesti. Bolj ko se bližamo časa, ko ae zopet anide naš državni zbor, tembolj se pojavlja med prijatelji nove volilne reforme strah, da jo sedanja poslanska zbornica ne spravi pod streho. Doba sedanje posl. zbornice je namreč jako kratka, a dela, katera bi morala ona premagati je pa äe vse polno, tako, da ao začeli prijatelji nove volilne reforms že obupovati nad tem, da bi videli iz- polnjene njih želje v ti kratki dobf, katero ima sedanja poslanska zbornica äe na razpolago. Kaj pa äe, ako zaöno z obstrukcijo proti volilni reformi četudi najmanjäe parlamentarne stranke? Ker je to zudnje jako verjetno, svetujejo prijatelje nove reforme sedanji vladi, naj bi ista pri prvem poskuau obstrukcije, naj bi pa pr sei ta od katere sikoli strani, naravnost povedala, da se pri- hodnje državnozborako volitre ne bolo nikakor več vršile na podlagi starega volilnega reda. Ko bi pa ta grožnja ni- čeaar ne izdala, potem naj bi vlada takoj razpnbtila poslansko zbornico, oktroirala volilno reformo, ter na nje podlaui razpisala nove volitve. Carinski konflikt med Avstrijo in Srbijo. Finančni minister Paču je odgo- Toril deputaciji srbskih uvoznikov, ki ao pri^li prosit, naj bi ee trgoeinske po- godbe s aosednjimi državarni čimpreje aklenilr, da z Avstro Ogrsko ni mogoče skleniti trgovinske pogodbe. K tej izjavi piäe „Štarnpa", da je razmorje z Avstro- O^rsko v tem ozirn sedaj mnogo ne- Dgodnejše, ker aedaj hoöe Avstro-Ogrska dovohti trgovinsko pogodbo le pod pogojem, ako sklene Srbija z njo vojno konvencijo. Spor med Bolgarijo in Rusijo poravnan. Po posredovanjn bolgarakega diplo- matiömga zastopnika v Petrograda se je spor med obema državuma mirno poravnal. Bolgaraki minister zunanjih zadev i'etrov je podal potre.>nu pojaanila in zHgotovilo, da bo bolgarsko tninislerstvo ,v boJočo atorilo vso, da se ne ponove taka nesporazum'jenja. Vsled te izjave «e je ru*kcma diplomaticnemu agcntu v S. ü,i naročilo, n^j obnovi l bolgarsko vlado vse prejänje zvcze. General Velimarkovic, biväi arbski vojni minister in >ovla vrši v G'twija prvi politi<^ni shod, kar iiüajo v Čm gori uetavo. U-itanove narodno politično strank«". Grkl bi hoteli biti zopet tepeni. V Atennh ho bili nnbiti minole dni po vogalih mestnih ulic oklict, pozivIJK- joči kralja, naj stopi na öe!o dva in pol milijona broječim prusliin Grkom, da ž njimi oprosli 800.000 podjarmljenih Grkov, živečh v Mac< doniji na Bo!g irskr m in drugod. Turčija proti Bolgariji. \i CHrigrada poročajo, da se je vršil turn you predaedstvom snltunovim minisloi'bki hvoI, ki se je bavil z vpra- šanjeni, naj bi mj li napovedala Bjlgtiriji vojaka. V tem ministerskem avetu je|na- stalo navskrižje in sicer glede toga, da a kom naj bi se Turčija v Hiučaja take vojske zvez8la, ali z Grki, ali pnzRamnni? Turčija in Bolgarija. Turčija je te dni pii velovlaslih protestiriila proli ternu, da zbira Bol- garija na bolgarski tnräki meji bojne čete. — Protigrške demonstracije v Rumuniji. Dne 19. t. m. so bili v Galacu hadi izgredi, paperjeni proti Grkom. Izgred- niki ao oropali več grških prodajaln;c. Priredile so se demonstracije tadi pred grškim konzulatom. Proti italijanskemu ogleduštvu. Avötrijske oblasti so prepovedale italijanskim carinskim Iadjauu, ki nad- zorojejo gardsko jezero, da ne smpjo križati v okolici Rive, najbrže zaradi avstrijskih utrdb v okolici Rive. Ločitev cerkve od države na Francoskem. Pariski listi razäirjajo veati, da so bili nekateri kardinali komisije o ločitvi cerkve od države voljni predlagati pa- ! peža modus vivendi. Merry del Val je pa nato pregovoril papeža, da je od- poslal v kornisijo odločnega kardinala Vanutellija, da zagotovi odklonitev ver- skih drnžb. Pišejo tndi, da papež Merry del Valu nič več ne zaupa, češ, da ni natančno papežu poročal o sklepih fran- coskih Škcfov. Potrjeni poročili pač Se nista. — Dogodki na Ruskem. Kakor pripovedujejo ruski izseljenci se je izvršil atentat v Stolipinovem sta- povanju zaradi tega ker so revoluci- jonarci doznali, da se je imelo takrat vršiti na Stolipinovem stanovanju neko važno posvetovanje, katerega sta se imela udeležiti tadi general Trepov in pa veliki knez Nikolaj Nikolajevič. Sto- lipina so došle čestitke, da je ostal nepoškodovau od raznih zunanjih vlad. Cestitale so ma vlade in sicer: avstrijska, nemška, francoska, angieška, italijanska, belgijska in japonska. 0 carju se širijo i sedaj zopet najrazličnejše govoric^. Ne- \ kateri zstrjajejo, da je car bolan, a da I ae njegova bolezen prikriva, a dragi pa pravijo, da so car ž? v nakrajšein času odreče presloln. Domačct in razne novica Preß. »osp. Ivan Murovec, župnik- dekan v G'rknem, je im^novan za žup- nika-dekana v Črničah. Nd mnoga leta ! Suirtiia kosa. — V sredo zvečer rb 8. uri je urnrl v Goric: znani gostil- ničar „pri Z/ezdi*4 g. Vincencij Š p a z- z a p a n, star nele 46 le*. Včeraj pred- poludn^ ae j« vršil pogreb, katerega so je ndeU'zilo prav mnog) pokojnifcovih prijateljov in znarcov iz rnpsut in okolic^. Pokojnik jn b I na glasu doljrega in blagogrv mo-}a, in je bil Se morebiti predo- brega src.^, zaradi c'esar je tisor«! prebiti zadnji casmarsikatero grenko uro, kar ga je ^pravilo uajbrž^ prezgodaj v gr >b. Svoje siovenske narodfiosti ni mkdar prikrival. Njegovo traplo S> prepeljati, potern ko jH bilo blagohl'jvi eno v Btolni cerkvi, na domace pokopali^če v Ozeljan, kjer ma bodi doirxaca zomljica lahka. N. p. v m. I ImonovAiije na luk. noliciji. — Tilularni orožniski str«ž-nešter g. Ivan Sinkovič jo imenovan za kanceliyta pri lukajšnji pol:ci)i. Za „Solski Dom1' j^ došlo na- ?emu npravniätva : natnest.) venca na grob poknjntga go^poda Vine. Spazzu- pana 12 K in sicer: gg. prof. Ivančič 5 K, hišni pospstnik kan Kaučič f) K, Neimenovani 2 K; v in ti namen so da- rovali 15 K in s^ic*r : J>sip Uftkleva 5 K, Ivan S-iumg 5 K in Franc Hebat 5 K. Predaedništvu ao plačnli : Hekan in kap'ana v Gerknem 3 • dr. A. G-egorčič 20 K. — Srčna hvala ! Sv. birma in kanonična vizitacija pe bode vrAila v Ločniškem dokanatn v nasl« dojeui r^du: L)ne 8 sept^mbra v P o d g o r i ; 9. sept v Ločniku; 10. tept. v M n š i ; It sept, v Š I. L o v - rencu pri Muši; 12. sepl. v Kozani; 13. sepl. v Vipolžah; 15 sept v Št. Ferjanu; 16. sepl. v G e r o v e m ; 17. sept, na Kojiskem; 18. sppt. v St. Martina; 19. sept, v Vedrijanu; 20 -ept. v 13 i I j a n i; 23. aopt. dopoludne v Medani; 23. sept, popolu^lne v Fojani; 24. sept, v St. Lovrencu pri N e b 1 e m ; 25. sept, v Gradnem; 26. sept, v K o ž ba n i. Vpisovanje v učne xavodo društva „Šolski Uom14 so bo vršilo v prtek 14. in v hoboto 15. septembra od 9 do 12. ure predpoludne in od 2. do/ 4 popo- ludne in sicer: za mesano Ijudeiko solo « F, v jnžnem delu mesta in za deško pri- pravljavnico v „Malem Doma", za vse druge zavode, namreč za deško in de- kiiško ljudsko solo, za dekliäko obrtno in nadaljevalno solo ter za dekliško pri- pravljavnico pa v „Šolsketn Doma". Vpisovanje v otroške vrte se je priöelo danes 1. sept. lmenovani ačni zavodi draštva „Solski Dom" bodo imeli sv. mašo v pondeljek 17. sept, in sicer oni v „Ma- lem Domu", tudi dekliška pripravljavnica, v cerkvi oo. kapacinov ob 8. uri, vsi dragi pa v žapni cerkvi sv. Ignacija ob 9. ari predpoludne. V to ek 18. sept, ob 8. uri zajatra začne redni pouk. Nadvojvodiuja Marija Josipina v (Jorici. — V torek zvečer ob 8. ari in 15 minut sp je pripeljala v Gorico nad- vojvodinja Marija Josipina, soproga nad- vojvode Otona. Pripeljal se je ž njo njen sin nadvojvoda Mtiksimiljan. Nadvojvo- dinja Marija Josipina, ki ae je pripeljala do Trbiža z železnico, se je vozila iz Trbiža pa do poataje boh. ž^leznice pri sv. Luciji preko Predila in Bovca v ko- čiji. V Bovcu je bil obed, a tudi v Ko- barida se je kočija za nekaj časa usta- vila, da so ae visoki gostje tam nekoliko okrepčali. Nadvojvodinja je popotovala v najstrožjem inkognitu, zato pa ni bilo tudi nikjer poseboega vsprejema. Ni g^- riäki postaji boh. železnice pričakoval je nadvojvodinjo dvorni svetnik in voditelj tak. okr. glavarstva, grof Attems. S postaje boh. železnice ae je pel- Ijala nadvöjvodinja s spremstvom na po- stajo južne železnice, kjer je bila v Ča- kalnici I. razreda pripravljena večerja, h kateri je bil povabljen tudi grof Attems. Pred odhodom vlaka proti Trat«, kajti nadvojvodinja peljala se je v Tret, kjer ostane nekaj časa v Mirarnaru, je bil nadvojvodinji predstavljen namestnik po- stajenaöelnika g. Premrov. Kako učinkuje razpad kraiijske liberal no drugod? Pod tem naslovom je pisal minule dni „Naä list" : „Vesti o vedno večji anarhiji v Iiberalni stranki na Kranjskem mso izo«tale brez posledic tudi pri nas na Goriäkem in zanimivo je gledati, kako ulogo igra .pri tem puse- atrima „Slov. Naroda"', naša wSjčak<. Zaveznik dr. Tavčarjev in vodja podruž- nicp, kranjskega libnr^lizma, ali kakor se imenuje stranka oficijelno : narodno- napredna, Andrej Gabräcek, knjigar, tiskar, urednik, predsednik nar.-napredne stranke na Goriskern ltd. se je nekaj časa polpgoval za poseatrimsko stranko na Kranjskem in sledil je „Slov. Na- rodu'4 korak za korakom. Kakor so dejhli v Ljubljani, tako je prikimaia „Soča" Ko pa so prihajale žalostne vesti o žalostni usodi slovenske liberalne onstran goriäke meje, so polagoma tudi razni ponatisi notic iz „Slov. Naroda" v „Soči" izostaü. Tako se je zgodilo, da zaveznik ne zine več o zavezniku. Ne brani ga, ne napada, ampak previdno molči. Najbrže sam nobene svoje misli nima in zato tudi ne ve, kaj naj napiše. Ali ni Orftalo samo pri „Soči". Tadi glavni stoibri in opore predsednika na- rodno-napredne so ae začeli vpraševati, kaj bi bilo, če bi se potegnili saj malo v stran, r;ce doŠem- pasa tri dni! Prej p« smo bili ^ajeni na to, da so imeli na \ripavskern äe isti dan pisma iz Goricd v rokah. A pridn še lepši slucaj. N^kdo je pisal iz Čepo- vana dotični tvrdki. Pismo je rea priälo v Gorico, a je šlo tadi takoj s prvo posto nazaj, ne da bi se niti poiskalo naslov- ljenca ! Koliko časa bodo trdjali še taki neredi na naši pošti ? ! Ogenj. — Sinoči ob 9. uri in pol je začelo goreti na nekem seniku blizu železniške postaje v Volčjidrag . Na poziv, šli so tja gasit tudt goriški ognjpgasc:. Oi?onj so omejiii tako, da je zgor<»l le 8enik. Zgorelo jo mnogo sena in tadi mnogo kuretninp. Živino 10 pa rešili. Ogenj je proviročila najbržd iskra pads» na senik iz železniškega stroja. .laviia dfazba nagrobtiih spo- inenikov. — V nedeljo dne 2. septombra se bode vršila od 9—10 are predpoladne na tuk. pokopališču dražba starih na- grobnih knmenitih iu železnih spo- menikow Opozarjnmo naše čitatel.je, na jntrajSnio vselico, „Kitol. dela'vtkega društva" v M ma, ki se bode vršila pri vsakem vreinenu. V M rail bid•» jutri dne 2. t. m. alovesno Luagoslovljenje lepega novega äolske^a poslopja, ki je do sedaj najlepše in največje v goriškem okraja. I^pred sodišča. — V pondeljek se je vrsila pred tak. okroinim kot ka- zenakirn sodilöem kaz^n&ka obravnava proti 66. letnemu posestniku Wanu Ker- koču iz Rihenberga. Kerkoč je bil ob- tožen, da je nečlovesko in grdo ravnul s svojim jednajstletnim sinom Josipom, kalerega je na razne načine trpinöil in pretepal. Tož«npc je človek n*silne nravi, kar je dükazoval tadi njegov na- Btop pred soiniki in njegovi odam1 od- govori, katero je dajal sodnikom, ko so ga vprašali to in ono. Tadi, ko so go- vorile price, bo je Kerkoč vedno zadiral vanje, tako, da ga je moral pred^jdnik obrHvnave veekrat posvariti. Pnče, so izpovedale, da ni le Kerkoč sam mačil in pretep*l sina Josipa, ampak, da je navajal k temu tadi svojega trinajst- letnega sina Franceta. Tadi priatojne oblasti so opisale Kerkoča kot nasilnega saroveža ter kot človeka, ki išče vedno in povsod prepir. Kerkoč je izgabil svojo prvo ženo, ki je bila mati imenovanih dveh sinov, pred kakimi ätirimi leti in pol in kakor pravijo, so jo spravile v grob po največ nevsečnoati, katere je morala prelrpeti od ntuža.' Oženil sj je v dru^ic, a draga žcna ga je kmala za- pastila, ker ni mogta ž njim skupno ži- veti. Prče so med drugirn pripovedovale, kakjjeKerkoe svojema sinu Josipa vee- krat zvezal roke h äpago, privezaväi ga k vptttom. Pretep*! ga je in saval in večkrat je moral malt Josip celo gla- dovati. B1I0 je nekegi dno pred Veliko nočjo, ko so rnnogi ljudje videli malega Josipa privezanega k nekem deblu, dočin ga je njegov brat France s kamenom bil po glavi in po drugih delili tel^a. V.-sa to je, sraejoc se, gledal oče skozi ofcno ter je bodril srojega starejšoga sina nil ta Se bolj korajžno adriha po mlajsem bratu. Najprej je bil Kerkoč požvan na okrajno sodišče v Ajdovačmo a tje je bil pozvan tudi mali Josip. Ta pa je mali Josip na sodnikovo vprašanje, nli ni res da bi «a bil oče pretepal, to zanikal. Se le ko gu je sodnik ostreje prijel, je mali Josip povedal resnico, izgovarjajoč se, da je iz začetka 2a to neresnico go- voril, ker mu je o(:e zažugal, da ga vrže iz hiše, »ko bi sodnika vse po pravici povedal. Med pričami je bil tudi gosp. Maks L'ceu, ki je izpovedal, da je za nekaj öasa pri sebi obdržal abogega Josipa, ko je nekega dne präel k njetna ves razdrapan, bled in pulu nosnags po telesu in po glavi. Ker je hotelo sodiščtf zaslišati tadi malega Josipa, katerega pa v ponedeljek ni bilo v Ganci, je bilo na- daljevanje obravnave preneäeno na v četrtek. V četrtek je prišel tadi mali Josip pred sodiSče, a deöek je skaHl na rse načine, da bi očeta opravičM. Trdil je, da ga ni oče nikdar trpinčil. Seveda je deček tako govoril, kakor ga je oče na- vadil. Zaslisan je bil kot pnčn še posestnik Andrej Ker^evun, ki je pa vue potrdii, kar sj poprejsnje price izpove- dalo. Ni podlagi vsega t^g.4 je obsoJilj sodišče nečloveškega očeti K jrkoč* na trimesečno ječo, poostreno z jedniin postom na mesee. Ne kradi. — V četrtik pjpoludne so arctirali v Gonci 70 letnega Antona Pnnčiča iz M«dane, ko je hotel ukrasti v Ktštelu izpred prodajalnice trgovca .Louviera neko ruto. Nesreči. — V torek so spradiali seno pri 73-letnem pjsestmku lvanu Znidarčiča v Mörskem pri Kariü u. Stari Znidarčič se je spravil na aenik, da bi tain eeno, katero so raetali z vozov n^t senik tlačil Pri ti priliki pa ai mu je zdrsnilo in Žr iderčič je zadel pri padca z glavo na tla ob neko koso, ki je vi- seia na zidu in se je tako hndo poško- doval, di so ga morali prepeljati v tak. bolnišnico. Včeraj zjutraj jd padol pri Št. Petra z vnzH. na katerem se je nahajalo več sodč^ov piva, namenjenega za hotel „Adria4' v Vipavi, kletar omenjenegn ho- tela. Jakob Marc ter se je tako po^ko- doval, da so ga morali prepeljati v tuk. bolnišnico. Poverjcništvo „Matice Hrvatsko" za kanalski okraj je prevzel g. Mihael Zega, nmirovljeni nadačitelj, posestnik in gostilničar v Kanalu Akad. fer. druStvo „/Vdrija" priredi drin 2. sept. ob 3. uri popoladne na Livku poljadni predavanji. 1. 0 last- ninski pravic', o pogodbih in 0 oporokah. (P. M^dvešček). 2. 0 najvažnejših držav- nopravnih pojmih (J. Medveš.) Družba sv. tirila in Metoda v Ljubljani naznanja, da je na veliki sknpšcini v Logatca 2. t. m. razsodnikom izvoljeni g. prof. dr. Josip TominŠek od- klonil to častno zvanje; ker je ono na- perjeno, ne bo rekel naraeoom», a vae- kako oeitno v svojih posledicah proti inožu, ki je ž njim v najožji dotiki, prjti ravnatelju g. Schreinerju. Tern povodom si je vodstva .,Dra- žbe sv. Cirila in Metoda v Ljabljani" iz- volilo vsled § 18, alinea 3 svojih pravil g. ravnatelja Sehreinerja za interimneg*i dražbenegn razsodnika ter svetosralci v važnih dražbenih zadevah. Iineuovaiije. — Kapelan v [)>- brinja Luka Vitezic in kapelan v Da- bašnjici Joaip Grivellari sta irn ^no 'an* kanonikoma koligijatnega kapitelja v Cresu. — \ova določila za orožne vaje dcželnih brambovcev. — L^ta 1907 opuste pri deželni brambi dosedanji naöin orožnih vaj, K orožnim vajam vpokličejo brambovce deželnih strelcev in bramh. polka št 4 15. aprila, 15 majnika. 15 janija, 15. julija, 15. avga^U, v ostalih oolkih pa 15. marcs. 15. aprila, 15 inaja, 15. jaaija, 15 jalija. Zi kcnčne vaje se vpokličejo brambovci sredi av- gasta. Vsak k orožni vaji pozvani braoi- bovec «me naznaniti do 31. decenabra t. I. po občini čas, kdaj želi, da gre k orožnim vajam in naj s^i po mižooUi ozira po njihovih željah. 01 srede julija do srada avgasta smsjo poz/ati k vaiam le moštvo, ki se zglasi protjtovoljao. Slepec ridi umorstva obsojen na Hinrt. — V sredo je stal pred lja- bljanskim porotnim godiščem 23-letni pastir Jernej Perkj zaradi hudodelstva arnora. Perko je bil od svoje rnladosti pri Jariju Činžarju, poaeštnika v Tre- bTljah, kdkor rejenec. V mlado^ti je bil priden, pred 8 leti ga je pa zadela ne- sreča, da je oslepel na obe oöesi. Ta nesreča je pro?zročila pröobrat v nje- govem znaöaja. Pričel je sovražiti ljadi, ker si je domneval, da se ma posme- hujejo radi njegove slepote. S^vražil je tu li svoje^a goopod^irjfi, kec g 1 je veürat kaj pokaral in ker j^ iati nekda) tožil, da mu nekdo krad^ denar. To sovraštvo je pa d:)seglo vrhuneo, ko ma je gjs- podar očital, da mu krade klobase. Veda ) je mislil, kako bi se ma^Öaval; nimöraval je gospodar|u zažgati hiäo, kar je pa opustil, da ne bi požar uiičil vsh va««i in bi ne bilo prizadetih več nedolžnih ljudi. Dn-3 23. julija ziutraj je äel Činžar na njivo sejat ajdo. Oiolu 7. are ma je neala žen* Marija s starejo hČerko z\- jutrek na pol;e. Dorna je ostala le eno- letna höi Anica, ki je spala v sobi v z<- beli. Jernej Perko je pasel na travniku poleg hiše živino in gispodinja ma je narosiila, nnj malo pazi na spečeg* otroka. Ko je bil Perko sam, ma jr zopet äinila misel v glavo, da bi gns- p^darju zažgal hišo, premišlj^/al je, kje bi dobil vžigalice. V tem je otrok v sobi zajoka'. Perko ie opastil name-avani zažg in sklenil umonti otroka. Sei je v sobo, vz-31 krašni nož, z-itipul otroka, na to ga je dvakral zabol v vrat in enkrat v glavo Krvavi nož jö na to obrisal z roko in ga vtaknil v avojo malho. Oblokol so jo v svojo boljo obl«k), vz^l gospodnriev klobqk t<^r pobognil iz hiše. Okolu lö. ur*i dopoludne sta so mož in žBna vrnila tor našla otroka v zibeli i* mrtvegi. Kij da j« izvršil zločin. j» bilo talco; jastj >. D-ugo jntro so blizu Kranja orožniki aretovali Perkota, ki je Ukoj priznal dejanje. Perko je bil spoznan krivim zloöina U'nora in sodi^öo ga je obäodilo na smrt na vešala. Ob- soienec ]°> povsem tn rno posla^al ob- sodbo. Branitelj dr. N^vak ga je pn- poročul v pomiloSčenjo. Elektpičua železnica Opatija- Lovrau.t se zgradi v kratkem ia j^ trgovsko rninisterstvo naročilo tržaškemu nam-*«tni3tva, da napravi tozadevne načrte. Pol.cijske oili^i'dbe ix čh cc- sarjevcgu potovanju po Dtlnviciji ^o silno stroge. Po vseh hotelih morajor biti zapisniki tujcev izpolnjeni z vso natan- čnostjo. htotako se morajo legitimirati vsi potniki, ki se pripeljejo z ladjami. Tj jih spr.ivlja vča^ih v velike nepriliko, iz katerih se tadi pošteni Ijadje z raz- nimi sitnostmi komaj izmotajo. Včasih nima kdo pri roki legitimacij, niti znan- cev, kibigtlahko legitimirali. To nepri- li^no stHnje bo trajalo od 26 avgasta do 18. Beptembra. Občni zbop „Zadružne zvezeM v Ljubljaui je obiskalo lepo številu članov; zastopane so bile tndi dalmatinske in istrske zadrage. Genoralnn poročilo je podrtl danajski revizor Faschingbaa^r. V „Zvezi" je bilo v minolem letu 285 zadrug s 65.209 člani (^edaj jih je. 321). Stcupni prorn^t je znašal okroglo 170 milijonov kron, skapni rezervni zaklad v«eh zndrag pa 1 milijon 246.872 kron. Te štftvilkfl svedočijo, kako razvito je delovanje zadražništva ! Prvi jusoslovanski katoliški abi- turieutski Hcstanek v Ljubljaai. — V soboto se je vräil v Ljabljani prvi jagoslovanski katoliški abitarientski shod. Po sv. maši, ki jo je daroval v cerkvi Srca Jezasovega ob 8. ari preč. gosp. o. Salezij Vodnšek, so se podali v „Roko- delski dorn", kamor je doälo do 200 dijukov. Predaednik tema shoda j« bil g. Dernič. Prvi govornik je bil g. Süc, ki je govoril o ideji jagoslovanske vzajem- nosti. Med govorom g. Šilca sta prišla burno pozdravljena Ijahljan9ki knezoškof Jegüö in drž. posl. ŽUnik. Dragi go- vornik je bil Hrvat g. Živkovič. Niegov govor je bil: „Pogled na stinje hpeatskig srednješolskog dijaštva". Tretji govornik je bil tov. Stele iz Kranja. Givoril je o umfttnosti misli kräöanstva. Abitarijent g. Kemperle iz Gorice je govoril 0 go- riških dijaških razmerah. Abiturijent g. Komljanec je govoril o slovenskem äol- stva. Na to je začel govoriti prevzvišeni g)8pod knez in Skof dr. A. B. J >glič. Zahvalil se je za prijazno vabilo ter je naglatal, naj živimo moralno in s po- raočjo vednosti delarno za Ijaddtvo. Pre- vzvišeni je izrazil svoje veselje nad tem, da so hrvatsko-slovenski katoliški abita- rijenti letos prvič skapno nastopili in pokazali, katero pot mislijo hoditi. Ni to ge je Prevzvišeni živahno pozdravljen odslovil. Na shoda so bile vsprejete te le re^olucije: 1. Slovensko-hrvatski katoliški abi- torienti sabrani na svom 1. sestanka u Ljabljani pod nazivom prvog jugoslo- vanskoj,' katoličkog abitarijentskog sa- stanka zaključaja da se to ime odbaci i Sloveni i Hrvati pod svojim pravirn im9- nom pri dojdučem sastanka istapa. 2. Slov. in hrv. kat. dijaki naj se zanimajo za madsebojno gibanje in ska- äajo najti vez, ki bi jih vezala v ures- ničevanju njihovih idealov za prihodnjost. 3. Poslanici hrvatskog katoličk. mi- slečeg dijačtva na I. sestanka slovrensko- hrvatskih katoličkih abitunjeaata po- zivlja najoduševljenije sve svoje drugove. Ilrvate, da se tijesno pridraže breči S ovencimk a radu svomu „za vjeru i domovinuil. 4. Zdraženi slov. br\rats k*to'. abi- tarienti zahtevajo astanovitev aljven^ih ljndskih, srednjih Sol in slovenskega vžftucilišča v Ljabljani; dokler pa Slo- venci nimarno svoie aniverze, pa da vlada prizna reciprobno veljavo lzpitov za obe^transki polovici. 5. I. slov.-hrrat. kat. abiturient«iki seitanek pozivlja goriške katol. narodne kro^e, da stopijo kakor hitro mogoöe v ožjo dotiko a tamošnjim dija^tvotn in para- l^lizirajo pogubostosni vpliv ntspr >inlc )t. 6. I. slov.-hrvat. kat. abitarienti po- zivljajo „Slov. dijaško z 5.50 „ „ . 7.55 „ Prihod v Gorico. Iz Trsta: Brzovlak 7.51 /.j., odhod iz Trsta 6.15 zj. Osebni vlak 8.45 . ...... 6.40 „ „ 10.38 „ „ „ „ 8.35 „ „ 8-02 pop..... „ 12.55 „ Brzovlak 4.41 „ „ „ „ 3.05 pop Dsebnl vlak 8.43 „ „ „ „ 6.40 „ » 6.30 „ „ „ „ 4.20 „ Z Jesenic: Osebni vlak 7.55 zj., odliod z Jesenic 5.25 zj. Brzovlak 11.42 „ „ „ „ 9.29 „ Osebni vlak 5.19 pop. „ „ „ 2.3f>pop. Brzovlak 8.15...... „ 6.05 „ Osebni vlak 9.45 „ „ „ „ 7.15 „ 3.55 zj. „ ,, „ 1.31 zj. Objava. Na c. kr. pripravnici za učite- Ijišča v Sežani bode vpisovanje ueence-v dne 17. septernbm t. 1. od \). do 12. ure zjntraj v šolski sobi. Za vsprejem stavijo se zahteve : 1. Deček mora biti star 14 let (če niu nedoslaje samo nekaj me- secev, se ga tudi sprejme} in mora biti telesno dobro razvit in zdrav. V dokaz temu predloži naj krstni list, zdravniško spričevalo o splošnem zdravju, o cepljenju koz in o zdravih očeh. 2. Imeti mora primerno znanje v navadnib šol. predinetih, katero znanje si je pridobil ali v nižjib rjizrodih srcdnjih šol, ali v kakej vačrazrednej ljudski soli, kar naj iz- kaže z zadnjim šolskim spričevalom. 8. Učenec mora priti ali v spremstvu očeta ali matere, ali ka- kega druzega pravnega zasloprrika istih. godsfuo c. hr. pripraunicc. UcenCa za trgovino sprejme iakoj ]. Zornih — Borica. Pristno slovenska druzina išče dijake na stanovanje in brano, ter daje brezplačen pouk. — Več pove upravništvo. BlirDtiTDll se sprejme na stanovanje UlLllLtl/ in hrano Ana Hvalay Via ponte Nuovo štev. 10. Z malim hapitalom äÄL zaslužek z razpečavanjem žganjav maiijši ineri oziroma z usianovitvijo male žgane- kuhe v svrho destilacije žganje in likerjev. Navodila in potrebna pojasniia so brez- plačno. — Dopise na „Lukrativ" št. 127 anončna ekspedicija Edvard Brann. Dunaj I. Rotenturnstr. 9. V dekliškem domu se učenke sprejmejo na stanovanje, katere razne goriske sole obiskujejo. Prilika za učenje raznih tujih jezi- kov, godbe in ročnega dela. Dobro nadzorslvo. Pri nizki ceni dobra brana, lepo in prostorno stanovanje. Xatancneje se izve pri gospej Mariji Drosler Via Trigemina štev. 12. Anton Kustrin, trgovec v Gorici Gosposkaulicast.25 priporoča častiti duhovščini in slav- nemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilncga blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cej- lon. Portoriko itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfii, istrsko in dalmatin- sko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko St. 0, 1, 2, 3, 4, 5. Voč vrst riža. Miljsvečo prve in druge vrste, namreč ob '/» kilainod onega funta. Testenine iz tvornice ŽniderSič & Valenčič. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdiče- vega mlina iz Kranja in iz Joch- mann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. ^O mizar in v lesni trgovec v Poflpri, na ojln noveca železišlBga mosta (na cesti, ki peljeproti Gradiški) o o o Trgiije tudi z opeko, ima \v- liko zalogo vsakovrstuega trde- ga in mekhega lesa domačc^a in tnjega, veliko zalogo pohišt- va, viiiKkihposod, stiskalnic itd. flnton Ivanov Feüenho Gorica priporoča svojo veliko 2alogo pristnili belih in črnih vin iz lastnih in drugili* priznanih vinogradov; plzenjskega piva >prazdroj« iz slovoöc češko »Mcščansko pi- vovarne«, in domačega žganja I. vrste v steklonicah, kojoga pristnost so jamči. Zaloga ledu katerega so oddaja le na debelo po 50 kg naproj Vino dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske države v sodih od 56 1 naprej. Cene zmerne. Postrežba poš- tena in točna. m fA tA t* *a tA ,CiiRtraIua posojiluiea, rcgistrovana ^adruga v Qoriei, uliea Yctturitxi št. 9. Posojuje svojim članom od 1. novembra 1905 na mesečno odpločila v petiii letih in sicer v obrokih, ki znašajo z obrestmi vred, za vsakib 100 K glavnice 2 K na mesec. Posojuje svojim članom od 1. aprila 1905 na menice po 51 •/',„ no vhnjižbo po S°|o z '/o upravnega prispevka za vsacega pol leta. Obrestna mera za hranilne vloge je nespremenjena. * Franc Podberšie avtorizovan kamnoseški mojster, Gorica, Tržaška cesta štev. 17. priporoča slavnemu občinstvu za bližajoči se praznik vseh vernih duš dan svojo bogato zalogo nagrobnih spomenikov bodisi priprostih, ali finihiz kraš^ega kamna najboljše vrste za 15 K in vise. V zalogi ima razne kamenite plošče, žlebe, umivalnike za kuhinje, itd. itd. Sprejema in izvršuje vsakovrstna v kamnoseško stroko spadajoča dela po prav zmernih cenah. ,Narodna Tiskarna' ima v zalogi vsakovrstne tiskovine. ilnton Krušič trgovec, krojaški mojster, tekališče j. Verdi 33 in tekališče Fr. Josip 53 Zgoraj imenovani naananja sl. občinstvu in posebej čč. du- hovščini, da mn je ravno do- spelo sve&e avstrijsko in angle- ško blago sa vsakovrstne stanove. Isdeiuje po najnovejih krojih. Blago in delo jatnči. Bližnjasezona Porednež!!! Ali si nisi še zapomnil, da ne kadiin drugega smodcicnega papirja in ovitkov kako lc „Ottoman?! Jako izdatno sredstvo proti jyllldlilülllil 111 liHdllll Ju Utllll UuulU/ je liker GODINA, katerega napravljata v Trstn lekarnarja Rafael Godina, lekarna „Alia Madona della Salatte" pri Sv. Jakopn, in Josip Godina, lekarna „All' Igea" T nlici Fornelo št. 4. — Stekleničica stane 1 K 40 vin. — Potom pošte se ne pošilja manj kakor 4 stekleničice, in sicer proti poštnemu povzetju, ali pa, ako se^ dopošlje naprej 7 K, nakar se stekleničice dopošljejo franko in so v tem zneska zapopadeni vsi pošiljatveni Btroški. Dobiva se v vseh lekarnah.