MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNEK
Uradnlštvo la upravaI Maribor, Ooapoaka ob tl / Talafoa uredništva 3440, uprava 34» lahaja razen nadalje In praznikov vsak dan ob IB. url / Valja meseCno prejema« v upravi ad po poiti 10 Din, dostavlja« na dom 11 Obl / Oglasi po eonika / Oglaao oprajeraa tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani i Poštni čok ovni ra&m H. IMOO
99
JUTRA!
99
Dvoličnost italijanske zunanje politike
ITALIJANSKA DIPLOMACIJA V ZAGATI.
Podlaga italijanski zunanji politiki je bilo vedno izigravanje raznih zvez. Tako Je uporabljala svojo predvojno zvezo z Avstro-Ogrsko in Nemčijo za izsiljevale koncesij s strani A n g 1 i j e in F r a n-cije, dokler se ni leta 1915. popolnoma ‘°čila od trozveze in se pridružila kljub vsem obstoječim in še veljavnim pogodbam trojnemu sporazumu. Tej taktiki je °stala zvesta tudi v povojni dobi, zla-sji pa v eri Mussolinijevega režima. y najnovejših diplomatskih spekulaci-zasnovanih na istih načelih, nam pa Sovori zelo zanimivo diplomatski poročevalec beograjske »Politike«. V obšir-Članku opisuje imperialistična strem-‘ienja g. M u s s o 1 i n i j a , ki ga v zad-nJem času spravljajo v škripce in položa-Je- iz katerih bo težko našel izhod.
2e kmalu po pohodu na Rim je duce “enito Mussolini napovedal, da je njegov 'ueal povesti Italijo po potih nekdanje ave rimskega imperija. Pri tem je mi-u tako na teritorialno, kakor tu-.1 Ha politično razširjenje moči italijanske države. Njegovi pogledi so bili stnerjeni v prvi vrsti na obale Sredo-fniskega morja, na B a 1 k a n , pa tu-?' v Prekomorske zemlje, ki so razdeljene °t kolonije med evropske velesile in apadne države. Prvi smoter na tej poti ,111 je bila želja spremeniti Jadransko mor v italijansko jezero. Tu pa je nenado-a trčil ob interese Francije in njene zaveznice Jugoslavije; ta fran-sko-jugoslovanska zveza je tvorila in e tvori klešče, ki stiskajo Mussolinijeve a‘U0 ter ji ne puste ne teritorialnega ne e uti enega razmaha. Da bi paraliziral »®uv te zveze, se je jmzneje postavil na
e,U revizionističnemu giba-Ju ter ustvaril tako tesne zveze Italije ..Madžarsko, Bolgarijo, Nemko in Avstrijo. Realnih uspehov K ,.ni dosegel s to svojo politiko niti za v ko niti za njene zaveznike. Naravnost rav^ga!° pa Privedlo njegovo jMlitiko ~ nerje, ki je nastalo po Hitlerjevi zma-Jked Nemčijo in Avstrijo. k0 °, sY°iem geografskem jx>ložaju, ka-skih • * po vseb Poetičnih in gosjx>dar-tj ,'uteresih, mora biti Italija vedno pro-‘^kltuČitvi Avstrije k Nemčiji. Na dru-Dolim.ani pa ie HitIeriu Prvi cilj zunanje Drvi p Prav ta Priključitev. Tu je nastal ^ 1 Konflikt med stremljenji Mussolinija Žel,,[es"em sodelovanju z Nemčijo in po Če ..kitične hegemonije v Podonavju. striklSe P°P°1;i-Oma priključil politiki av-s a L.Sa kancelarja doktorja D o 11 f u s-moral logično opustiti nadaljnje
prijateljstvo s Hitlerjem. Zaradi tega ni storil ne enega ne drugega. Na skrivaj podpira z vsemi silami avstrijska prizadevanja za samostojnost, na drugi strani pa se še vedno laska novi Nemčiji. To je tudi vzrok, da se Italija ni oficielno pridružila francoski in angleški demarši v Berlinu. Glavni vzrok, da Mussolini ne more in noče prekiniti prijateljskih stikov z Nemčijo, je pa vsekakor to, da se boji sporazuma med Nemčijo in Francijo, ki bi Italijo popolnoma izrinil iz vsake večje evropske politične kombinacije. Na drugi strani pa uporablja to zvezo za to, da pritiska na Francijo, hoteč pri pogajanjih za sporazum doseči čim večje ugodnosti.
Dasi je taka politika izigravanja zveze proti zvezi riskantna, moramo Mussoliniju vendarle priznati tudi neko genialnost. Tako je opustil vsak korak, ki bi utegnil preveč razburiti Hitlerjevo Nemčijo, obenem pa se je zavzel za to, da bi se dovolilo Avstriji povečanje njene vojske. S tem hoče doseči legalnim potom oborožitev Avstrije kot italijanske zaveznice in vezi med Italijo in Madžarsko! Vsi ti eksperimenti pa morajo na koncu vseh koncev roditi le zelo dvomljive uspehe. Zanimivo je namreč, da se tudi v Nemčiji sami že pojavljajo glasovi, ki. očitajo Italiji dvolično igro. Zlasti ji zamerijo sporazumevanje s Francijo in pri njeni uporabljano prijateljstvo z Nem čijo. Tako dozoreva tudi med Hitlerjevci spoznanje, da se na Italijo ne morejo za nesti, ker bi jih lahko izdala v najusodnejšem trenutku. Na drugi strani pa Franciji ne ugaja Mussolinijevo pak-tiranje s Hitlerjem.
Veliki duce Benito Mussolini je tako prišel s svojo dvolično diplomatsko igro do konca in bo prav tako težko našel pot nazaj kakor naprej. Vse veliko in široko ustno naglašanje veličine italijanske zu nanje politike v fašističnem tisku, sloni na samih praznih frazah. Od njih pa ne more biti sito ne italijansko javno mne nje ne bratstvo revizionističnih zavezni kov, ki nestrpno čakajo realnih rezulta tov. Tako se ruši stavba, zgrajena na neiskrenosti in izigravanju in je že danes gotovo, da se bo prej ali slej popolnoma zrušila. Takrat bo pa najbolj bolela glava tiste naivneže, ki so pričakovali iz Rima uresničitev svojih revizionističnih pohlepov. Mislimo tu v prvi vrsti na Madžare pa tudi na Bolgare in vse ostale. Machiavellizem lahko doseže pač trenutne uspehe, trajnih pa n i k o I i.
BIVŠEGA ALBANSKEGA MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA UMORIL V SOLUNU IZ TIRANE POSLANI ATENTATOR HUSEJIN ČELO. — ILU-STRACIJA ALBANSKIH METOD.
bi. Umorjeni Hasanbeg Prištinac, ki je bil star 55 let, je bil svoj čas predsednik vlade v Albaniji in je kot zvest
SOLUN, 16. avgusta. Bivši predsednik albanske vlade Hasanbeg Prištinac je bil v ponedeljek popoldne ubit v Soluna. Ustrelil ga je neki Ibrahim Husejin Čelo, ki se je pripeljal iz Francije v Solun, da se razgovori s pokojnim Prištincem o nekaterih vpra šanjih albanske notranje politike. Ko se je Hasanbeg Prištinac zgrudil zadet od krogle iz samokresa in s krvjo oblit na tla, atentator ni prenehal streljati, temveč je oddal na ležečega Pri-štinca še več strelov, nato pa pričel bežati. Neki orožnik pa ga je kmalu ujel in odvedel na policijo, kjer so ugotovili njegovo identiteto. Izdajal se je za trgovca, policija pa je iz nekega do kumenta, ki ga je našla pri njem, dognala, da je še v neki drugi tajni služ-
pristaš Fana Nollija delal za njegovo vrnitev na vodstvo Albanije. Atentator je bil že večkrat zaslišan in vedno trdi, da je umoril Hasanbega Prištinca zato, ker ga je nagovarjal k umoru kralja Ahmeda bega Zoga, za kar mu je Prištinac ponudil 20.000 italijanskih lir. Njegova trditev pa ni povsem verjetna na izpovedi raznih prič, zlasti pokojnikovega brata Omerbega, ki trdi, da je bil bratov umor naročen iz Tirane, ki se je hotela tako iznebiti nevarnega političnega nasprotnika in živahnega propagandističnega delavca med emigranti v tujini.
venesna naPcfost med Nemčijo in Anglijo
VZNEMIRJENJE V ANGLIJI ZARADI NEMŠKIH ODREDB O POTO-
Ion	VANJU	P0	morju*	Represalije.
tr»ii lelS’ L1,6;. aJffUSta; .Včerajšnji ju- storila potrebne korake pri nemški vladi. va anSrW^ski. H.stI Poročajo, da namera- LONDON, 16. avgusta. Poročila, ki so
prispela v London od berlinskega angleškega veleposlaništva, se bavljo z efektom, ki ga je v angleški plovbi Izzvala odredba nemške vlade Nemcem, da smejo potovati Ie z nemškimi ladjami in z nobenimi dru glmi. To stvar proučujejo tudi vsi pristojni resorti vlade v Londonu. Angleške paro-piovne družbe računajo, da jim bo povzročila ta odredba nemške vlade, če bo ostala v veljavi, veliko škodo. Mimo tega dovoljeni maksimum 200 mark za eno potovanje izven Nemčije pomeni dejansko ukinjenje nemških potovanj v tujino s tujimi parniki tudi tamkaj, kjer nemških parniških zvez sploh ni. Vsi finančni In trgovski krogi so prepričani, da je ta nared ha nemške vlade Kršitev nemško-angleš-
a an»i	poiocajo,	aa	namera-
Vorienip ti vlada prepovedati vsako to-s«llje ' *aKa na nemške ladje kot repre 8lede nrLZnan° prePoved nemške vlade G,avna A°Vania Nemcev na tujih ladjah. Dfflce . an le afere, ki zanima Foreign f6«! PrpLWay vprašanje, zakaj se Nem-djami i	Psovanje z angleški ,ii
?e vja(j* l„V , "ih krogov se sporoča, da Sania ker s Preučevanjem tega vpra-da te vec« Po nek*h znakih sodeč zdi, fesnici nJ	obliki ne odgovarjajo
Prtspein ,tUUKi stranl se pa doznava, da ^ Rertin.. i* a"sloškega veleposlaništva 61 zadevi Č, 1,0 P°drobno poročilo o "6,nške vian potrh,Je> da gre odredba Sdi to DOroČU8 Šk0d° angleške Plovbe. - Sn Offic t ? se sedaj Proučuje v Fo-
k Jiueeu	V i u-,na nemsue viaae Krčitev nemško-angleš-
^obnosH t«vw L	.“J.0* ^ 801 ke lvovske pogodbe,	ki je bila skleniena
1 to«»e. bo angleška vlada leta 1924,
Nemški poslanik naj zapusti Dunaj
PODKANCELAR WINKLER SE NE P OGAJA ZA SPORAZUM. NEMČIJA Sfi BO SPRLA Z VSEM SVETOM.
DUNAJ, 16. avgusta. »Wžener Zeitung« formalno demantira vest, da vodi pod-kancelar Winkler v tujini pogajanja za rešitev avstrijsko-nemškega spora. List pravi, da je znano, da se neke osebe v tujini pogajajo, toda to so popolnoma zasebni razgovori in nimajo te privatne osebnosti niti trohice pooblastila za te razgovore.
DUNAJ, 16. avgusta. Tisk se še nadalje bavi z odkritji oficiozne »Reichs-
post« o tem, kako je dunajsko nemška poslaništvo zapleteno v rovarenje hit-lerjevcev v Avstriji. Včerajšnji »Der Tag« zahteva, da se odpokliče nemški poslanik na Dunaju. List pravi, da je postalo avstrijsko vprašanje splošno evropsko vprašanje in se mora zato Nemčija paziti, da se ne bi mimo spora z Avstrijo naenkrat znašla v sporu tudi z vsem ostalim svetom.
Oboroževanje Nemčije
PARIZ, 16. avgusta. Iz Madrida se poroča, da je tamkajšnji list »El He-raldo« objavil članek o nemški vojski. V tem članku se pravi med drugim tudi naslednje: »V Nemčiji so prav vsi prebivalci vojaki. Nemci se že pora-iaj° kot vojaki in smatrajo za največjo čast, če morejo umreti v bojni črti. Kdo more danes trditi, da Nemčija nima vojske? Mi nasprotno smatramo, da razpolaga Nemčija z večjim številom vojakov in tudi mnogo boljše opremljenimi kakor jih je imela leta 1914., ko je vstopila v svetovno vojno.«
Pravi namen Balbove brzojavke
PARIZ, 16. avgusta- Italijanski zra-koplovni general oziroma sedaj novopečeni maršal Balbo je poslal po svojem povratku iz Amerike Mussoliniju pozdravno brzojavko, v kateri pravi med drugim: »Upam. da nas boste nekega dne zopet počastili in tudi zahtevali življenje od nas.« Včerajšnji »Ouotidien« komentira te besede in piše: »z drugimi besedami je hotel reči: Mislim, da je bil naš polet v Arne riko le velika preizkušnja in da bomo mogli nuditi v bodoči vojni dokaz o veličini in bojni moči Italijanskega zračnega brodovja«.
TOČA V GALICIJI.
KRAKOVO, 16. avgusta. Včeraj je padala v tukajšnji okolici tako debela toča, da je povzročila ogromno škodo. Posamezna ledena zrna so bila težka celo do 200 gramov Skoda gre v tež-\ke milijone-
JUGOSLAVIJA VODI PROTI NORVEŠKI.
OSLO, 13. avgusta. Tu se je včeraj jjo-poldne pričelo izločilno tekmovanje za Davisov pokal 1934 med Jugoslavijo in Norveško. Jugoslovana Punčec in Kuku-Ijevič sta gladko odpravila nasprotnika. Punčec je zmagal nad Haanesom s 6:1, 6:0, 3:6, 6:4, dočiim je Kukuljevič nadvladal drugega zastopnika Norveške s 6:1, 6:1, 6:1. Jugoslavija vodi torej z 2:0 in potrebuje le še eno točko za vstop v drugo kolo.
V VZHODNI PRUSIJI NI VEČ BREZPOSELNIH.
BERLIN, 16. avgusta. V zvezi 2 borbo proti brezposelnosti piše »Vol-kischer Beobachter«, da v Vzhodni Prusiji ni več brezposelnih. Danes se bo na izredno svečan način proslavilo dejstvo, da v tej provinci ni več brezposelnosti.
TURŠKI OBISK V SOFIJI.
SOFIJA, 16. avgusta. Bolgarska brzojavna agencija poroča: Z uradnega mesta se doznava, da bo predsednik turškega ministrskega sveta Izmet paša, zunanji minister turške republike Tevfik Ruždi bej in še več drugih visokih turških osebnosti uradno obiskalo Sofijo. Turški državniki bode gostje bolgarske vlade 21. in 22. septembra.
NEMŠKA KRIŽARKA NA DALJNJEM VZHODU.
BERLIN, 16. avgusta. Nemški listi komentirajo križarenje nemške bojne križarke »Koln« na Daljnjem vzhodu, zlasti pa njen prihod v Tsiengtau in Šanghaj kot velik dogodek. To je po letu 1914. prvikrat, da obišče ta prk Stanič nfmftkii hrw~
Dnevne vesti
Intronacija lavantinskega vladike
VELIKE DRUŽABNE IN VERSKE PRIREDITVE.
Slovesen in zgodovinski je bil včerajšnji dogodek, ko je g. dr. Ivan Josip Tomažič zasedel prestol lavantinske škofije. Številne množice ljudstva, ki so že v ponedeljek prihitele v Maribor, da prisostvujejo velikim svečanostim, so živ dokaz, koliko in kako velikih simpatij si je pridobit novi lavantinski vladika za časa svojega pomožnega škofovanja med verniki lavantinske škofije. Na večer pred ustoličenjem mu je Ipavčeva župa priredila prisrčno podoknico in se je ob tej priliki zbrala na prostornem Stolnem trgu ogromna množica ljudstva. Po vsej lavan tinski škofiji so v ponedeljek zvečer zvonili zvonovi, na periferiji mesta so grmeli možnarji in na hribih so vdani verniki zažigali kresove. Škofovska palača se je Sdela v zelenje in zastave.
Celo uro pred napovedano slovesnostjo so se pričeli zbirati verniki iz mesta in bližnje okolice, hoteč prisostvovati redki proslavi vstoličenja lavantinskega vladike. Ob pol 10. uri je duhovščina s stolnim kapitljem na čelu v prisotnosti cerkvenih društev pričakovala pred okinčano palačo novega škofa. Ob zvonenju velikega zvona so nato spremili v pestri procesiji knezoškofa dr. Tomažiča do glavnega vhoda stolnice, kjer so mu bili izročeni cerkveni ključi. Nato se je razvrstila procesija med ogromnim špalirjem v stolnico. V presbiteriju so bili med tem že zbrani predstavniki oblasti. Novega škofa sta pričakovala na posebnih sedežih ban dravske banovine dr. Marušič in zastopnik prosvetnega ministra gimnazijski rav natelj Mastnak. Navzoči so bili nadalje okrajna glavarja dr. Senekovič in Makar, mestni župan dr. Lipokl, magistratni ravnatelj Rodošek, predstojnik policije dr. Hacin, garnizionar podpolkovnik Nikolič, bivša župana dr. Juvan in dr. Leskovar ter mnogi drugi predstavniki tukajšnjih uradov in prosvetnih zavodov.
Nato se je pričela z velikim ceremonie-
lom cerkvena slovesnost ustoličenja. Po Čitanju posebnih kanonskih molitev, ki jih je molila duhovščina s celjskim opatom Jurakom, ptujskim proštom Žagarjem in konjiškim arhidiakonom Tovornikom ter člani stolnega kapitelja na čelu, je odše stolni dekan dr. Vraber na prižnico ter prečital najprej v slovenščini papeški dekret o imenovanju novega knezoškofa, nato pa dopis papeškega nuncija Pelegri-nettija, s katerim imenuje sveta stolica novega škofa za apostolskega administratorja Jugoslaviji pripadajočih delov se-kovske, krške in somboteljske škofije. V imenu kapitelja in celokupne duhovščine je stolni dekan dr. Vraber pozdravil pri oltarju stoječega škofa v imenu cele ta' vantinske škofije.
V polnem ornatu je nato zasedel novi vladika prestol kot 58. škof v vrsti ta vantinskih cerkvenih nadpastirjev in sicer v 58. letu svoje starosti. Po vrsti so nato prihajali zastopniki višje in nižje duhovščine k prestolu ter se poklanjali svojemu novemu cerkvenemu knezu. Škof dr. Tomažič je imel nato kratek pozdravni nagovor, predvsem na svojo duhovščino, nakar je imenoma pozdravil vse pred stavnike civilnih in vojaških oblasti. Sredi stolnice pa je s stopnjišča presbiterija s prisrčnim in globoko občutenim nagovorom pozdravil vernike brez razlike stanu, socialnega položaja in narodnosti. Takoj nato se je pričeta slovesna pontifikal-na maša, ki jo je olepšal Cecilijanski zbor z orkestrom pod vodstvom kapelnika g. Gašperiča. Predvajali so Mozartovo pri godno »Mašo kronanja«. Kot solistka je očarata zlasti z Brahmsovo »Ave Maria« znana operna pevka gdč. Marion Clari-cijeva..
Po slovesni zahvalnici ' je podelil novi škof vsem vernikom apostolski in zakramentalni blagoslov. Po veličastni službi božji so spremili novega vladiko v veliki procesiji v škofijsko palačo.
Zaključek Mariborskega ledna
Rekorden obisk zadnja dva dneva. Prireditve in razstave sta obiskala ministrski predsednik g. dr. Milan Srškič in ban g. dr. Drago Marušič.
Včeraj, zadnji dan »Mariborskega ted-ua«, je bil rekorden obisk vseh prireditev in razstav. V ponedeljek zvečer se je kar trlo ljudstva na veseličnem prostoru, dobro obiskana pa je bila . tudi zadnja predstava Kreftovih »Celjskih grofov«. Včeraj je prispelo precej ljudi iz podeželja, zlasti iz Slov. goric, ki so si ogledali letošnje razstave. Senzacija letošnjega »Mariborskega tedna« pa je bita nedvomno včerajšnja prireditev na Mariborskem otoku, ki ga je obiskalo nad 5000 ljudi. Da bi bita množica dobro postrežena, so poleg podjetnega restav-paterja g. Basletiča postavita na otoku svoje šotore tudi razna mariborska društva, ki so skrbela s svojimi dobrotami za najboljšo voljo in razpoloženje, ki se ie proti večeru vedno bolj stopnjevalo.
Ko je legla noč, je bil na otoku pričetek bengalične razsvetljave. Okrog velikega bazena so zažarele baklje in proti nebu so švigale najrazličnejše rakete. Veličasten je bil pogled na napad z raketami na tribuno, vodopad, ki je bil 10 metrov visok in 5 metrov širok in na Iz raket sestavljene inicialke MT, ki so se razletele s strahovitim pokom. Senzacija večera je bil • nastop slovenskih akrobatov Kristine Mlinaričeve, Bučarja ln Krar.jca, ki so s svojimi vratolomnimi nastopi na žici popolnoma zatemnili stavo Strohschneiderja.
V ponedeljek zvečer je prispel z osebnim vlakom v Maribor ban dravske banovine g. dr. M a r u š i č, ki si je včeraj rano zjutraj v spremstvu mestnega župana g. dr. L i p o 1 d a in obeh okrajnih n*MVar)ev dr. S e n e k o v i č a in Milana M a k a r j a ogledal letošnje razstave. Ob 13. uri pa je dospel v Ma-~	* ™n'St»r?ki predsednik g. dr. Milan
i* ii j gost si i'e v spremstvu predstavnikov državnih oblastev in funk pionarjev »Mariborskega tedna« ogledal najprej razstave potem pa še merteor-ski otok. P.ri ogledu vrtnarske razstave
je ministrskemu predsedniku izročita Jemčeva Verica krasen šopek. O vsem, kar je videl, se je zelo pohvalno in laskavo izrazil ter želel zadrugi »Mariborskega tedna« še nadaljnih uspehov. Mariborski otok je obiskal včeraj popoldne tudi g. ban v spremstvu mestnega župana. obeh okrajnih glavarjev in predstojnika mestne policije.
Srebrno poroko sta v najožjem krogu praznovala v soboto 12. t. m. obče znani in vsem priljubljeni carinski posrednik g. Andrej Peternel ter njegova soproga ga. Mara. Tem potom jima tudi mi najpri-srčnejše čestitamo.
Iz poštne službe. Za dnevničarki sta imenovani: Friderika Repovševa v Mariboru in Ivanka Vivodova na Pragerskem; za uradniške pripravnike so imenovani: Jurij Pinter v Ptuju ter Emerik Apleric, Milan Kafou in Vladimir Keselj vsi v Mariboru; premeščeni pa so: Anton Kroflič iz Celja na Pragersko, Pavla Korinčičiz Konjic v Slatino Radence, Josip Kok iz Kamnika na Pragersko in Ivan Mauvrič s Pragerskega v Stari trg; vpokojena sta: Mihael Vrečko in Jernej Wolle oba v Mariboru.
Državno učiteljišče v Mariboru, ukinitev 1. letnika. Po razpisu ministrstva prosvete Snbr. 26101 od 8. avg. 1933 ne bo za šolsko leto 1933-34 vpisovanja v I. letnik tuk. učiteljišča in so torej vse prošnje za sprejem v I. letnik brezpredmetne.
Krajevna organizacija JNS v Studencih.
Pred dnevi je bil v Studencih ustanovni občni zbor krajevne organizacije JNS, na katerem je bil izvoljen za predsednika g. Albert Kaiser. Občnega zbora se je udeležil tudi narodni poslanec g. Krejči, ki je zborovalcem obrazložil gospodarski in politični položaj v državi z ozirom na razne vlade pred 6. januarjem. Razpravljal pa je tudi o delavskem vprašanju.
| Darilo gospoda bana našim strelcem.
Gospod ban dravske banovine dr. Drago Marušič je poklonil tukajšnji oblastni strel ski družini za velike okrožne nagradne strelske tekme, ki so se vršile od 13. do 15. tm. na strelišču v Radvanju kot elitno darilo za najboljšega strelca krasno ma-lokalibersko brzostrelno puško sistema »Mauser«. Ta puška je vzbujata veliko pozornost že na lovski razstavi Mariborskega tedna in se je nabavna komisija zato tudi odločita zanjo. Puško, dar gosp. bana, si je priboril g. prof. Pero Cestnik. Čestitamo!
Velika gasilska vaja v Razvanju. Preteklo nedeljo popoldne je priredita mari borska gasilska župa za desni breg veliko gasilsko vajo v Razvanju. Pri vaji so sodelovali gasilci iz Hoč, Maribora, Studencev, Radvanja in Bohove. Vajo, ki je sijajno uspeta, je inspiciral načelnik župe g. Kaloli, navzoč pa je bil tudi okrajni glavar g. Milan Makar, ki je po končani vaji v vznešenih besedah nagovoril zbrane gasilce.
Upravni odbor Zveze Maistrovih borcev. Po končanem ustanovnem občnem zboru Zveze Maistrovih borcev, ki je bil preteklo nedeljo, se je novo izvoljeni odbor sestal k seji in se takole konstituiral: poslevodeči predsednik Skraber, podpred sednika Malenšek in Guštin, tajnik Lipuš, tajnikov namestnik Fras, blagajnik Luk ner, blagajnikov namestnik Špes, odbornika Tribnik in Senčar, namestnika Ko' nečnik in Gračner, predsednik nadzorne' ga odbora Kocmut, odbornika Tumpej ln Banošek, namestnik Štefancioza, preglednika računov pa Rode in Drago. Žo har.
Odborova seja Zveze Maistrovih borcev bo jutri v četrtek ob 20. uri pri »Orlu«.
Iz Društva jugoslovanskih akademikov v Mariboru. Odborova seja bo drevi ob 20 uri v društveni sobi. Predsednik.
Tržaška cesta zaprta za promet. Pred-stojništvo mariborske mestne policije o-pozarja vse prizadete, da bo Tržaška cesta za vsak promet zaprta jutri 17. in pojutrišnjem 18. tm. zaradi popravita in obnovitve železniškega tira. Ves osebni in tovorni promet bo šel omenjena dneva po Frankopanovi in Stritarjevi cesti.
Letalska zveza med Ljubljano in Celovcem. Med Ljubljano in Celovcem bo 21. tm. otvorjena redna letalska proga, ki bo omogočita direktno zvezo s Sušakom.
Državna trgovska akademija v Mariboru. Vpisovanje bo 1. in 2, septembra od 8. do 12. ure. Natančnejša navodila so nabita na uradni deski. Ponavljalni izpiti bodo za I. in II. letnik 28. in 29. avgusta, za III. in IV. letnik pa 30. in 31. avgusta, vsakokrat ob 8. uri zjutraj in sicer, prvi dan pismeni, drugi dan ustmeni.
Dar. G. Alojzij Sirak, lekarnar v Mariboru, je daroval za mestne ubožce mariborske znesek Din 1.000, za kar mu mestna občina mariborska izreka najiskrenejšo zahvalo.
Izlet k Senjorjevemu domu. Večja skupina mariborskih planincev bo napravita v soboto izlet k Senjorjevemu domu. Če bo dovolj prijav, bi se peljali iz Maribora z avtobusom v soboto popoldne in se vrnili z istim avtbusom v nedeljo zvečer, in sicer iz Maribora do Ribnice na Pohorju in nazaj. Vožnja za osebo (tja in nazaj) 30 do 40 Din (po številu prijav). — Obvezne prijave s predplačilom vožnje do petka zvečer na naslov: Lojze Stražnik, Podravska tiskarna, Gregorčičeva ulica 6, telefon 20—38.
Kino Union. Od danes srede dalje prvovrstna veseloigra »Zenitbeni posredovalec«, v kateri igra šest najboljših komikov, in sicer: Siegfried Arno, R. A. Roberts, Dina Gralla, Lucie Englisch, Maly Delschaft in Adele Sandrock. Sledi fenomenalna opereta v popolnoma novi kopiji »če spregovori srce...« z Gustav Frohlichom in Gitto Alpar.
Grajski kino. Od danes do vključno petka izborna dunajska opereta »Dve srečni srci«. Krasen, zabaven velefilm z Magdo Schneiderjevo, Hermannom Thi-migom, Leo Parryjevo in Georgom Aleksandrom v glavnih vlogah. Pride:‘»Schdn brunski sen« z Marto Egertovo v glavni vlogi.
Pri ljudeh z nerednim delovanjem srca povzroči kozarec naravne Franc Jožefove grenčice, če ga popijete vsak dan zjutraj na tešče, lagodno milo iztrebljenje črevesja.	(
Pri apnenju arterij v možganih in srcu
dosežemo pri vsakdanji uporabi male množine »Franz Josefove« vode iztrebljenje črevesa brez hudega pritiska. Cenjeni učeniki na klinikah za notranjo medicino so dosegli celo pri polstransko ohro melih z »Franz Josefovo« vodo najboljše uspehe pri iztrebljanju črevesa.
Dodatek k proslavi »Mariborskega tedna« bo v nedeljo pri »Teti Rezi« v Laznici.
Enoletni trgovski tečaj STD v Mariboru, Zrinjskega trg 1, sprejema ustne in pismene prijave za prihodnje šolsko -eto vsak dan od 10.—11. ure v prostorih državne trgovske akademije. Praktičen pouk v trgovskih predmetih, stenografiji in strojepisju. Nizka šolnina. 12 nredmetov, 38 ur tedenskega pouka. Zahtevajte prospekt.
Zvedeli smo, da priredi živinorejska zadruga »Jugomontafon« tudi letos v okviru jesenskega velesejma v Ljubljani dne 2. in 3. septembra t. 1. razstavo plemenske živine rjave pasme. Pozdravljamo ta namen in vpoštevamo stremljenja imenovane zadruge s tem večjim razume vanjem, ker je poslala k soudeležbi Pr' tej prireditvi vse kmetske zadruge in vse posamezne živinorejce (tudi nečlane)' Smisel in prednost takih prireditev je v tem, da se prav v tem težkem času gospodarske krize in težavne prodaje zbudi zanimanje za rejo dragocenih plemenskih eksemplarjev in nudi možnost prodaje. Državna živinorejska gospodarstva kakor tudi posamezni živinorejci imajo r.ajlepšo priložnost, da si ogledajo in nabavijo prvovrstno plemensko živino. Dober plemenski material, ki je bil razstavljen lansko leto, nam daje upanje, da bodo tudi letos prignani na razstavo prvovrstni eksemplarji. »Jugomontafon«, Maribor.
Obmejni promet v juliju. V mesecu juliju je prekoračilo našo severno mejo 41.839 oseb. Dopotovalo je 22.253 oseb; in sicer 3.376 Jugoslovanov, 9.627 Avstr') cev in 12.250 drugih. Odpotovalo pa ie 19.586 oseb, in sicer 3.393 Jugoslovanov; 7.341 Avstrijcev in 8852 drugih. Največ.ii promet je bil z Avstrijo. V tranzitnem prometu je potovalo 21.821 oseb.
Najdeni čevlji. V Cvetlični ulici je bil najden predsinočnjim par črnih moških 1 čevljev. Lastnik jih dobi pri mestni policiji.
Izgubljeno. Med vožnjo s kolesom bili izgubljeni na veliki državni cesti proti Hočam orožni list in še nekateri drugi važni dokumenti, glaseči se na h*1® ključavničarja Franca Mordausa. Najditelj naj jih odda pri predstojništvu mariborske mestne policije.
Tatvina ribiškega orodja. Trgovcu Pf' Dobrajcu je nekdo ukradel v pretekli" dneh iz shrambe na njegovem čolnu 113 Dravi 3 torbe. 50 m vrvice za ribolov* dve ribiški palici in pločevinast vrč, ~vs> skupaj vredno okrog 350 Din.
Neprijazna soseda. Predvčerajšnjim 56 pretepla zaradi malenkostne otroške gajivosti 291etna šivilja Frančiška V. s letno hčerko svoje sosede Dragico Mak0* vo tako sirovo, da je zadobila dekl>c* občutne poškodbe na desni roki in deš® nogi. Deklica je morata poiskati zdrav11*' ško pomoč, dočim bo pretepalka preje* svojo nagrado na pristojnem mestu. ,, Hud udarec je prejeta na glavo v pre pretekli noči 30 letna železničarjeva že*1 Frančiška K. iz Murkove ulice, ki je Pre’ jela potrebno pomoč na reševalni postal' in se zdravi v domači oskrbi.	.,
Samomor. V soboto se je v samomor'1' nem namenu zastrupil s precejšnjo mojT žino lizola zaradi družinskih razmer ^ letni posestnik Franc Lešnik iz Vrhova^ ta pri Mariboru. Na pomoč so bili pok1' cani mariborski reševalci, ki pa niso mo-gli nič pomagati, ker je bil obupani V0" sestnik v času, ko so reševalci prispeli n njegov dom, že mrtev.
S kolesa je padel 201etni kovaški P°' močnik Franc Hodi od Sv. Petra pri riboru tako nesrečno, da se je občutn poškodoval r-a glavi nad desnim očesom in pa na desni roki. Potrebno pomoč J prejel na reševalni postaji.
Vremensko poročilo mariborske met j orološke postaje. Davi ob 7. uri je kaza j toplomer 16.9 stopinj C; minimalna tem j peratura je znašata 16.1: barometer jeka j za! pri 19.5 stopinjah 738.4, reduciran j ilčlo pa 736; relativna vlaga 82; vre e oHnmo: vremenska napoved pa Pr 1 vi, da se bo vreme spremenilo
V M a r i b u i
Mariborski »VE ČER NIK« Ju!«
■»■■■naBni ■ ■■■■HMMi
Stran 3.
Razstave mariborskega tedna
V SPOMINI NA TEŽKE DNI...
Posrečena in vse hvalevredna je emigrantska razstava, ki jo je organiziralo društvo »Nanos« z namenom, da propa-glra in širi živo zanimanje za neodreše-®o domovino. Razstava je nameščena v Grajski ulici v Streharjevem stolpu in ~ le škoda, da ni združena z manjšinsko ^zstavo cOkolske župe.
Razstava je razdeljena na štiri skupile ter v siromašnem in skromnem prostoru lepo urejena. V prvi so slike iz vseh krajev neodrešene domovine. Druga sku-Plna prikazuje društveno delovanje na Primorskem, tretja časopise in časnike, ki so izhajali na Primorskem, četrta pa ■dteraturo in propagandni material. Med izstavljenimi slikami iz društvenega delo Vanja vidimo slike skoro vseh narodnih društev, ki so delovala dolga desetletij dokler jih ni razgnala Mussolinijeva r°ka. Tako najdemo med njimi sliko odbora pevskega društva »Hajdrih« na Pro Seku, ki je bilo ustanovljeno leta 1887. in izpuščeno 1926., nadalje sliko »Poštnemu roga«, »Čitalnice pri Sv. Jakobu v krstvu«, »Fanfare slovenskega društva«, s'iko odbora pevskega društva »Ilirije«, '-Slovanske zveze«, »Pipčarskega kluba v Trstu«, godbe »Narodne delavske organizacije v Trstu«, tamburaškega dru-*Va »Šturje«, bovškega pevskega zbo-i. društva za podporo rokodelcev v Aj uovščini, ki je bilo ustanovljeno 1. 1879., Jevškega in tamburaškega društva v Lo-' Pri Divači in »Slovenskega učiteljske' Sa društva v Trstu«. Posebne omemibe ha je vredna slika sestanka tržaškega So-z ljubljanskim v Divači leta 1888.
Melika redkost je prva številka »Edi-Rosti«, ki je izšla 8. januarja 1867. Mno-zanimanja vzbujata knjigi, ki sta ožga-'n bili rešeni z grmade gorečih knjig,
* iih je dal zažgati poveljnik tržaških 'aŠistov Giunta. Ena največjih ohranje-n>h redkosti pa je nedvomno razstavljen *‘iuč, ki spominja na strašen požig Narodnega doma v Trstu. Z omenjenim ključem je g. Bizjak, ki živi v Mariboru in ' ie bil takrat uslužben v Narodnem do-hiu, rešil življenje 31-tim Slovencem in drugim gostom, Zanimiv je tudi razstavljen zemljevid, ki piriča, kako so rezali »ašo zemljo in kako so krstili naše kraje, ^kratka, iz vseh predmetov, ki so raz-s%ljeni diha težka bol naše neodrešene domovine in zaslužijo prireditelji za svoj tfud, saj so zbrali res dragocene spo-
ČUVAJMO NAŠE MORJE!
Poleg Tujsko-prometne zveze sta tudi mariborska odbora Jadranske straže, oblastni in krajevni, uredila v okviru razstav Mariborskega tedna svoj paviljon, kjer sta razstavila v prvi vrsti material, ki je namenjen propagandi za naše morje. Veliko zanimanje vzbujajo statistične tabele, ki prikazujejo celokupno delovanje in gospodarstvo Jadranske straže v naši državi. Koncem lanskega leta je štela Jadranska straža skupno 61.291 članov. V Mariboru je imelo ob koncu lanskega leta 1173 pripadnikov in je število članstva v letošnjem letu naraslo na 6305, tako, da je Maribor sedaj na petem mestu. Sorazmerno pa so narasli tudi krajevni odbori in poverjeništva. V gornjem številu pa niso všteti naraščajniki, ki jih ima Maribor 13.600. Lepe in sočne so slike prof. Sirka, ki prikazuje kraje in življenje naših obmorskih pokrajin in našega morja. Dragocena je Zmitkova kapelica na Marjanu, ki je last g. Lavrenčiča. Skrivnosti morskih globin in morske faume pa so razstavljene v stekleni omari. Prav gotovo je dosegla mariborska Jadranska straža zaželjeni uspeh, saj je ilo ves čas Mariborskega tedna veliko zanimanje za njen paviljon.
V KRALJESTVU ROŽ.
Pri vhodu na veselični prostor na desni strani vzbuja veliko pozornost vsakega obiskovalca letošnja vrtnarska razstava. Razstavo je priredil znani mariborski vrtnarski podjetnik g. Ivan Jemec. Razstava prikazuje vzorec krasnega meščanskega vrta in se ne moremo dovolj načuditi, kako je zamogla vrtnarjeva usposobljenost ustvariti v tako kratkem času vzorni cvetlični nasad. Vrt je oblikovan v ravnih črtah po francoskem vzorcu in posejan z nizko travno trato ter obrobljen s cvetličnimi preprogami. Zunanjo zaokrožitev krase lične pergule, okrašene z zelenjem. Vrtnar J e-m e c, ki zasluži vso pohvalo in vse priznanje, je razstavil tudi veliko število lepih palm, najnovejših vrst dalij in krasne baržunasto cvetne gloksinije ter razno drugo zelenje. V sredi je postavljen mali vodomet, ki ga je razstavila mariborska tvrdka Pickl.
Mestno olepševalno društvo pa je razstavilo v predprostoru telovadnice celo vrsto najeksotičnejših kaktej, raznih palm in drugega zelenja, ki vzbuja veliko zanimanje. Razstavljene kakteje so krasni eksemplarji, ki jih redko kje vidimo. Obe razstavi nazorno kažeta, kaj more
resen opomin, kako je treba zidati, da postane stavba trajna. Poleg tega pa imamo veliko upanje, da bodo naši higi jeniki in drugi strokovnjaki ustvarjali zakon, ki bo preprečil prekupčevanje mleka, kakor je to vpeljano že v vseh naprednih državah. Tedaj bodo morali voditi mlekarne samo izučeni ljudje, mleko bo res mleko in siratkino maslo ne bo čajno maslo, pa če bo nosilo še tako kričeč napis: »Čajno maslo«!
Franjo Pavlica, Ljubljana.
Sokolstvo
Sokol Maribor matica ima svojo sejo v četrtek dne 17. avgusta 1933 ob 20. uri v društveni sobi v Narodnem domu. Pridite točno! Tajnik.
Kdor je Kdor je
Zakaj se ne razburja da-nes gospodična Štefka, ko mora vendar čakati nad četrt ure svojega fanta? Ali ni nestrpna? Nikakor ne! Saj ona je odlične
bonbone in pri tem čas tako hitro mine.
tf, mit počuti se bolje, IbCrfCC 18 je dobre volje.
čudo osvežuje* se prileže, prija.
Proizvod: Union, Zagreb
Napredek Mežiške doline
Otvoritev kopališča v Guštanju.
jhine na težke dni, vse priznanje in po- ustvariti spretna in vešča roka« vrtnarilo.	;	I	ja.
Mlekarska zadruga v Mariboru
POJASNILO NA VPRAŠANJE »SLOVENCA«.
^ »Slovencu« dne 5. t. m. vprašuje hekdo, kaj je z mlekarsko zadrugo v Ma-^boru. Kje tiči vzrok, da še ne deluje?
*jer sem sodeloval pri ustanovitvi te za-**riJge, dovolite, da nekoliko pojasnim v asem cenjenem listu, zakaj mlekarska zadruga še ne posluje. r Mlekarsko zadrugo v Mariboru je podila res vsestranska potreba. V intere-Producenta kakor konzumenta je, da tjrVl dobi polno plačilo za svoj pridelek, u,gi pa dobro blago. Prav v Mariboru , ni bilo zadoščeno niti prvemu niti zaTemu' ^ ^asu’ k° !e Plačeval meščan lter mleka 3 Din, je dobival kmet na ka3pSkem P°HU koniai 1 D«1 za liter mleti n .?2umljivo, da to mleko ni moglo bito a ^e, kajti pred nekaj leti je bila razmerju z drugimi živili najnižja
Pretekla nedelja je bila za Guštanj mejnik v razvoju tujskoprometne propagande: otvoriii so svoje letno kopališče, oddaljeno 3 minute od trga, v prijetni globeli mokre Suhe.
To -b treh se je pripeljal iz Prevalj poki	prireditve	gospod	okrajni	gla
var, L m i.o pozdravljen od številnih trža-nov in okoličanov. Istočasno so prispele na cilj pred kopališče tudi tri štafete iz Kotelj, ki so prinesle vdanostne poklone Smučarskega kluba Guštanj-Kotle svojemu pokrovitelju gospodu glavarju.
Po predhodnih nagovorih gda. župana, dalje predsednika krajevnega odbora Rde čega križa dr. Erata, odposlanca centralnega odbora Rdečega križa iz Ljubljane, nadzornika Westra in odposlanca Rdečega križa Slovenjgradec, je izvršil blagoslovitev bazena domači gospod župnik, nakar je gospod glavar prerezal trak pri vhodu v bazen.
Guštanjske deklice so nato izvajale v plitvem delu bazena simbolične vaje z venci; te vaje je dokaj posrečeno sestavila njih simpatična voditeljica.
Drug za drugim so potem poskakali v vodo mariborski Maratonci, 15 po številu, ter preplavali bazen ob stenah. Sledile so nato plavalne tekme Mariborčanov ter water-polo igra. Med tem je popularni Dorče formiral provizorično vaterpolo moštvo, kateremu so Mariborčani posodili vratarja in enega branilca. Med tem moštvom in moštvom Maratona se je odigrala za zaključek water-polo tek-
ma, ki je vzbudila med občinstvom veliko zanimanja in navijanja. Dasi se je ta tekma končala z 11:0 za Maraton, je vendar pokazala, da imajo Guštanjčani dovolj dobrih plavačev, ki se bodo sedaj, ko imajo svoj bazen, gotovo dobro razvijali. Ta-mošnjemu smučarskemu klubu svetujemo, da še ustanovi tudi plavalno sekcijo, upravi kopališča pa, da gre sekciji glede vstopnine za kabine kolikor mogoče na roke in s tem pripomore do čim uspešnej šega razvoja plavalnega športa, ki mora postati — kakor smučanje — naš narodni šport.
Po zaključku oficielnega programa se je začelo v bazenu pravo vrvenje, ob bazenu pa je zaigrala guštanjska godba in povzdigovala praznično razpoloženje pozno v noč.
Novootvorjeni bazen ne bo dobrodošel samo tržanom in okoličanom, ampak pred vsem tudi letoviščarjem in turistom, ki se bodo vračali zlasti z Uršlje gore in se bodo gotovo z veseljem ohladili v izredno topli vodi guštanjskega kopališča.
Že sedaj pa opozarjamo na to kopališče tudi naše skavte in gozdovnike. Tako primerno taborišče, kakor v bližini tega bazena, je težko še kje najti.
Vse priznanje gre krajevnemu odbor« Rdečega križa, ki je pod vodstvom gda. predsednika dr. E r a t a in tajnika Rajka Kotnika dokazal, kaj zmore trdna volja in človekoljubnost, ki sta najvišis smotra Rdečega križa.
kolik zadnjih letih se je to stanje ne v r 0 p°Pravilo, toda žal, še vedno ne mP,fZmeriu do producenta. Mleko je v
lcStU epneip.	l___i. j.i - i_____
Dara
cenejše in kmet dobiva borih 25
teh krajih najboljših tal, zato je treba neprestanega dela in vzgoje. To nam dokazuje mlekarsko zadružništvo na Gorenjskem in Notranjskem.
Da ni nastopilo v zadnjih letih tako silno pomanjkanje denarja, bi zadruga že gotovo delovala. Saj mogoče še nikjer v banovini nisem našel toliko razumevanja in naklonjenosti lokalnih faktorjev, ka kor prav v Mariboru. Omenim naj le g. župana dr. Lipolda, šefa zdravstvenega doma dr. Vrtovca in druge javne faktorje, ki so z veseljem pozdravili zadružno akcijo in bili pripravljeni veliko po-, magati k vzpostavitvi mlekarskega obrata.
Kraljeva banska uprava in poljedelsko ministrstvo vedno podpirata zadružništvo. Razumljivo je, da pa mora ilajpreje pokazati dobro voljo članstvo zadruge same, in šele nato se podeli javna subvencija. V nekaterih okrajih naše banovine smo s pomočjo manjših javnih pri-
Češ, .dA *er- Ne oimeniam cene mleka4>?evkov započeli velike mlekarske akci-ti min,„ .oi,.a.kdaj previsoka; to ne, kaj- je. Stari preizkušeni zadružniki pomore-
jo največ pri vzgoji mladega članstva. So nekateri ljudje, ki se naravnost žrtvujejo za zadružno življenje. Takih ljudi nam manjka vsepovsod in posebno v severnem delu naše banovine.
Načelstvo mlekarske zadruge v Mariboru je nedvomno sestavljeno iz priznanih odličnih gospodarjev, ki niso pustili zadeve razpasti. Previdni so, zbirajo članstvo in zidajo, kakor pravimo, na gotovo. Prcbridke izkušnje zadnjih let so.
fnlfhkr	»VUclJ	t, Vlov/Ivcl f L\J lIC* KdJ*
Da p- j-^e k**0 hi je najcenejše hranilo. rilaSaio Se ^me*u in nakupovalcu po-go. ]yiQ!..Smo. ustanovili mlekarsko zadru-karska 1 S*fJe oni’ k' ie mislil, da bo mle-Te v.rst n,Ra Počela takoj poslovati, hpia opr 2adruga je najdelikatnejša, ker kvari la z živilom, ki se takoj polkih ipVe !.J®.za tako zadrugo treba ve-rei treba V ' prvo in drugo je to-driigar^tv es, Obranih zadružnikov. Za-kakor vemo, pa še nima v
Specialni tečaj za izvenšolsko delo učiteljstva
Učiteljstvu dravske banovine!
Po sijajno uspelem trodnevnem učiteljskem idejnem tečaju, na katerem je prisostvovalo nad 300 udeležencev iz raznih krajev dravske banovine in tritedenskem zadružno-gospodarskem tečaju, na katerem se je usposobilo zopet 31 novih zadružnih delavcev, priredi sekcija Jugoslovanskega učiteljskega združenja za dravsko banovino v dneh od 22. do 25. avgusta 1.1. štiridnevni specialni tečaj za izvenšolsko delo učiteljstva.
Namen tečaja za izvenšolsko delo učiteljstva ie izvesti organizacijo in ugotoviti metodo učiteljskega fzvenškolskega dela. Razčistiti je treba pojme o izven-šolskem delu. Ideini del tečaja je pokre-nil akciio državljanske vzgoje, ki jo bo treba poglobiti in razširiti na vse privatno, šolsko in javno društveno življenje, ugotovil je pa tudi, da bo kulturno in nacionalno izvenšolsko delo imelo le tedaj uspeh, če se bo naslonila na gospodarsko delo. Specialni tečaj za izvenšolsko delo, ki ga priredi sekcija JUU v avgustu, ima namen premotriti gospodarske probleme, vživeti učiteljstvo v kmetsko okolje, v potrebe podeželske občine in vasi ter ugotoviti enotno smer in postopek učiteljstva pri izvenšolskem delu..
Zato vabi sekcija JUU na ta tečaj pred vsem gospodarske praktike iz učiteljskih vrst, ki so se dosedaj udejstvovali v kme tijskih in gospodarskih nadaljevalnih šolah, pri pospeševanju kmetskega gospodarstva sploh ali drugače na področju narodnega gospodarstva.
Obravnavala se bodo sledeča vprašanja: 1. Sedanja gospodarska kriza in naše kmetsko gospodarstvo. 2. Metoda in organizacija izvenšolskega dela. 3. Nalo-
ga učiteljice na vasi. 4. Ljudska pedagogika in psihologija ter nadaljevalno šolstvo za kmetsko mladino. 5. Glavna načela sodobne vzgoje in pouka. 6. Narodna šola v službi splošne vaške kuttnre. 7. Gospodarska in socialna politika podeželske občine s posebnim ozirom na pospeševanje državljanske vzgoje.
Dostop k tečaju imajo tudi vsi oni učitelji in učiteljice, ki se hočejo priključiti skupni akciji, ter se zanimajo za izvenšolsko delo. Enako so vabljeni vsi mladi tovariši in tovarišice, ki so brezposelni, da se pripravljajo v tem Času tudi na to delo in učiteljski naraščaj z ufSteliišČ, da izpopolni znanje tudi v tem pogledu.
Tečaj se prične 22. avgusta f. I. ob’ g. uri zjutraj v veliki dvorani Delavske zbor niče na Miklošičevi cesti v Ljubljani. Kdor želi, da mu sekcija preskrbi prenočišče, naj sporoči to sekciji JUU do 20 avgusta 1.1.
Udeleženci dobe o« zaključku tečaja potrdilo o udeležbi od sekcije JUU. Vsem udeležencem priporočamo, da prečrtajo in se poglobe v vprašanja, ki so objavljena v 8.—10. številki »Prosvete«.
Službeni list dravske banovine objavlja v letošnji 65. številki: pravilnik o opravljanju izpita za posluževalce električnih naprav; pravilnik o odmeri in izplačevanju potnega pavšala za uslužbence davčnih uprav; izpremembe in dopolnitve spiska luksuznih predmetov; odločbo o razveljavljenju odločbe št. 24.114 glede povprečnih cen za razne tipe avtomobilov; objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letošnjem letu ; izpremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev na področju drav ske banovine ter razne ohiave iz »Službenih noyin«s»
MariborsB »VE CER NI K« Tutra
—a—
54
OCEANOPOLIS
K o mm n o skrivnosti i I o v « š k e proilotH
»To ne bo odvisno od moje volje, marveč od dela, ki ga moram opraviti. Pozdravljen!«
Nefretitis je tedaj pritisnil na neki z vod, ki je odprl vrata, vodeča v nenavadno podmornico. Njena odprtina je bila privita k postajališču tako močno, da jo je obod hermetično zapiral in je bil zato dohod v notranjost popolnoma prost. Vanjo sta vstopila tehnik, ki je bil obenem tudi strojnik in krmar, ter Astis kot edini potnik. Še zadnji zamahljaj v poslednje slovo, in Nefretitis je zopet premakni! vzvod. Vrata so se zaprla in oba potnika sta ostala zunaj. Trenutek nato je podmornica že zapustila pristanišče.
»Sedaj pa stopimo za njimi še mi!« je dejal Nefretitis Doljanu in Soralifisu. »Nadzorovali bomo dviganje in Astisov odhod.«
Po teh besedah je stopil k nekemu apa ratu, zavrtel manjše kolo, se znova približal Vzvodu in ga premaknil. Vrata so se zopet odprla. Pred njimi je stala že druga, malo prostornejša podmornica, v katero so vstopili po vrsti tehnik, Nefretitis, Doljan in Soralifis. Ko so se namestili v notranjosti, je Nefretitis s pritiskom na neko pripravo zaprl najprej zu-
nanja, nato pa še vrata podmornice same. Na dano znamenje je prijel za krmilo tudi tehnik, in skrivnostno vozilo je spočetka elegantno polzeče, nato pa z vedno večjo brzino zapustilo ogromni cevi podobno vsidrališče in zaplavalo v vodovje oceana.
Doljan je čutil, kako se podmornica vedno hitreje dviga. Brzina je naraščala s silovito naglico. Med vožnjo je pa tudi lahko opazoval morsko življenje skozi posebno okno. Žaromet je razsvetljeval temne vodne plasti na obsežno daljavo. V njem so se prikazovale nenavadne živali, kakršne je bil Doljan videl že takrat, ko se je prvič bližal tajinstvenemu mestu zadnjih potomcev starih Atlantov. Prav tako pa je lahko opazoval tudi prvo podmornico, v kateri se je vozil Astis. Plula je le kakih trideset metrov višje nad drugo.
»Mar ni zanimiva takale vožnja?«, je dejal Nefretitis.
»Spominja me mojega prihoda k vam,« je odgovoril Doljan. »Takrat sem se spuščal s svojo pripravo na dno oceana s trdnim prepričanjem v duši, da potujem v kraje mrtvih razvalin nekdanje kulture.
Niti v sanjah ne bi bil mogel mislili, da bom našel namesto okamenin žive ljudi, skrite desettisočletja očem vsega ostalega sveta. Iskal sem Oceanopolis, pa je Oceanopolis našel mene.«
»Sedaj potujete v nasprotni smeri in kmalu boste videli kraj, kjer je bila zasidrana vaša ladja.«
Dviganje je postajalo vedno bolj naglo, tako da je prva podmornica z Astisom že nekaj trenutkov po tem pogovoru dosegla morsko gladino. Takoj nato je pomolila del svojega trupa iz vode tudi dru ga, ki jo je spremljala. Doljan se je radoveden ozrl skozi okno in opazil, da je zunaj tema, toda neoblačna noč. Lahni vetrički so božali gladino oceana, da je valovala kakor v začaranih sanjali, gori na nebu pa so se lesketale neštete svetle zvezde. Ta slika je Doljana tako prevzela, da je ves vztrepetal.
»Zopet sem na površini zemlje, zopet vidim igranje valov oceana-, zvezde na nebu, mrak noči in zopet slišim tisto čarobno pesem božje narave, ki je ne more pričarati nobena podmorska znanost. Zopet sem tam, kjer se je končala pot mojega svobodnega življenja, snovanja in delovanja. Zopet sem človek kakor vsi drugi, iz katerih družbe sem prišel in bil potem nasilno odveden v ujetništvo.«
Tako je premišljeval Doljan in se kalni mogel nagledati slike, ki se je nudila -njegovim očem. Toda vse to je bilo le kratkotrajno. Podmornica z Astisom je brzela z neznansko brzino po gladini
morja v smeri proti Evropi, pripravljena skriti se zopet v morske globine, čim hi se kjerkoli prikazala kaka ladja, ki bijd mogla opaziti.
Potovanje je moralo biti tajno. Nihče na svetu ni smel izvedeti odkod prihaja skrivnostno vozilo, kakšno je in koga vozi. Ko bo doseglo evropsko celino Prl Španiji, se bo sredi noči z največjo P”e' vidnostjo približalo obali in izkrcalo na kopno Astisa. S ponarejenimi potnimi B* sti se bo potem podal do prve postaje« sedel na vlak in se odpeljal dalje. Nihče izmed njegovih sopotnikov ne bo niožel slutiti, da je to odposlanec nekega skrivnostnega ljudstva, ki živi skrito na dna Atlantskega oceana. Vsi bodo pač mislih« da je človek, ki potuje po svetu po P°' litičnih, trgovskih, znanstvenih ali katerih drugih poslih, morda pa tudi le s#1 v zabavo in razvedrilo. Njegove listine bodo povsod v najlepšem redu. Nikjer S® ne bodo zaustavljali, nikjer mu ne bodo delali nikakršnih ovir. Skratka — človek bo, kakršni so vsi drugi na svetu, ki se vsak dan vozijo z vlaki, avtomobili, le' tali in ladjami po celinah in morjih. PraV tako se bo naposled tudi vrnil. Na določenem kraju, na določen dan in
določeno
uro se bo približal morju, iz katerega s” bo pojavila tajinstvena podmornica, & ga sprejme v trup in z bliskovito nad1 co popelje na dno oceana, v O-ccan0' polis...
(Dalje prihodnjih
Šport
Drugi dan konjskih, kolesarskih in motociklističnih dirk na Teznem
Tudi včerajšnje dirke so nudile v vsakem oziru izredno zanimiv potek. Zlasti konjske dirke so nudile izredno dober šport, polno napetih situacij in razočaranj, oziroma presenečenj. Kolesarske dirke so bile zelo napete in zanimive ter so obenem pokazale, da ima »Perun« več zelo dobrih in mnogo obetajočih dirkačev, ki bodo sigurno želi še- mnogo uspehov. Motociklistične dirke žalibog niso ustrezale pričakovanjem, pač pa so pokazale, da »Perun« tudi tu izredno dobro napreduje. Rezultati posameznih dirk so bili naslednji:
KONJSKE DIRKE:
Dirka za veliko nagrado »Mariborskega tedna«. Za 3 do 12 letne jugoslovanske konje. Proga 2400 m. 1. Basta Vlnoueh Pernat, (Ptuj) 1:34; 2. Tatjana (Josip Fiirthmer) 1:39.2; 3. Krista (Franc Filipič) 1:40; 4. La Fliche (Franc Filipič) 1:39.
Dirka Nepomuka: Za 3 do 12 letne jugoslovanske konje. Proga 2100 m. 1. Ophella (Kobilama Turnišče) 1:42.7; 2. Krista (Franc Filipič) 1:38; 3. Oculi (Kobilarna Turnišče) 1:41.2; 4. Baja (Mihael Rasteiger) 1:42.2; 5. Amerikanska (Matija Vrečko); 6. Bajadere (Franc Filipič).
Dirka Rudolfa Warren-LIppItta. Dvo-vprežna dirka za 3 letne in starejše jugoslovanske konje. Proga 3000 m. 1. La Fliche-Baja (Franc Filipič) 1:47; 2. Ban-di-Doucette (Gvido Hogenwarth) 1:52.5;
3.	Aimerikanska-Krista (Matija Vrečko)
1:59; 4. Tatjana-Delia (Josip Fiirthner). Pri tej dirki je sicer prispel na cilj gosp. Lippit s konjema Basta-Dalila, bil pa je diskvalificiran, zaradi galopa.
KOLESARSKE DIRKE.
Dirka seniorjev »Peruna«. Proga 3000 m. 1. Alfred Nabergoj v času 5:22.2; 2. Maks Bračič 5:26.2; 3. G. Bencik 5:43.
Dirka za prvenstvo kluba »Peruna«: Proga 5000 m. Startali so trije plasirani dirkači vsake sekcije in matice, ki so vozili 13. tm. 1, Alfred Lah v času 8:43; 2. Franc Horvat 8:46; 3. Ilešič Anton 8:47.1:
4.	Evald Komperšek 8:47.4.
Tolažilna dirka. Proga 3000 m. Pri tej dirki so startali vsi nenagrajeni dirkači, ki so vozili 13. in 15. tm. 1. Bergles v času 5:25; 2. Korošec 5:25.5; 3. Hodi 5:33.5.
MOTOCIKLISTIČNE DIRKE. Dirka za klubsko prvenstvo »Peruna«.
Za motorje nad 200 ccm. Proga 8000 m. 1. Alojz Lušnik, Maribor na B. S. A. 350 ccm v času 6:48; 2. Rudolf Welle, Maribor na Puch 500 ccm 7:39; 3. Otmar Križan, Sv. Lenart na Puch 500 ccm 7:40.1.
Dirka za klubsko prvenstvo »Peruna« s prikolico za motorje nad 500 ccm. Proga 10.000 m. 1. Blaž Železnik na B. S. A. 750 ccm v lasu 7:06; 2. Matija Wišer na A. J. S. 7:19.
Plavalne tekme na mariborskem otoku.
Ob izrednem zanimanju publike je v soboto popoldne SSK Maraton izvedel svoje plavalne tekme, ki jih je prej že dvakrat preprečil dež. Tekme so se končale s sledečimi rezultati: 200 m prsno: Rostaler 3.20, 100 m prosto: Jandl 1.16,
Jerbacher 1.19 in Šavli 1.23, 50 m subju-niorji:	Kreševič 45.1, Butolen in Škof.
Štafeta 4x50: maratonska v postavi Hart-lib, Šavli Jerbaher, Jandl 2.13, in druga v postavi: Karf (SAK), Smerdu, Lampret, Bervar 2.19; 100 m prsno; Rostacher 1.36; Vesenjak 1.37, Lampret; 100 m hrbtno: Smerdu 1.40, Jurinec 1.45; štafeta 2x50 prosto subjunlorji: I. Kreševič-Ber-var 1.34, II, Ferenčak-Škof 1.37; štafeta 3x100 mešana: I. Rostaher, Jurinec, Jandl 4.51; II. Vesenjak, Smerdu, Jerbacher 4.52.
Tekme so potekle v popolnem redu; le publiki bi bilo priporočati, da ne sili na prostor ob stolpu, ker s tem samo ovira delo žirije in zavlačuje program.
Razpis propagandnega plavanja Dravi skozi mesto Maribor. Dne 18. av^'
priredi Plavalna sekcija S'SK Marato”” propagandno plavanje po Dravi skozi P sto Maribor s startom ob 18 uri na sp#" njem robu Mariborskega otoka in s cilieI” v kopališču Kristan. Plava se v proste” stilu in lahko tekmuje vsakdo brez o#3 na članstvo pri klubih in brez ozira nat ali je verificiran ali ne. Prijave spreje# do petka 18. tm. opoldne tvrdka Stoje” 10. Trije prvoplasirani sprejmejo .sporni”' v Jurčičevi ulici proti prijavnini a Din 5*' za osebo; prijavnina na startu znaša D”1 ske diplome.
Piuj
Pripravljalni odbor za proslavo sep-temberskih dogodkov v Ptuju naproša vse ptujske hotelirje, gostilničarje ter privatnike, da prijavijo število postelj za 9. in 10. september t. 1. pri mestnem načelstvu— Odbor.
Krajevni odbor »Jadranske Straže« v
Ptuju poziva vse one, ki se nameravajo udeležiti velikih slavnosti v Splitu od 5. do 8. septembra 1.1., naj se javijo najdalje do 18. t. m. pri tajniku. Christofu radi pre skrbe cenenih prenočišč, hranarine in znižane vožnje. Na poznejše prijave se ne bo moglo ozirati.
Najden utopljenec. V torek, 15. t. m., je Diava v svojem rokavu niže završkega bro-da naplavila truplo 141etnega dijaka Antona Pavkota, ki je utonil 9. t. m. v Dravi pri Ptuju. Drava ga je’ torej odnesla okrog 17 km od Ptuja. Truplo bodo prepeljali v Ptuj in pokopali na mestnem pokopališču.
Prijeta vlomilska družba. Orožniki >l Podlehnika so te dni prijeli nevarno ta' tinsko družbo, ki je vlomila že novembf8 preteklega leta v stanovanje posestni”” Drevenškove v Sedlačku in odnesla t*' krat vse, kar se je dalo. Družbo tvori Pe članov, od teh so tri ženske. Izročili s jih že sodišču.	 ^
Glasovanje občinstva na umetnost”1
razstavi »Madone slovenskih likovu umetnikov« v Ljubljani. V okviru leto-" njega jesenskega velesejma v Ljubli3” bo prirejena tudi razstava umetnin, * sicer bodo razstavljene Madone slov”” škili likovnih umetnikov, slike, h1!” L grafike. Vsak obiskovalec te razst* prejme ob vhodu v razstavo glasov#.’ s katero bo oddal svoj glas za um#1!
no, ki mu najbolj ugaja. Izvoljene uh” nine bodo potem nagrajene, in sicer
te*' p o
številčnem vrstnem redu dobavil0”1 glasov takole: Umetnina z največjhn »tc; vilom glasov Din 2.000, sledeče pa z 1.000, 500, 500, 500.
pid
Mali
Prodam
TRISOBNO HIŠO.
2400 kv. metrov vrta, v Kamnici 90.000 Din. Hiše pri Ma-rlboru, za 20.00, 30.000, 40.000 Din prodaja Posredovalnica Maribor, Frančiškanska ulica 21.	2993
POHIŠTVO
radi selitve poceni na prodaj. Praprotnikova ulica 30. I. Krčevina.	2989
OTROŠKI VOZIČEK.
globok, dobro ohranjen, prodam. Raičeva ul. 2.	2995
.	, , .SIROTA
»rosi dobrosrčne gospe za
L-ffpHhPrnPr|?Js,ali aHčno- iz katerih bi izdelovala coDatc
ht	skromen	kru-
hek. Naslov je pusfltl v upravi »Večcrnika«.	2910
TRAJNE KODRE
izdelujem v svojem salonu z najnovejšim, svetovno patentiranim aparatom po sistemu, ki ima naslednje prednosti: 1. popolnoma varno grejenje z vročim zrakom. 2. Ožganje ali kvarjenje las izključeno. 3. Krasne naravne kodre. 4. Najboljša trajnost tudi pri slabih laseh. 5. Kljub vetru in dežju izgledajo lasje negovani. Nadaljna pojasnila in posvetovanje brezplačno in ra-devolje pri F. Schmimaulu. Ruška cesta 2.	2930
BRASn-MATTE
1 irpucirjs. Din.5-Z.ANDEDLE.
OPOZORILO Varujte se moljev, zato prodajajte obnošene obleke, čevlje, godala, knjige, porcelan starine itd. v Grajski starinarni, Trg svobode 1. Plačuie najbolje. 25 72	Zgublleno
	OSEBA, ki je našla na cesti Kopališke ul. do kolodv. rdečo ročno tor bičo je bila opažena in jo radi tega prosim, da torbico, v kateri je bil denar in slike proti nagradi vrne. Naslov v upravi »Večernika«. 2940
V nalem	
BRANJARIJO na prometnem mestu oddam v najem. Naslov v upravi »Večernika«. 2992	
	ZGUBIL SEM v petek, 11. t. m. Železniško in sokolsko legitimacijo, glasečo se na ime Ljudevit Žnuderl, Ravne pri Šoštanju. Naj ditelja naprošam, da isto odda proti nagradi v upravi »Ve černika«. 6000
Razno	
VINOTOČ DOBAJ PRI SV. URBANU otvorjen. Točim prvovrstno, pristno vino. 2961	
	Službo Išie
Sobo odda	GOSPODIČNA zmožna slovenskega jezika strojepisja, nemškega iezika ter stenografije, išče službo v pisarni ali trgovini. Cenj. ponudbe pod »Maribor« na upra vo lista. 2R46
SPREJMEM BOLJŠEGA SOSTANOVALCA. Jenkova ulica 5, vrata 2. 2988	
Vse, ki imajo v avgustu in septembru dopuste opozarjamo, da je v Planinski h' ki koči še nekaj sob na razpolago. Celod-Lp na oskrba 35 do 40 Din Informacije daie
Ruše.
Tarzan II. del
le iziel
Dobite ga v upravi „Jutra“ in „Večernika
Maribor, Gosposka ul-
Izdaja kon208Cii..»J*4»a*. v.. LiuhJUaoU predstavnik
izdajatelja in urednik:	RADIVOJ	REHAR	v	Mariboru.	Tiska	Mariborska	tiskarna	d.	d.,	predstavnik
STANKO DETELA v Maribortr