Posamezna tev. „Dneva“ stanc 6 vin,; ravno toliko posamezna številka „Bodečc Neže*. a: Uredništvo in upravnišlvo: :ij Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6 Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrnnk Irana pisoia se no sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglaso se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana :n aahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju po-::: pust. — Za odgovor je priložiti znamko. :u s: Odgovorni uieduik Radivoj Fon,ne. s: ::: Last in tisk „Učiteljske Tiskarne". ~ Neodvisen političen dnevnik s tedensko humoristično prilogo „Bodeča Neža“ Narodne manifestacije razlike narodnosti, kar lahko potrdijo tudi gospodje okrajni sodniki: dr. Krauseneck, dr. Trevisan in Manzoni, ki so poprej službovali pri temu sodišču. Tudi gotovo ni zapustil upnikov, kakor ga »Piccolov« lažnjivec obrekuje. — Najboljše izpričevalo za Trevena je to, da mu je ravnateljstvo c. kr. drž. policije pred nekaj leti, ko je bil tam vpoko-jen, prištelo deset let nad službena leta, ker se je v boju z dvema razbojnikoma hrabro obnesel, ter bil pri tej dogodbi obstreljen in težko ranjen. Sedaj pa obrnimo list! Po suspenziji je prevzel jetni-čarsko službo od Trevena sodni sluga Chervat (znana oseba), ta se je pregrešil takoj prve dni proti obstoječim predpisom. Seveda ima on ta privilegij, da je izključno v tej službi zaposlen, le včasih se pelje ven, da ne ostane ravno brez zaslužka in v tem slučaju ga drugi sluga nadomešča. Pozno v večer se ga je baje iz-nenadilo v kuhinji jetničarskega stanovanja pri vinu z neko lahkoživko, po imenu Sema, ki se nahaja sedaj v preiskovalnem zaporu. On dobavlja cigarete, smotke in vina jetnikom. Te dni sc je celo dogodilo, o čemur se v Kopru javno šepeče), da so si hodili kaznjenci iz ječe v mesto po vino, ter uganjali v zaporih prave orgije z ono zaprto hetero, pri čemer jih je celo sam kaz. sodnik iznenadil; dva sta baje pijana odšla iz ječe, češ: »Oh che ben, che se sta adesso in prigion! — si ga vin, ta-bacco e donne...« Torej se pije, se kadi in ljubimkuje v zaporih. Drugi je ob belem dnevu odšel iz ječe, da je pozdravil svojega brata. O tem je bil informiran predstojnik sodišča. Vzlic temu niti z nia-zincem ne gane proti Chervatu, ker rodne pravice, da bomo ob letu mo gli pokazati na nov napredek. (Konec.) Ko se je Treven vrnil, ga je predstojnik Tujach jel takoj zasliševati v italijanskem jeziku, Treven je prosil, da se zasliševanje zaradi njegove razburjenosti odloži na drugi dan in da se ga zaslišuje v materinskem jeziku, koji mu boljše teče, ter da sc poveri zasliševanje drugemu sodniku, ker bi se njegov zagovor krepko dotaknil tudi osebe g. predstojnika. Vzlic ponovnim prošnjam ga je predstojnik prisilil, da se zagovarja pred njim in v italijanskem jeziku. Tri ali štiri dni pozneje je bil Treven zopet pred svetnika poklican in ta mu je sedaj na ponovno prošnjo dovolil, da sme sedaj pred njim odgovarjati v svojem materinskem jeziku; tudi je vztrajal pri tem, da ga zasliši kak drug sodnik, ker mu drugače ni možno govoriti prosto in navajati okolnosti, ki tangirajo tudi njegovo osebo. Šele tedaj, je bil Treven očividno iz maščevanja v zasmeh obstoječim predpisom in zakonskim določbam od službe suspendiran. To drakonsko postopanje je Trevena, ki je bil zelo občutljive in rahločutne nravi, spravilo popolnoma iz duševnega ravnotežja, — in to tem boli, ker si je bil svest, da je izvršil še več kot svojo dolžnost — in zapustila ga je vsaka razsodnost, postal je z eno besedo popolnoma zbegan. Videč, da je na cesti s svojo družino, osramočen pred javnostjo, je mislil na samomor, kakor se vidi iz poslovilnega pisma, ki ga je pisal nekemu uradniku, odšel je, ter se skoraj teden dni ne- vc, ali je še živ ali mrtev.' i^OTC-SVTffifTk Tujach nagradil Trevena za njegovo neumorno delovanje — delal je namreč — čujte in strmite — po 16 do 17 ur na dan, t. j. od 5. zjutraj do 9. ali 10. zvečer, prepisal na stotine spisov in izdelal na tisoče pozivov za stranke. Se celo sama država ne zahteva vec kakor k večjemu 8urno dnevno delo. Da bi bil odšel v Ameriko! Ce se je v resnici odločil za ta korak, bi bilo čudno, ker človek, kateremu vest nič slabega ne očita, ne daruje državi nad dvajset službenih let, tembolj če se pomisli, da je bil Treven vrlo značajen in pošten mož brez vsake razvade, ni kadil, bil je trezen, vesten in marljiv v službi, čeden, postaven, inteligenten in priljubljen pri celem personalu brez Slovenska zemlja VIPAVA. Pri procesiji na vel. soboto zvečer je igral g. nadučitelj Skala policista. Res, da ima v občini razne službe, ki bi mu ne pripadale, vendar H. Suttner, Valjana, Mestni trg 25. Najbogatejša zaloga vseh vrst ur kakor tudi največja izbera zlatnine in srebrnine : po jako nizkih cenah. —.. Zahtevajte cenik, kateri se razpošilja zastonj in poštnine prosto. Lastna prot. tovarna ur v Švici. : : Tovarniška znamka „3RO“. : : Zastopstvo tovarne ur „ZEN1TH“. Samo! K 410 Samo! K 410 Št. 410 Nikel ank. rem. rtosk, jako dobro idoca samo K 4*10, mi me pod pazduho, tako! In zdaj — ves svet bi si razbil glave od naju dveh!« »Ne, tod, oče. Pojdiva k meni.. ali pa k vam!« »Kje pa se pravi pri tebi? Ali stanuješ še zmerom pri Vedeže-valki?« »To se razume, oče.« , »Dobro. Ali pa tudi veš, kaj je zate Vedeževalka v tem trenotku? Past m zaseda, kjer te primejo, zakoljejo- m raztrgajo na kosce, ako ti sam ne pokolješ in ne raztrgaš njih, ki pridejo pote... kar me pravzaprav tudi ne bi presenetilo.« Torej menite...« »Menim, da je tvoja prva naloga, da obrneš Vedeževalki hrbet, Poznam namreč Gitalana, ki je ves divji nate in si ne more misliti večje naslade, kakor pozabiti te živega v kaki prav globoki ječi.« Vitez se je nehal upirati, ko je slišal te besede. Dvajset minut nato sta prestopila oče in sin prag Bijočega Kladiva, sumljive beznice, ki je stala na meji Rokovnjaščine, v ulici Eran-Buržoa, in ki je bila za nekatere svojih gostov odprta vso noč, kljub stražam in kraljevskim ukazom o policijski uri. V prvem nadstropju tiste hiše, v majhni izbici, sta sedla k improvizirani večerji. Stari Pardajan je strl vrat prvi steklenici Burgundca in vzkliknil veselo: »Tak zdaj pa pripoveduj! Povej mi vse, kar se je zgodilo od dne mojega odhoda iz Pariza! Pripoveduj mi vse svoje zabave in ljubavi, vse svoje pretepe in mikastenja... z eno besedo vse, česar mi jc duša žejna. Začni, sinko!...« Stari Pardajan je že nastavil uho. Zdajci pa se je spomnil in dodal: Predvsem pa: kako da si prežal na ono kočijo? Torej si vedel, da se pripelje tam mimo?« »Da,« je odgovoril vitez. »In kdo bo v njej?« »Tudi to!« je dejal vitez, a z mrklejšim glasom. »No!« je menil stari, »potem veš več od mene, ki sem jo spremljal, ne da bi znal, kaj vozi!« »Torej, oče,« je pričel vitez, »gotovo se še spominjate izbornih škrjančkovih paštet mojstra Landri-ja Gregoarja, ki so pripomogle, da slovi gostilna pri Vedeževalki po vsem Parizu in še dalje naokrog?« Stari Pardajan je pokimal pomembno in si obliznil brke. Vitez se je nasmehnil. »No, vidite,« je nadaljeval, »davi sem se bil namenil, poizvedeti, kaj se godi v Meniškem dvorcu. Napravil sem se torej kakor za v boj in se podal na pot. Na ulici pa srečam Hugeto... saj se še spominjate Hugete, kaj ne?« »PrcsrČkane gospe Hugete? Hudiča! Greh bi bilo, pozabiti jo!« »No, vidite, tudi midva se razumeva prav dobro. Blaga dušica je, in srce ji je naglo ganjeno. Torej, dohitim jo, in že sem hotel mimo, po-zdravivši jo z nasmeškom, kar me ustavi in me vpraša, ali je ne bi hotel počastiti s svojim spremstvom. Nesla je majhno košarico, pregrnjeno z belim prtičem; opazil sem tudi, da je oblečena prav po nedeljsko. Vprašam jo torej iz vljudnosti, kam jo vodi pot. Odgovori mi, da nese, kakor vsak teden, svoje paštete h gospe Neverski, k mladi vojvodinji Giški in naposled k maršalu Dan-vilskemu. Zdi se mi, oče, da vse svoje življenje še nisem bil tako razburjen; saj sem zaslutil tisti treno-tek možnost, vtihotapiti se v Meniški dvorec...« »Dobra gospa Hugeta!« je dejal stari klativitez. »Ampak srečo si imel, to moram reči!« »Eh, oče, sreča gre po desetkrat na dan mimo vsakega človeka; glavno je, da jo zna ujeti z očmi in z roko! Torej, v veliko radost gospe Hugete, ki je bila vsa ponosna, da jo pospremim jaz, ji odgovorim, da sem jo dohitel baš z namenom, dru-govati ji. Oglasiva se v Giškem dvorcu, nato v Neverskem, in naposled dospeva v Memski dvorec. Za dvorcem je vrt. Ta vrt ima vrata. Skozi ona vrata vstopi gospa Hugeta po navadi, da pride naravnost v kuhinjske prostore, ki so v ozadju dvorca. In ko stopi gospa Hugeta na vrt, storim jaz takisto.« »Oho,« vzklikne ona, kaj pa delate?« »Saj vidite! Spremim vas do kuhinje. Recite, da sem vaš bratranec, vaš brat — kar hočete; noter pa hočem za vsako ceno.« »Ah, gospod vitez, ako pride gospod oskrbnik...« »Že spet ta gospod oskrbnik!« je vzkliknil stari Pardajan. »Do grla sem že sit te more. Le naj pazi! Ako se ne bo obnašal dostojno v tvoji povesti, mu porežem uhlje. Nadaljuj, sin moj!« Vitez, ki ga je očetov medklic presenetil v prvem trenotku, je nadaljeval: »Ako izve gosiiod intendant... gospod oskrbnik... izgubimo v maršalu dobrega odjemalca,« mi je rekla Hugeta. Ko pa je videla, da me ne ganejo njene besede, je zavzdihnila in me pustila vstopiti s seboj. Prišla sva v nekakšno vežo; na levi so kuhinje, na desni prostori za služinčad, v ozadju vrata. Hugeta se obrne na desno, jaz pa ji pravim, da jo počakani kar tam. Malce drhteča in obupana, vstopi gospa Hugeta, jaz pa odprem tista vrata v ozadju in vidim kabinet, kamor se zaprem. Ko mine deset minut, slišim Hugeto, ki odhaja. »Glejte, glejte!« vzklikne svež, mlad glas. »Vašega gospoda bratranca pa ni več tu.« »Gotovo se je naveličal čakati name,« odgovori Hugeta. »Najbrže le na vrtu...« 83(5. štev. V Ljubljani, sreda dne 15. aprila 1914. Leto III. nam doslej ni bilo znano, da bi bil tudi policaj. Omenjenega dne je šlo več dijakov proti cerkvi z namenom udeležiti se procesije; kar naenkrat pa sc oglasi omenjeni gospod: Ali se ne boste odkrili, kaj mislite, da je tu kaka parada, divjaki! To je povedal v zelo »neprijaznem« tonu. Povemo pa temu človeku na ušesa, da dijaki dobro vedo, kedaj se je treba odkriti. Povedati vam moramo človek žalostne slave, da drugič raje podučujte svoje ljudi s čimer bodete imeli gotovo mnogo hvaležnega posla. Ce ste se pa mislili s svo-jim policijstvom prikupiti črni ligi. potem vam pa povemo, da takih, ki spreminjajo svoje mišljenje, kakor kameleon barvo itak ne more drug šteti k svojim pristašem, nego klerikalci. Toliko za sedaj, če bo pa potreba se vidimo zopet, toda tedaj Batančnejše. TRBOVLJE. Našim trboveljskim janičarjem gre seveda vsaka besedica, ki meri proti njim, zelo na razvajene živce. Zato so jih pa tudi zadnje notice zelo logrele in različni junaki pasjih bi-*ev letajo po Trbovljah kot znoreli. si. ki so ušli, bili navadno skrajno zanemarjene iu sestradane živali, ki jih je lakota pregnala v gozdove. — Razstava »Bauernschreka« v Gradcu je vrgla 1270 K čistega dobička. Baje bo ua-mestnija samo ta denar razdelila, a spravila razpisanih 3000 K, ki so bile prvotno določene. Maribor. (Razno.) Poštni kontrolor Ivan Sigi je bil na lastno prošnjo od poštnega urada »2« premeščen k poštnemu uradu »1«. — Pomočniške skuš n j e v čevljarski obrti bodo 19. t. m. Oni vajenci, ki še prošenj niso vložili, a imajo za to pravico, morajo to storiti do 15. t. m. na naslov predsednika zadruge Jos. Beranischa. — Dninar Cafuta se je pri cepljenju drv vsekal v desni spodnji gleženj. — Viničarju Jurkotu se je zlomila lestev, padel je v globino in se močno poškodoval. — S p 1 a v a n j e po Dravi, je zopet dovoljeno. Prvotni odlok, s kojiin je bila splavba do 15. t. m. prepovedana, je padel. — Na d e ž e 1 n i s a d j e - in v i -n o r e j s k i šoli se vrši od 4. do 6. maja tečaj o nasajevanju sočivja. Šolnine za ta tečaj ni. — Od 4. do 9. maja bo na istem zavodu tečaj o posojanju kr m e. Za obisk tega tečaja je razpisanih tudi več podpor. Mala kronika. V O p 1 o t n i c i pri Konjicah je pred dnevi dninar Martin Tomšič rezal pri posestniku Jos. Zihcrju krmo. Ne da bi bil opazil, je njegov 2 in pol leti stari sinček Fran, utaknil roko v stroj, ki mu .ki je docela zmečkal. — Blizu Š t. J u -r i j a ob jitž. žel., na mostu v Vezo-vju, je stopil raz svojega voza posestnik Fran Pašniki Ker le bil pijan, je padel v Voglinjd in si zdrobi! na nekem kam mi glavo. Umrl je še pre-dno so ga potegnili iz struge. — V Novi Štifti pri Gornjem Gradu je ušla svojemu očetu Gletna Apolonija Koze in zbežala na traVnik, koder so žgali suhljad in grmičevje. T5eiWe te nosilo KruiiCcvie. pri tem pa prišlo preblizu ognju. Obleka sc ji je v trenotku ožgala in predno so ji mogli priskočiti na pomoč, se je že tako hudo opekla, da jc koj za tem umrla. Goričko. »Legi Nacionale«. Ker so Lahi v 'Dalmaciji zgubili skoraj vso moč na zunaj, se trudijo, da na drug način pokažejo svoj obstoj. Njihov fanatizem, ki se greje ob tržaški iredenti, je našel kot najboljše sredstvo za ohranitev laškega elementa »Lego Nazionalc«. Lahi sami pavijo, da se gode čudeži za Lego. Tako jc glavno mesto Dalmacije Zader zbralo v eni sami noči nad 14.000 K. Spljct, ki je sicer večji od Zadra, a manjši po Lahih, je daroval 10.000; Šibenik 6000 in malo mestece Hvar 1800. Poleg tega pa so nabrali še mnogo denarja od posameznikov in društev. Za Dalmacijo pride rasa Istra. Kako močen je še laški eicment v tej deželi, pričajo naslednje številke. V Pulju so dobili od plesa 9000 K, v Piranu, ki je znan po laški nasilnosti, celili 7000 K. V malem Kopru so naplesali kar 5000 K. V Poreču so nabrali 3200 K, v Rovinju 3000 K, v hrvaškem Pazinu 2700 K, v Lov-rani 2200 K in v Tinjanu 2000 K. Pa tudi druga laška gnezda so poslala Legi precejšnje vsote. Čudno sc zdi, kako je sploh mogoče, da se n. ii. v Pazinu ali v Lovrani nabere toliko. Ljudstvo je revno, denarja pa malo. Za Lego skrbijo najbrž laški bogatini, ki izsesavajo iz našega ljudstva denarni mozeg. Ponekod pa plešejo tudi naši ljudje, kar je največja sramota in škandal za istrske Slovane. V Trstu, kjer je sedež laškega fanatizma, je dobila Lega več kot en četrt miljoiia. Tržaški Lahi so poskakovali od veselja, ko je židovski »Piccolo« priobčil to dejstvo z debelimi črkami na prvi strani. Koliko slovenskega denarja je požrla Lega! Slovenci se vse premalo brigajo za svojo Ciril Metodovo družbo. Lahi nas sicer postavljajo za vzgled, to pa le radi tega, da delajo reklamo za Lego. V Trstu ima Lega močen steber iu bo treba velike energije in silne ljubezni, da se paralelizira naše obrambno delo z laškim fanatizmom. Na Goriškem, oziroma na Furlanskem, pa jc za Lego Nazionale manj ugodno. V Gorici sami se Legiji ples ni dobro obnesel, dasiravno so plesali do ranega jutra. Tu in v Furlaniji vlada namreč klerikalna laška Stranka, ki se nikakor ne zavzema za Lego. Vzrok pa je tudi ta, da na Goriškem ni tako hudih narodnih nasprostev, kakor pa drugod na jugu. Lahi delajo po svoje, Slovenci po svoje! Slovenstvo na Goriškem se ojačuje vedno bolj in ne bo dolgo, ko se.bodo Lahi zoperstavili slovanskem u uai>redk\j. Ta pregled kaže jasno, kako se Lahi zanimajo za svoje šolstvo, za katero skrbi »Lega Nazionale«. Laški fanatizem ne pozna nobenih mej in je postal zadnji čas naravnost neznosen. Za nas pa naj bo merilo naše narodnosti in naše ljubezni do rodne grude! Hribovec. prizadeti pa si ta slučaj dobro zapomnimo iu ko pridejo volitve ali pa bera, takrat pa pokažimo župniku vrata in mu povejmo, da od »hribovcev« nima nič pričakovati. Naj si obdrži vsak ta slučaj dobro v spominu in potem bo tudi župnika nehala slast napadati nas raz prizm- jjn, jc komaj usla v stanovanje in za- ce. Namesto božje besede, pa zabav- pria vrata. Zbili so 19 sip, par sa- ljanjc, pač lepo od Vas, g. Vrankar! fuzij in še drugih stvaru za 50 K Nato so se zagnali nad vimoarijo Martina Čeha, zopet razbijali, končno vlomili vrata in vdrli v sobo, koder so spali delavci, ki so pomagali Čehu v vinogradu. Eden fantinov je takoj zbil svetilko in potem so začeli po temi udrihati na desno in levo, vsled Česar so jih mnogo težko ranili, dočim je viničar s svojo rodbino ušel. Vse štiri so zaprli in oddali sodišču. — Stajercijanski šnops pričenja obhajati vedno hujše orgije, zlasti še v bližini Ptuja. In Štajersko. Mob na delu. 2e včeraj smo poročali o najnovejši gonji, ki jo je priredila ljubljanska državna policija v -vezi z mariborsko mestno proti prof. Fran Ilešiču radi njegovega predavanja o jugoslovanski vzajemnosti, ki je je imel mil. meseca v mariborskem Narodnem domu. Ze V sredo dne 14. hi četrtek dne 16. t. m. gostuje ljubljanski ansambl v Tolminu, kjer vprizori prvi dan pretresljivo dramo »Ljubimkanje« in grotesko »Maska satana«, drugi dan pa velezabavno burko »Konec sveta«. Začetek ob 8. zvečer. Petek dne 17. t. m. igra ansambl v Kanalu in se vrne nato zopet za štiri dni v Gorico. Torek dne 21. t. m. jc v Gorici zadnia predstava. Kolesarsko društvo »Danica« v Gorici opozarja vse g. člane, kateri nameravajo iti čez mejo v Italijo, da pridejo podpisati legitimacije, k predsedniku društva. LEGA NAZIONALE! (Pismo it Gorice.) Vsakemu zavednemu Slovencu je znano, s kako požrtvovalnostjo polnijo primorski Laln Legtnc blagajne. Zadnji čas pa so se darovi vsled intenzivnejšega fanatizma tržaške iredente še povečali. Kdor sc le površno zanima za »obrambno« delo naših narodnih nasprotnikov na jugu, se mora naravnost čuditi velikim dohodkom, ki Jih dobiva »Lega Nazionalc«. , .... Lahi izkoristijo vsako piihko v prid Legincinu šolstvu. Zlasti pa je pustni čas, ki prinese vsako leto Legi ogromne svote. V pi odpustnem času se vrši v vseh večjih kiajili, kjer prebivajo Lahi plesi, katerih čisti dobiček jc namenjen za Lego, Ti dobički rastejo od leta do leta. Posamezna mesta, ki so znana kot laška gnezda, kar tekmujejo med seboj, katero bo vec po. lalo v Le gino blagajno. ^ nekaterih krajih, v Istri kier so narodna nasprotstva hujša zbrnejo Lahi vse svoje moči, da se pokažejo pred laško javnostjo z veliko vsoto. Sploh m kraja v avstrijskem Primorju, čeprav obstoji tam »italianita« le iz par priseljenih Lahov — ki bi se ne spomnili Lege. Ozrimo se na jiosamezne kraje našega juga! Predvsem so dalmatinska mesta, ki žrtvujejo naravnost neverjetne vsote ob pustnem času Dnevni pregled. Rusko-nemška carinska vojna. Zadnjič smo poročali, da je ruska duma sprejela zakonsko predlogo, s katero se poveča carina na žito, ki prihaja iz Nemčije. Pri debati o tej predlogi so bile izpregovorjene ostre besede na nemško adreso, imenoma sc je na ruski strani povdarjalo, da sc pred Nemčijo ne sine umakniti Rusija niti za korak. Carina je povečana za 5 mark na stot. S to odredbo je nemški izvoz v Rusijo močno udarjen. Konservativni agrarni listi na Nemškem zahtevajo od vlade, da izvede protiukrepe. Nemški indu-strijalci pa ne zahtevajo protiukrepov, ker se boje. da bi Rusija tudi s protiukrepi odgovorila in sicer s takšnimi. ki bi močno škodovali Nemški industriji. Pravzaprav je Rusija začela že tudi nemški industriji kazati zobe s tem, da je priporočala, da sc nabava industrijskih proizvodov naroča na Francoskem in v Belgiji na Nemškem se strašno bojijo,, da se bo Rusija popolnoma osvobodila od Nemčije na gospodarskem polju. To pa pomeni za Nemčijo v denarnem oziru veliko katastrofo in najbrže ji bo potem malo upadel greben, ki ga sedaj vedno napihuje. Proces, ki išče para. V lvovskem procesu, kjer pred poroto stojijo 4 gališki Rusi zato, ker so bili narodno zavedni in ker so boga na pravoslavni način častili. (Pravoslavna vera je v Avstriji pripozna-na!) smo že večkrat pisali. Proti obtožencem se ne more najti ničesar obtežilnega. Da bi se kaj našlo, zato pritiskajo sodniki z vsemi sredstvi na priče, ki morajo, če druzega ne vedo, izpovedavati, kaj so jedle in pile* Pravoslavni so hoteli postaviti božji hram. Denarja niso imeli in zato s prosili za denarno pomoč tudi v -trogradu. V Petrogradu J* L priča starec Nikolo Matvejcuk. Ko ie ta izpovedoval, da m mogel de lati velikih potov v Petrograd, ker ima stare in slabe noge, se je zadil predsednik senata nad njim: »Ce imate slabe noge bi pa doma ostali!« (Sam vrag ve, kje kazensko pravni red daje predsedniku pravico do takšnih opazk.) Tudi to pričo ie sodnik izpraševal, kaj je jedel v Petrogradu, če bobe, fižol ali ribe. Če jc priča le nekoliko pomišljala, takoj je zarjovel nad njim predsednik, da mora govoriti resnico, sicer da pride v zajior in da ga bo bog v nebesih kaznoval. — To jc proces. Afera dr. Švilie. Znani češki advokat, znamenit in požrtvovalen m. * jšinski delavec in boritelj za narodne pravice Cehov pred sodišči dr. rraub je izjavil, da jc dr. Šviha nedolžen in da so vse proti njemu nagromadene obtožbe brez podlage. Kakor se vidi se v Pragi gotovi politični krogi boje pravde in delajo na vse načine samo. da bi Šviho prisilili k molku. Bodo najbrže prav scnzacijonelne stvari prišle na dan. Za Kočevje se bojijo Nemci in bridko tarnajo pri vsakem migljaju kočevskih Slovencev, ki bi morali biti po mnenju Švabov samo ponižni hlapci Kočevarjev in ne bi smeli niti pomišljati na kako svojo nacionalno organizacijo. Bojijo se slovenske šola v Kočevju, posebno pa slovenskega »Sokola« iu oživljenja podružnice Ciril-Metodove družbe. Vsakega našega gibljaja se bojijo, mi pa moramo z žalostjo konstati-rati. da se slovenska javnost čisto nič ne briga za Kočevje, ki bi moralo vzbujati največjo pozornost vse naše javnosti. Kočevje je močna nemška trdnjava v osrčju našega ozemlja, ampak vsaka trdnjava, ki je jiopolnoma obkoljena, mora prej ali slej pasti, ako oblegovalna armada ne spi. temveč pazi na vsak korak sovražnika v trdnjavi. Slovenci smo taka oblegovalna armada okolu nemške trdnjave v Kočevju iu ta armada — spi. Nemci sc po . nepotrebnem razburjajo radi Kočevja — vsaj za sedaj še. ko dviga slovensko zastavo v Kočevju samo peščica ljudi, ki so sicer vztrajni in pogumni, ampak — maloštevilni. Zato pa: na pomoč tem osamljenim bojevnikom! Kočevje mora dobiti slovensko šolo. to je prva in poglavitna potreba, ki naj jo vzame dežcinozborska večina resno v pretres! Učenci naših klerikalcev so poslanci večine v bolgarskem sobranju. Bolgarska vlada ima namreč sicer večino v sobrarilu, ampak ta večina je prav slabotna in zadostuje, komaj zato, da izvrši približno ena-. ko nasilje, kot so Ka izvršiti naši, klerikalci, ko so razveljavili Lavrenčičev in Mazelletov mandat. Ta večina bolgarskega sobrania hoče namreč razveljaviti okolu dvajset opozicionalmh .mandatov, nri novih volitvah bo pa vlada izvajala tak pritisk na volilce. da »zmaga« v večini teh okrajev vladna stranka. In potem bo govorila vlada, da dela v imenu ljudstva, ker bo imela v sobranju večino »ljudskih« zastopnikov. Na tak način dobi vsaka vlada lahko večino, kot jo ie dobila bolgarska vlada. Ampak vedno se ljudstvo ne bo dalo terorizirati in vsako nasilje je prej ali slej premagano. Kaj bi Nemci vse hoteli! V listu je pri neki porotni razpravi nastopil državni pravdnik dr. TomičiČ proti temu, da bi se čitali neki nemški spisi, ker nemščina na Primorskem ni deželni jezik in obstoia v Trstu samo italijanska iu slovenska porota. Nič naravnejšega kot to. saj od primorskih porotnikov, ki mora' jo že itak znati slovensko ih italijansko, se vendar ne more zahtevati, da bi znali vse avstrijske jezike, saj v Celovcu še slovenščine, ki je v deželi navaden jezik, nočejo poznati. Nemškim listom to, seveda, ni prav iu kar vnaprej smo pričakovali, da napade »Šuitenblat« dr. Torničiča, kar se je tudi zgodilo. Seveda Nemci stojijo na stališču, da mora biti nemščina po celi Avstriji »državni jezik«, pa se bodo morali že navaditi tudi na kaj drugega. Švica tudi >ii narodna država, ker živijo taiti Nemci. Francozi in Italijani in vsak narod uživa vse narodne pravice. Bodo se morali tudi avstrijski Nemci sprijazniti z idejo narodne ravn°' pravnosti. Ta ie pa dobra. »Slovenec« pravi, da imamo v Avstriji »še primf*’^' tna in kolikor toliko še upravo«. To je pa res! »peli ni vo imamo, disciplino . odvisno upravo! Da more slovenski ouvisno uinuvu. lisi kai takega napisati, ko vendar ravno Slovenci toliko trpnim pod to »primeroma dobro, disciplinirano in kolikor toliko še neodvisno upravo«! Veliki neznanec. Graški »Tag-blatt« je prinesel sledečo novico: V soboto je za praznike pomivala neka dekla v Gradca stanovanje iu ie pri tem obrisala tudi siike. V sobi je bila tudi Bismarckova slika (kar se razume samo po sebi. ker v Gradcu je v vsaki sobi Bismarck). Dekla pa Bismarcka ni poznala, ampak je vprašala: »Ali ie to stari gospod Fric?« Graški »Tagblatt« je zato seveda ves iz sebe. češ: kaj bo ako naši ljudje ne poznajo niti naših naj-večjili mož? Čez eno leto bo Bismarckova stoletnica, v Gradcu mu postavijo spomenik, Birsmarck je sveto ime za Nemce — dekle pa ga ne poznajo. Iz tega sklepa Tagblatt, da je priprosto ljudstvo še premalo nemško in dn ]£ trebn poski beti, d& bo Bismarcka vsak Nemec poznal. (To se zdi »Tagblattu« važno!) Žrtev poklica. Dne 5. t. m. umrl je g. Ivan Gantar, c. kr. sodni sluga iz Tržiča, v deželni bolnici v Ljubljani. Pokojni bil je na sv. Štefana dan 1.1. od nekega jetničarja v zaporih kr. okrajnega sodišča v Tržiču z nožem na prav divjaški način napaden in na tilniku smrtnonevarno poškodovan, nakar je vsled tega vedno bolj in bolj bolehal in je, kakor rečeno 5. t. m. sveje življenje v 46. letu za vedno sklenil. Zapušča vdovo in štiri nepreskrbljene otročiče. Bodi mu lahka zemljica! Pri podiranju dreves ponesrečil. Dne 6. t. m. dopoldne je podiral v bližini domače hiše vrbe 561etni hlapec Janez Rebselj. ki je bil uslužben pri posestnici Jožefi Rebselj iz Šent Jakoba pri Šent Jerneju na Dolenjskem. Nesreča je hotela, da je neko debelo drevo, katerega deblo je bilo prav Široko, zgrabilo Rebselja tako nesrečno, da je padel na tla in da je bil na mestu mrtev. Ogenj. Posestnik Franc Dobravec iz Broda, občina Cerklje, ima v bližini državne ceste pri vasi Brodu gospodarsko poslopje, kjer ima shranjeno različno poljedelsko orodje. Dne 4. t. m. je izbruhnil v onem poslopju ogenj, ki se je hitto razširil in uničil celo poslopje. Kako je ogenj nastal, se še ne ve. vendar mislijo, da je kak človek v poslopju preno- SSM ieZKPoro"oSrfeČi ' 5 Stotov sena. 295 hrastovih dešk ih vozovi, troje sani. en plug in ina brana. Poslopje je bilo zavarovano Vol poškodoval gospodarja, ko je pripeljal dne 8. t. m. posestnik Janez Golob iz Velikega Podljubna vola iz domačega hleva, da bi šel z njim orat, je vol nenadoma zdivjal, vrgel se na gospodarja in mu razparal z regovi čreva. Golobu so prihiteli na nornoč sosedje, ki so vola z vilami in kopačami nagnali. „ a , .*vllla- Te dni je bilo ukradeno šel i„l'Pal°h 400 kron. Tat je pridi! Jlr m- skoz’ okno, ne da bi po-okmi n n §o, stale v lončkih na n? duha ne sluha, neki tujec okrog deset, ut hiši 711etne posestnice Elizabete Demšar iz Selc in je potrka! na okno njene spalnice. Ker je Demšarjeva mislila, da je prišel domov njen sin, je rekla, da so hišna vrata odprta. Kako pa se je ženica ustrašila, ko je JES n.a*° stopil v nien0 sol)° ne-ie m tC’ M j.° ic prijel za obe roki in i-i; . hotel izpustiti. Demšarjeva je »ncaia na pomoč in se je hotela 7 vso silo oprostiti napadalca, ki je takoj nato zbežal v kuhinjo. Ko pa so je lopov prepričal, da je Demašrieva isti MN v daleč se je krojača ustrašil in je pobegnil. Kaj je neznanec hotel in kdo JO bil, se še ne ve, vendar sodijo, da ie neki Florijan Verhunc iz Železnikov, ki je ušel iz deželne blaznice na Studencu in ki se je isti čas potikal po tamošnji okolici. . .fožar- 1 c dni je izbruhnil ogenj v hiši posestnika Mihaela Blažka v I^ SJab lN0VraniSkefn- ic skodri°s ppozan,a bran,b?^ nina 5400 kron i?!- 00, zavaroval-se doslej še ni' !fo?&§.požar nastal’ Aretacija. V Stranski vasi pri P° M av ie orozništvo aretiralo dvoje fantov, ki sta na sumit, da sta v eni na cest Mr? nekt*a fanta ”a S5st‘ u’ ea težko poškodovala Sodišče bo dognalo resnico. Od done* ls. aprila od 17. aprila t. U Modra miška! Z Magdo Lessingi frej* in najkrasnejša učinkovita veselo-, e sezije! Neprestan bučen smeh! ^uematogral Ideal. L:ijbHana, sc nam Kfedališčem? Piše • Zadnjič smo čitali po listih, da je gledališča konec. Ob istem času so odhajali naši igralci na turnejo, da pokažejo tudi drugod svoje zmožnosti. Gotovo bodo dosegli uspeh. In marsikdo bo vprašal: Kako je to, da cela Ljubljana s 40.000 Slovenci ne more vzdržati teh par igralcev? Ali ni naša dolžnost, da med tem, ko so igralci na potovanju pospešimo priprave, da se zasigura slov. drama. Ali smo res padli že tako nizko. Včeraj je oni Kraševec dobro povedal par gorkih besedi ljubljanskemu občinstvu. Ampak oni ki nalašč ovirajo priprave za bodočo sezono — zaslužijo tudi par gorkih, pa ne le besedi, ampak še kaj drugega. Zaprlo se je gledišče — in vrsta ljudi stoji na cesti, ljudi, ki so naši, ki so iz nas izšli. Leto za letom se ponavlja ista kruta pesem za naše igralce; in dežela Kranjska nima toliko socialnega čuta, da bi tem ljudem zagotovila obstoj. In mi hočemo govoriti o umetnosti? Ta boj nam ubija one ljudi, ki so nas v zimskih večerih zabavali, ki so podajali in črpali iz svoje notranjosti, iz svoje duše. In masa občinstva je pozabila svojo vest, svoje dolžnosti. Ali smo pozabili, da so ti ljudje ve-lezaslužni za našo, kulturo — in da so se za najvišje in najlepše cilje žrtvovali? Silneje kot vsaka druga umetnost koristi narodu gledališče. In če družba ne more najti nikake ožje vezi z reprezentanti naše gledališke umetnosti, potem je to le nje izguba. Igralci imajo isto pravico do svojega življenjskega obstoja kot vsak meščanski sloj, in če pomanj-kuje dela te njih pravice ogroža, je Iiotein dolžnost dežele in države, da opomore tem razmeram — kajti sedanje razmere so kulturen škandal. — Bivši državni policaj Mandič obsojen! Te dni je bila obsodba proti Mandiču, bivšemu policaju 4 mesece ječe. Nočemo predbacivati te nesreče, ali razmere nam dajejo same povod, da izpregovorimo par besed. To kar se je zgodilo v Ljubljani pri državni policiji, bi bilo skoro nekaj zgodovinskega. Le poglejmo, kakšne razmere vladajo tam. Eni dobro stoje, se jih dobro podpira, druge se ne vidi, ter v družinskih razmerah žive popolnoma v bedi. Razne bolezni, družina, zdravila itd. pride vse na vrsto, seveda to ne briga policije. Brigalo jo je le. da je čdstno razdelila takozvani »Rennmeratioiisgelder« za novo leto med 20 straž, ostali 110 pa so gledali čez prste. V prvi vrsti so bili seveda odlikovani po 100 K, reci slo kroti, razni hišni posestniki. Torej okroglo 1500 K je bilo razdeljenih za dvajset straž po 100, 50, 30, 20 K. Ali niso drugi vredni tudi-odlikovanja! Ali niso mogoče stali v 11 v K; Lr^.L,.,° fr-ij mc na družinske razmere/recimo n. pr. pri Mandiču I Kako bi njemu zaleglo 100 K iut a človek mogoče ne bi pal danes. Res božja pota so čudna! Človek obrača, Bog obrne, tako je tudi pri Mandiču. Zakaj so dobili ravno ti izvoljeni ta dar, se bode gotovo vsak vprašal. To pustimo slavnemu občinstvu v razsodbo. Samo lahko rečemo, da so dobri informatorji. Ako bi danes ali jutri nakazala katera tvrdka, ali banka kakšno svoto za novo leto, kot darilo za javne straže, naj izreče resno in na prvem mestu, da se ta znesek na vse straže razdeli, ne samo med priljubljene. —- Neža, — Zaslepljeno ljudstvo. Ko pregledujem »Bogoljuba« št. 11 od leta 1913., najdem med darovalci neko 1 LjuMjane, katera je darovala 100 K (za odkup poganskega otroka, kateri naj dobi pri krstu ime Manja.) Mishl sem si takoj, to mora ze biti kaka stara kuharica, katera je dala meso hudiču, sedaj pa ponuja kosti — Bogu, (izraz nekega misijonarja pred 30 leti.) Tam najdem med darovalci za cerkev sv. Jožefa v Ljubljani, tudi darovalko 4 K, katere Tc PBstradala neko ubogo — slepo se pa že vse neha. Klerikalci jemljejo od take sirote, pri-stradan denar. , ,S,.°n.en^na v deželni bolnici. Lahko pridite kadar je kam ugodno. Prmesite to karto s sabo in jo pokažite v sprejemnim pisarni. — Brez komentarja. — Baron Trenk. Sinoči smo zopet imeli priliko občudovati hrvaško opereto, ki je žela za svojo uprizoritev prav lep uspeh. Občinstvo je poselilo to predstavo v polnem številu. Pevci so bili počaščeni s ploskanjem. Gledališče polno. — Zadnja operna predstava. Zaradi obolelosti gospe de Strozzi-ieve odpade za danes naznanjena predstava opere »Boheme« ter se uprizori opera »Faust«. Gostuje gospa Milena pl. Sughova, ki poje Margareto. Fausta poje gospod Low--zynski, Mefista gospod Križaj, Sie-oeia gdč. Zličarjeva, Valentina gosp. \ondrackl in Marto gdč. Valentije-va. I redstava se začne točno ob pol osmih zvečer. “ »Matica Slovenska«. O članku »Dogodki v Matici Slovenski«, ki ga je prinesel »Slovenec« v svoji velikonočni številki, nam je podal predsednik dr. Ilešič nekaj pojasnil: Tisto afero s Koblarjem je pred 2 letoma provzročil edino le pristaš Sl. Lj. S., g. dr. M. O., ne Matičin predsednik. Vsa stvar je bila v odboru povsem pojasnjena, a vendar ponavlja izkrivljanje istine bivši odbornik »Matice Slovenske«, ki je spisal oni članek. — Lista, ki jo sestavi odbor, ni za nikogar obvezna, in ni dvom-no, da je več odbornikov samih črtalo tega ali onega kandidata, ki je bil na njej. — Kar se tiče trditve, da se je tako končalo »zopet skupno delovanje«, se mora pribiti, da se je Sl. Lj. Str. že na lanskem katoliškem shodu posvetovala o »Matici Slovenski«, pa je neki politični voditelj razpravo premaknil v zaupnejše prostore; baje se je vršil tudi o Božiču na Bledu sestanek o »Matici«. Ni treba zato krivde za prenehanje skupnosti valiti na druge, če si sam kriv. — Po onem članku dobi človek vtis, da pisec hoče šuntati in delati zdražbo. Predsednik »Matičin« se je faktično, odkar je predsednik, izmed vseh odbornikov kresal večkrat edinole z njim; do posameznih nesoglasij pa naravno pride v tako velikem zboru, kakor je »Matičin« odbor. — »Ilirija« v Zagrebu. Naše nogometno moštvo je bilo na velikonočne praznike v Zagrebu, kjer je igralo v nedeljo z »Graždanskim športnim klubom«, v pondeljek pa s »Concordijo«. V nedeljo, kakor smo poročali, je bil izid 3 : 1 na korist Hrvatom — drugi dan 3 : 0 na korist »Concordije«. Naše moštvo se je oba dneva izborno držalo. Stalo je v boju z dvema moštvoma, ki spadata med boljše na našetn jugu. Posebno drugi dan so v moštvu »Concordije« nastopili boljši hrv. igralci, ki so odločili zmago. Ilirija kljub krepkim napadom ni mogla doseči uspeha. Občinstvo je Slovence radostno pozdravljalo. Zvečer je bila skupna večerja. — Koncerti »Glasbene Matice«, v katerih se bo izvajalo znamenito, najnovejše slovensko koncertno delo za soli, zbor in orkester, kantata »Oljki«, ki jo je zložil P. Hugolin Sattner, se definitivno vrše 22. in 23. aprila zvečer in v nedeljo, 26. aprila popoldne. Priprave za izvajanje tega velepomembnega izvirnega dela so v rednem teku. Solistično bodeta sodelovala v teh koncertih: odlična koncertna pevka domačinka, na Nemškem priznana umetnica ;gospa Fanetta Hertnsdorf, roj. Bili-iia (dramatičen sopran) iz Karlsruhe ^tiina- Anton Ivančič TRST. Andemo de Toni, via Nuova 5. TRST Tržaškemu občinstvu in v Trst prihajajočim Slovencem jamčim za pristna istrska, vipavska in dalmatinska vina, kakor tudi vedno sveže pivo in — izborno mrzlo in gorko kuhinjo. —.................. . in sedanji prvi slovenski bariton g. Ivan Levar, operni pevec iz Aache-na. — Težka aretacija. Pretekli petek popoldne je aretiral neki stražnik na šentjakobskem mostu dninarja Jožeta Glinška, ker je nadlegoval delavce, ki so tam delali. Glinšek pa kar ni hotel iti s stražnikom in se je vrgel na tla. Nenadoma pa je planil na stražnika, prijel ga je za prsa in se začel z njim ruvati tako, da sta oba Glinšek in stražnik padla na tla. Ko sta zopet vstala, je hotel Glinšek stražniku izruvati sabljo. Na pomoč je moral priti še en stražnik in z združeno močjo sta oba stražnika spravila nasilnega Glinška v zapor. Glinšek se bo moral zagovarjati pred deželnim sodiščem. — Mesto v Ameriko, v zapor. V jietek je policija aretirala leta 1894. rojenega delavca Martina Uje-viča, iz Imotskega v Dalmaciji, ker je hotel pobegniti v Ameriko, ne da bi izvršil svoje vojaške obveznosti. Z Ujcvičeiti bo imelo opravka tukajšnje deželno sodišče. — Slov. pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« ima definitivno svoj letošnji redni občni zbor v soboto, dne 18. aprila t. 1. ob osmih zvečer v Mrakovi restavraciji na Rimski cesti. Redni in podporni člani, udeležite se ga! — Zveza slov. pevskih društev sodeluje na Braiiiborovi proslavi 5001etnice ustoličenja koroških vojvod s Foersterjevim moškim zborom »Samo«. Ljubljanske, v Zvezi včlanjene pevske zbore vabimo, da se udeleže prve skupne pevske vaje, ki bo v četrtek, dne 16. t. m. ob 8! zvečer v Narodnem domu. — Bližajo se srečni časi za one cenjene čitatelje, ki na podlagi današnje priloge glavnega zastopstva Srečkovega oddelka Češke Industri-julnc banke v Ljubljani naroče izborno Skupino petih srečk na 62 mesečnih obrokov po 5.25 K, oziroma skupino treh srečk na 62 mesečnih obrokov po K 3.25, kajti že en sam glavni dobitek jim odvzame skrb za bodočnost, dočim se jim v srečnem slučaju zamorejo pripetiti tudi še nadaljni dobitki. Mesečni obroki za te izborno izbrane srečke, ki Imajo svojo trajno denarno vrednost, so zares nizko nastavljeni, vsled česar je vsakomur, ki hoče na varen način poskusiti svojo srečo s srečkami, dana k temu izvanredno ugodna prilika. Ker izhaja ponudba od velike in zanesljive slovanske banke, jo priporočamo. mr BUFFET-RESTAURANT Via Nicoli. 11. — T«*T — Via Nicolo 11. Podpisana vljudno naznanjava p. t. občinstvu, da sva prejSnji buffet „lstrla“ razširila v buffet. restaurant z dunajsko kuhinjo. Točiva: GKško beio in kulmbaško črno pivo, pristni istrljanska, dalmatinska, štajerska In nižjeavatrijskn vina. — Opoldne in zvečer nbonement 251. lESieeer. TmJp Gostilna-Buflct F. B0LLE Alla Valle di Roiano. Domača vina. — Sveže pivo. — Gorka in mrzla jedila. Trst-Roj a n ia Roiano 2 in via Montorsino 9 — Modra miška, zelo razposajena burka v štirih delili, ki je te praznike v kinematografu »Ideal« mnogobrojne obiskovalce žlahtno zabavala, ponavlja se še do vštetega petka vsaki dan ob 3., pol 5., 6., pol. osmih in 9. liri. Poleg tega še najnovejši Pathe žurnal. V soboto »An-geljček«, veseloigra v štirili delih z Asto Nielsen. Trst. Izložba banke okradena pri belem dnevu. Tatovi postajajo od dne do dne predrznejši, kar dokazuje sledeči slučaj: Na trgu della Borsa, v enem izmed najprometnejših krajev v Trstu sc nahaja banka Union. Kakor vsaka banka, tako ima tudi banka »Union« veliko izložbo, v kateri je razstavljen zlat in jiapirnat denar. V soboto pojtoldnc okrog 2. ure so videli mnogi pasanti, kako je planil mlad človek proti izložbi banke »Union« in udarit z obema rokama po ogromnem steklu izložbe, da se je razdrobilo. Mimoidoči so obstali in so z začudenjem gledali na človeka. Neznanec pa je segel nato v izložbo ter si nagrabil v naglici zlatega denarja, ki je ležal v izložbi. Šele sedaj so Uvideli mimoidoči, da je ta človek zelo predrzen tat m nekateri izmed njih so planili proti njemu, da gh primejo. Ta pa ni čakal. Denar je skril naglo po žepih ter začel nato bežati na vso moč. Za njim pa je bežala cela četa ljudi ter kričala na ves glas: tat, tat. Tat pa sc ni brigal mnogo za te klice; bežal je na vso moč iz ulice v ulico s tako spretnostjo, da je kmalu izginil vsem zasledovalcem izpred oči. Imel je tedaj srečo, a ne dolgo, — O tatvini je bila takoj obveščena policija. Zaslišanih je bilo več ljudi, ki so videli ves prizor. Bil je poklican tudi ravnatelj banke »Union«, ki je izjavil, da manjka iz izložbe 2700 K v zlatu! Ker je šlo tedaj za 'precejšnjo vsotico, se je podvizala oblast, da so izvedele o tej tatvini takoj vse policijske stražnice. Policisti vseli vrst so bili takoj na delu. Vedeli so, da imajo iskati predrznega tatu, takega in takega, ki se je porezal na rokah, ko je udaril po steklu. — Takole proti večeru je ustavil neki stražnik na žaveljski cesti nekega sumljivega človeka. (Zavije so približno eno uro hoda od borznega trga, kjer se je izvršila tatvina.) Stražnik je vprašal tega človeka, kain in kod, in naposled mu je ukazal, naj pokaže pokaže roke. ki jih je tiščal v žepih. Ko je videl stražnik, da so vse obrezane. je bil takoj prepričan, da je zadel pravega. In ni sc motil. Ko so preiskali aretiranca na policiji, so našli pri njem ves ukradeni denar, t. j. 2700 K v zlatu. — Vlomilec je dejal, da se imenuje Gracijan Stenico, da je stavec, star 21 let, doma iz Trentina. Povedal je, da je brez službe in da je trpel pomanjkanje, zato je storil ta korak. Stenico pa ni hotel povedati, kdaj je prišel v Trst in kje je bil nastanjen. Iz škedenjske stražnice je bil odpeljan najprej na šentjakobski komisarijat, od tu pa v zapore v ulico Tigor, kjer je na razpolago izpraševalnemu sodniku. Velikonočna zgodba. V restavraciji »Eurora« je svirala neka godba. To in pa prazniki sami so privabili marsikoga v ta lokal. Zvečer so se ljudje trli za prostorček. Pestra množica je govorila v vseh jezikih. Tu si videl Italijana, tam Slovenca, tam zopet Nemca, Hrvata in še druge. Nemci so kakor po navadi vedno bolj kričeči, bahato si trkajo po prsih: Mi smo mi. Naš jezik je močno razširjen, naš jezik je svetovni jezik in mi smo tukaj, ki držimo druge na vrvici!« Slovenec govori v svoji ponižnosti tiho, da bi Italijani ali Nemci pač ne smatrali njegov govor drugim za izzivanje ali provokacijo. Pri sprednjih mizah je bilo, tam blizu godbe. Nemška družba se je privalila v lokal ter sedla k oni mizi. Nekaj časa so se šopirili le tako med sabo, potem so začeli pogovor še z Ali ste že bili v čevljarnicl ntona Javernika, Trst, ■Boso ulica Farnetto 33 ?? a=a Nprcjtmnj« »e Imll p»pravlla. drugimi, ki so sedeli tam blizu. Posebno so silili v pogovor neko go-sjiodično pri isti mizi: »Gospodična, vi ste nemški tip, nemški značaj. Vi gotovo niste Tržačanka, tako blonda ste — kajneda, niste Italijanka.« Takrat se je oglasil neki Slovenec in je dokazoval, da so tudi nekateri Slovani blondini. 'I'o je onega Nemca močno jezilo. Gospodični se je močno dobrikal in nazadnje sta sc menda res pobotala, da je Nemka. Lepa »Nemka« je bila v družbi s svojim očetom in svojo materjo. Ti so klicali pivo za pivom, dokler se jih ni nabralo 14. Takrat pa so sc dvignili eden za drugim, oče, mati in hči m so šli, ui jih bilo nazaj. Slovenec se je sklonil takrat čez mizo in je reke! oni nemški družbi: »Pardon, gospodje, da, res to so nemški tipi. Kaj takšnega bi Slovenci ne bili zmožni! : Najnovejša telefonska in brzojavna poroči'a. KONFERENCA ZUNANJIH MINISTROV. Bolgarski prestolonaslednik prisoten. Opatija, 14. aprila Danes dopoldne je dospel semkaj avstrijski zunanji minister grof Berchtotd s For-gachem. Popoldne se Je pripeljal s posebnim vlakom zunanji minister italijanski San Giuliano. Predmetov, ki se bodo na konferenci obravnavali, je precej. Predvsem Albanija in epirsko vprašanje, potem vprašanje ravnotežja ob Adri-jl, Sredozemsko morje in notranje politične zadeve Avstrije v kolikor so te v zadnjem času motile soglasje z Italijo, vse to bo na razgovoru. Opatija, 14. aprila. Jutri dopoldne se sestaneta ministra v »Hotel Stefanle«. Opatija, 14. aprila. Grof Berch-told je govoril danes tudi par besed z bolgarskim prestolonaslednikom. PREISKAVE V PETROGRADU. Petrograd, 14. aprila. Preteklo noč so se vršile velike preiskave pri dijakih in pri delavcih, o katerih se sluti, da so na čelu revolucionarnemu gibanju. Voditelji delavstva Puftlove tovarne so bili aretirani. BOJI V ALBANIJI. Albanci tepeni. Drač, 14. aprila. Po semkaj do« šlih poročilih se vrše hudi boji med albansko žandarmerijo in Epirotl. V enem zadnjih bojev so biti Albanci popolnoma tepeni. En det Je pobit, drugi del je razkropljen. SRBSKO MINISTRSTVO. Belgrad, 14. aprila. Srbsko ministrstvo bo rekonstruirano. Na Pa-čujevo mesto pride Petrovič. NESREČA NEWFOUNDLAND. London, 14. aprila. (Kakor smo že poročali, se je od ribiške ekspedicije zgubila ladja Southern Cross). Ostanki ladje Southern Cross so se našli. Mornarji so vsi poginili. 1 VLAK TRČIL OB LOKOMOTIVO. London, 14. aprila. Neki ekspresni vlak je trčil pri Londonu ob lokomotivo; dva moža sta mrtva, več ranjenih. ŽRTEV POKLICA. Krakov, 14. aprila. Primarij bolnice Stanislav Groban, docent, se Je pri operaciji zastrupil in zastrupljanju podlegel. JLfIMATUM ZDRUŽENIH DRŽAV MEKSIKI. Pariz. 14. aprila. Združene države so dale Meksitoi ultimatom: Meksilta mora ameriškemu vojnemu brodovju izročiti topove. Če ne bo streženo, prične ladijevje bombardi-rati mesto Tampico. Pariz, 14. aprila. Meksikanska vlada se je posvetovala o ameriških zahtevah. Vladi je po daljši debati zahteve zavrnila. Združene države obstajajo pri svojih zahtevah. Bombardam Tampice se še ni začel. Mali oglasi. Beseda S vinarjev. Najmanjši znesek 50 vi* narjev. Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasih ai nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji inserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. uri zvečer. Vajenec za tapetniško obrt se takoj sprejme. Josip Sluga. Rimska cesta 21. Proda se vsled preselitve nekaj hišne oprave, Slomškova ulica 4/1, desno. 245—2 Kanarček (Harcer) jc ušel na Emonski cesti št. 8. Pošten najditelj mri ga vrne proti nagradi. Brivski pomočnik se sprejme takoj pri brivcu Ivanu Radolieu v Mariboru. Meljska cesta 22. Znati mora tudi slovenski. Ponudbe na zgorajš-nji naslov. 240 1. Mlad, izobražen gospod želi ko-respondirati z inteligentno gospico pod »Bodočnost« na Anoneno ekspe-dicijo. _ 241—1 Fant in pol išče dekleta in pol! »Ludovik«, poštnoležeče, Cerknica, Notranjsko. 234—1. SZrojažtvo Ivan Kersnič v Ljubljani, Sv. Petra cesta 32, L nadstr. nad kavarno „ Avstrija" se priporoča slav. občinstvu za izdelovanje vsakovrstnih oblek po najnovejši modi. Solidno delo, zmerno nizke cene, znano pohvalila postrežba. — Popravila se hitro in ceno izvršujejo. [ Cvetlični salon j Viktor Bajt I : Ljubljana, Šelenburgova ul. 6 £ (zraven pošte) ■ S * s priporoča nagrobne vence, £ £ šopke in vsakovrstne cvet- £ S '* 5 lice po najnižjih cenah. £ | s s Točna in solidna postrežba! j Brzojavi na VIKTOR BAJT, j jj Ljubljana. 5 PE.P,ZAJEC izprašani optike. ZulagatelJ c. In kr. armade, vojne mornarice, dutnobrancev itd. I jj ubij n na,, Ntari trg- O. V tej stroki najzanesijivejša tvrdka. Edino pri meni na razpolago zelo podučljlvi prvi slovenski optični ceniki, dobi ga vsakdo zastonj. Specialist za očala in Sčipalnike. Toplomere, barometre, daljnoglede Itd. Z električnim obratom moderno urejena delavnica. Zn prvovrstno optiko se Jamči. Correspondenee. Un jeune homme venu de France, desire avoir correspon-dence avec une jeune dame cor-respondence tranvais adresse: poste restante „Plaisir“, Ljubljana. Opolo liter.......... K — 88 Saiuotok rdeči liter ... K —'92 Samotok beli „ ... K 1*— M. Žerjav, Streliška ulica št. 32. Berta Sever, Sv. Jakoba trg. Spretnega krojaškega pomočnika delovodjo samo za boljša in salonska dela s prav dobro plačo in trajnim mestom sprejme takoj krojaški mojster Fran Kraigher, Gosposka ul. 5. Baška! Prvo čisto slovansko kopališče ob Adriji Hotel Velebit lastnik Hrvat 'A. Tudor na otoku Krku (Veglia), Istra. Izvrstna kuhinja, nič zdraviliške takse. Hotel ima krasen položaj, jc okoli 20 korakov oddaljen od inorja proti kopališču. Nova moderna zgradba; oskrbljen je z izvrstno pitno vodo. Pred hotelom velika terasa. Dnevna zveza s parobrodom z Reko. Vse informacije, prospekte, daje zastonj in franko lastnik hotela. Pri nakupu, različnega mamifakiuifitga blaga se blagovolile obrniti na tvrdko —— A. Sl E. Skaberne Mestni tr? R ~ "tsssrsrr-v. —— _ obstoji od 1.1883. = Sveže pivo == najfinejše dvojno marčno belo in Črno (Bcckbier), belo 'h litra vrček po 20 v, steklenice 'h lit. čez ulico ravno tako 20 v. Orno pa v steklenicah po 24 v. Dobi se tudi dobro vino, gorka in mrzla jedila. Na razpolago so cenjenim gostom v popoldanskih urah vozovi za vožnjo v mesto in okolico. ANTON MAVER, posestnik in restavrater hotel „Vega“, Sp, Šiška 26. W Led T*t poceni se dobi tu in v Ljubljani, Metelkova ulica štev. 13. krojitč Ljubljana, Sv. Petra c. 16 priporoča svojo veliko zalogo gotovih oblek zn goMpode in dečke, jopic In plaščev za gospe, nepremočljivih liavelokov itd. itd. itd. Obleke po meri se po najnovejših vzorcih in najnižjih cenah izvršuje o. Nogavice in druge pletenine, dalje ovratnike in v to stroko spadajoče blago dobite najceneje v A. & E. Skabernč Mestni trg štev. lO. T7"elilra, izTc&ra,! Solidjaa, postrežToa.! Razglas. lil s tv štev. 2 na Tržaški cesti z (Jvorišcem, vrtom, gospodarskim poslopjem, hlevom za 6—8 glav, magaei-nom itd., se da z ma.em celotno ali po posameznih oddelkih v najem. V hiši je že 12 let izvrstno uspevajoča mesnica in I se more najeti ta prostor tudi posebej. Pojasnila daje dr. M. Pirc, odvetnik v Ljubljani, Sodna ulica štev. 7. -N£ed. čLo"bxim najboljše je S1 »Pucii*1 vozno koto H§ n. a .1 a I I n k ■ 4 model HU J, ki S5 vsled lahkega teka in trpežnosti povsod najbolj priljubljena. Cjlavno Kastopstvo in zitloga specialna trgovina šivalnih .'. strojev in koles .*. IjjvLfeljana. — SocLna -ulica št. v. — Xjj-u.toljaiia. IGN. VOK, Modistinja Minka Horvat, Priporoča svojo veliko zalogo damskih in otroških klobukov, športnih Čepic in vseh potrebščin za mo-distke. — Popravila se točno in najcenejše izvrše. i SANATOROi • EMONA1 j LUUBLlJANA • komenskega ulica-tel fiEKJDRA^:pf?n\RiJ'DRFR.DERa/ŠNC 1 FRAN KRAIGHER terojašlri xrao;jexer Gospela -uillcai štev. S se priporoča slavnemu občinstvu za naročila vsakovrstnih oblek po P16*'*. — Inozemskega in domačega blaga veeno na izbero. — Sprejema tudi izdelovanje oblek in popravila. — Cere zmerne. — Izdeluje vsakovrstne svetovno znane gumbe Iz svile In blaga, trpežne tudi za eksport po morju. 229 »Zdravnik želodca11 je edina posebnost želodčnega likerja iz zdravilnih rastlin, kateri izborno upliva proti slabosti v želodcu ter ga radi tega v nobeni družini ne bi smelo manjkati. Edna posebnost) likerja je ^ Pisemski papir. Naj novejše u glednice priporoča Marija Tičar Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 26 in Resljeva cesta št. 7, Žagni polno jarmenik in stroji za obdelovanje lesa vseh vrst zlasti patentni brzodetnt Jarmenik, jarmenlki cepllnikf, (samice), be- vr? n^.., jarmenik, enolistni in dvolistni. "Vsi stroji za mizarje, kolarje, strugarje, sodarje, tesarje itd. itd. Vsi stroji za Izdelovanje pohištva iz vpognjenega lesa. *.. Stroji za lupljenje lesa. .*. Stroji 7,a lesno volno. T L H H I A K za vse voune razmere z največjo izrabljivostjo. : Perzijski regulatorji. : . Patent prijavljen. —- Moderne transmisije. Prevr.cm kompletnih tvorni&kih oprav za vso lesno industrijo. .*. Najfinejše reference mnogovrstnih obratov tu- in v inozemstvu. Tvornica strojev 0. T0NNIES, Ljubljana P. m /l Velikonočna okasion prodaja 35.000 komadov. Najnovejše za spomlad in leto za gospode in dečke, damska konfekcija pariških in berolin-skih modelov po čudovito priznanih nizkih cenah. o gg/ jlso £>5L D»zD.O!ŽloO- Angleško skladišče oblek O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg 5.-6. Telephon 182. % Največja zaloga za vsakovrstna moška oblačila izvrstne kvalitete po brezkonkurenčnih cenah priporoča = mannlaktnrna trgovina = J. Grobelnik, Ljubljana *“* Mestni trg štev. 22, nasproti lekarne.