slovenska stran 27. februar 1978. - Naše Novine-9. PIŠETA IN UREJUJETA: LOJZE KOŠOROK IN PAVLA GRUDEN NOVICE IN ZANIMIVOSTI PO SLOVENIUI LJUBLJANA - V dvorani Slovenske filharmonije je bila 6. februarja na Prešernov dan slovenska prireditev, na katori so najuspesneji slovenski kulturni ustvarjalci prejeli Prešernove nagrade -tradicionalna najpomembnejša nacionalna priznanja, ki jih vsako leto podeljujejo za najvidnejše dosežke na kulturnem področju. LADKO KOSOREC - za operni pevski opus. ANTON INGOLIČ - za sodobna zgodovinska književna pričevanja in za književnost za otroke in mladino. KAJETAN KOVIC - za pe-snisko zbirko "Labrador". EDO RAVNIKAR - za urbanistično arhitektonsko stvaritve Trga revolucije. NIKOLAJ OMERSA - za ustvarjalno slikarsko delo. NANDE IN DRAGO VIDMAR - za umetniško, socialno, likovno partizansko odlikovanje (likovna umetnika). LJUBLJANA - Predsednik izvršnega sveta skupscine SR Slovenije dr. Avguštin Lah je sprejel podpredsednico mesta Dunaj Gertrude Ero-ehlich-Sandtner in se z njo pogovarjal o možnostih razširitve sodelovanja na kulturnem področju med Ljubljano in Duñajem oziroma Sr Slovenijo in republiko Avstrijo. LJUBLJANA - 4. februarja je bila v Ljubljani slovesnost: slovenski celovecerni film "To so gadi" si je na-mrcel ogledalo ze 100 tisoč obiskovalcev. Dosej sta bila najbolj obiskana slovenska celovecerna filma "Na svoji zemlji" (1948) v režiji Franceta Stiglica in "Vesna" (1954) v režiji Frantiska Capa. Vesno si je takrat ogledalo okrog 92 tisoč gledalcev. In ce pogledamo podatke samo deset let nazaj, lahko zapišemo, da je imela največ obiskovalcev leta 1970 "Bitka na Neretvi" 92.238 gledalcev, sledijo "Ta čudovita bitja" (1975) 84.018. Slovenski film "Vdovstvo Karoline Zasler" je imel v Ljubljani 57.127 gledalcev in "Zelo" režiserja Georga Roya Hilla (1975) 54.227 gledalcev. Torej so "Gadi" dosegli resnično lep uspeh. Ob tej priložnosti je Viba film režiserju Jožetu Bevcu, ki je bil doslej znan predvsem kot režiser kratkih filmov (saj so "Gadi" njegov celovecerni prvenec) podelil priznanje za njegovo uspes-no delo pri filmu. NOVA GORICA - Lidija Sentjurc, clanica sveta federacije in častna občanka Nove Gorice, je v najmlajšem slovenskem mestu vzidala v temeljni kamen -portal stare kmečke kraške hise - spominsko listino in tako odprla gradnjo kulturnega centra v Novi Gorici. Pricetek gradnje kulturnega zarisca je probivalcem mesta, občine in regije najlepše darilo ob letošnjem slovenskem kulturnem prazniku -Prešernovem dnevu. Bodoči kulturni centar v Novi Gorici bo imel močan vpliv tudi na sodelovanje s Slovenci in Italijani v Italiji. V večji meri kot doslej bo omogočeno kulturno snovanje in sodelovanje ter "odpiranje" v sirsi slovenski in jugoslovanski kulturni prostor. Na predlog novogoriske občinske kulturne skupnosti naj bi se bodoči center imenoval po predsedniku Titu. Tudi tako naj bi Primorci poudarili odločilno vlogo našega predsednika, ki jo je imel pri uresničitvi njihove zelje, da je bil ta del Slovenije priključen k Jugoslaviji. BEOGRAD - Na povabilo predsednika Jimmyja Carterja bo predsednik Josip Broz Tito marca letos obiskal ZDA. ČESTITKE Dne 25, februarja sta v Stanmoru sklenila zakonsko zvezo ga. Matilda TOMA-ZIN sin g. Rudi FRANKO-VIC. Zakonskemu paru čestitamo in želimo vse dobro in lepo v zakonskemu življenju. kar po domače ••• SAMEGA PREŠERNA bi poklicala na pomoč, da bi mi pomogal deliti za vami kar mi polni srce. Tada kadar se srce odpre, izpre-govali le v svoji besedi. Srce se ne zna pretvarjati, srce ne pozna lazi. Razpoloženje, ki me prevzema je tako praznično in tako novo, da trenutno ne najdem besedo. Kako naj po domače govorim o tako vzvisenom čustvu kot je ljubezem do domo-vineO Kako naj po domače izpovem globoko žalost, ki mi kali nacojsno veselje? Kako naj vam v eni povem, da sem danes doživela manifestacijo enotnosti z domovino ob priliki odkritja spomenika Prešernu v Slovenskem društvu Sydney. KAJ JE DOMOVINA ZDOMCU? Tista ljubezem mu Je, ki Jo spozna sele v tišini. Domovina Je zavetje izseljenceve duše. Njegova spovednica je. Saj se zdomec celo k Bogu zateka v njeni besedi. Domovina je tisti košček zemlje, brez katere celo človek v najboljših gmotnih razmerah samo životari. Domovina je v vsakemu njenih otrok eden tistih bistvenih elementov, ki daje na- rodu značaj. Domovina je narod povezan s svojo zemljo. KDO NE POZNA LJUBEZNI DO DOMOVINE? Kdor je pozna ljubezni do svojega naroda. Tak človek tudi ni človekoljub. Ta pripada tistim ljudem, ki v prvi vrsti sluzi samemu sebi. Torej sluzi tistemu kar sluzi njemu, njegovim osebnim težnjam, njegovemu ožjemu krogu, njegovi miselnosti, njegovemu družbenemu razredu. Taki rojaki v nasi sr-' edini so tiste grenke kaplje, ki mi nocoj kale moje praznično raspolozenje. Tudi k njim gre danes moja ljubezen in objokuje jih, saj z nekatorimi od njih delim tujino ze trideset let. To so bivši sluge tistih izmov, ki so hoteli izbrisati nas narod z obraza zemlje. Izvadenci v zastrupljevanju mladine, so jim pohabili duše. VČERAJ SO PLAPOLALE na tistem griču, kjer stoji se nedovrsen Dom slovenskega društva Sydney, štiri zastave: društveni prapor, slovenska zastava poleg ju- goslovenske in avstralske zastave. Vprašala sem se, kaj sploh bi bilo, ce bi namesto zvezd na treh zastavah bil kljukasti kriz. Avstralija bi bila nemška kolonija, ne bi bilo slovenskih društev v Avstralci, ne bi bilo tega prapora, ki govori Avstraliji o nasi kulturi. Mi bi morda bili le uporniki, izgnani po kazni na ta največji otok sveta. Bratje, bratje, kdo vam je zasenčil um? VČERAJ SO SE ZBRALI avstralski Slovenci, od blizu in daleč, na našem griču v zapadnem predmestju Sydn-eya. Zbrali smo se, da v duhu povezani z domovino odkrijemo spomenik našemu velikanu poetu in rodoljubu dr. Francetu Prešernu. Pred menoj pa je zazarel lok sprave, tista mavrica o kateri sem ze pred petnajstimi leti v "Mislih" zalobno zapela v eni mojih ubornih pesmi, ki so le ena sama molitev in hrapenenje po bratski spravi. Ta moja molitev je- bila uslisena včeraj dvanajstega februarja 1978 leta. Trideset let sem obje-kovala nas razkol. Trideset let sem v tujini preklinjala MARJAN TOMAŽIN: odkrili smo spomenik dr. franceta prešerna [NADALJEVANJE] Nedelja, 12. februar, je bil gotovo najpomembnejši in nepozabni dan v zgodovini našega društva - odkritje spomenika. Društveni prostori so bili nabito polni in okoli doma se je kar trlo ljudi. Za vse zal ni bilo prostora, toda z ozvočenjem je bilo zagotovljeno, da so vsi obiskovalci lahko sledili kulturnemu programu. Nad vhodom v dom so na visokih drogovih plapolale štiri zastave: jugoslovanska, avstral-* ska in društveni prapor in slovenska. Vzdušje je bilo praznično in na obrazih vseh gostov je odsevalo praznično raspolozenje v pričakovanju velikega trenutka. Vhodna rec v nas dom, v kateri je stal z društvenim praporom pdkrit Prešernov spomenik, je lepo in moderno urejena, daje vzbujala začudenja in pohvale med obiskovalci. Tudi notranjost doma in kolica so bile za to priliko lepo urejene. Ob štirih smo pričeli s kulturnim programom. Na sameme začetku nam je Triglavski pevski zbor zapel tri prelepe slovenske pesmi ter zasluzil obilan aplavz pri poslušalcih. Potem so sledili številni pozdravni govori častnih gostov. Pleskanje in navdušenja mi bilo mogoče izmeriti. Za tem je sledil govor o življenju delu in pomenu Prešerna za slovenski narod. V krajši obliki je bil preveden tudi v angleščino in smo tako velikana nase poezije predstavili tudi gostom, kateri slovensko ne razumejo. Zatem so nadarjeni rezitato-rji predstavili občinstvu nekaj najlepših Prešernovih pesnitev, kot so Zdravljica, Vrba, Povodni moz, Uvod h krstu oru Slavici, Sonetni venec in druge. Sonet Vrba in Zdravljica sta bili predstavljeni prav tako v angleškemu jeziku. Nepozaben je bil govor pisatelja Cirila Zlobca, ki nam je globoko umetniško, s srcem pesnika in umetnika, ter z lepo tekočo besedo, predstavil Prešerna. Sledil je nastop mladinske in otroške folklorne skupine pod vodstvom gospe Marije Kosorok. Prekrasen je bil pogled na številne prelepe narodne nose, plesalcev, ki so se ob zvokih harmonike vrteli po odru. Posebno priznanje občinstva je sprejela otroška skupina. Starost teh plesalcev je v obsegu sest do devet let Izvedba plesne točke je bila brezhibna, ter so s svojimi mosami in svojo otroško prisrčnostjo vzbudili globoke simpatije in navdušenje med gledalci. V zadnji točki programa pa je se enkrat nastopil Triglavski pevski zbor, tokrat v mešani zasedbi, ter zapel se tri lepe slovenske pesmi, med njimi tudi Prešernovo - Lunja sije. Po burnem ploskanju in na zahtevo občinstva so morali zapeti se pesem Zabe. Brez dvoma so nam dokazali, da so postali ze pravi mojstri petja in da so velika kulturna pridobitev za slovenske rojake v Sydneyu. Med drugimi so ze nastopali tudi v sydneyski Opera House. Po končanem programu je predsednik Slovenskega društva gospod Vinko Ovijac stopil pred mikrofon ter zaprosil gospoda Mullocka, da ga pospremi v vhodno vezo in idkrije spomenik. Zabliskali so fotografski aparati in za-brnele so filmske kamere. Zal je bilo v vezi vse premalo prostora, da bi lahko vsi prisostvovali svečanemu trenutku, zato so si morali zbrani gostje izmenično ogledati spomenik po končanem odkritju. Pogled ne Prešernov spomenik je velicastan. Iz qjega diha umetniška veličina kiparja Zdenka Kalina, kateremu je nase Društvo neizmerno hvaležno za njegovo prelepo delo. Stoji na temni mramornati plosci, da kateri se z zlatnimi črkami sveti napis: "Dr. France Presern, 1800-1849". Lepa arhitektonska ureditev prostora, v katerem je postavljen, do-pojjnnje njegovo veličino in pogled na spomenik in njegovo okolico, vzbqja spoštovanje do našega velikega umetnika in učitelja slovenskega naroda. Veliko dela in truda je bilo vloženega v priprave za svečano odkritje spomenika. Rad bi se v imenu Slovenskega društva Sydney in v imenu društvenega odbora iz srca zahvalil vsem, ki so prispevali s svojim delom, ce bi hoteli navesti vse poimensko, ki so žrtvovali svoj prosti cas, in stem pokazali svojo kulturno in nacionalno pripadnost. Zahvaljujem se Slovenski kulturni skupnosti, ki nam je podarila spomenik, ter slovenski iseljenski matici iz Ljubljane, ki nam je spomenik posredovala. Se enkrat se bi rad zahvalil kiparju Zdenku Kalinu za njegovo umetniško ustvaritev ter poudaril zeljo, da bi ga vsi sydneyski Slovenci radi videli enkrat med nami kot častnega gosta. Iz srca upamo da bo prišel pogledat svoja dva avstralska "sinova" - Cankarja in Prešerna. Zahvaljujem se starsem otrok, ki so svoje najmlajše potrpežljivo vodili na vaje. Posebna zahvala pb tej priliki gre gospe Mariji Kosorok ki je sesila vse narodne nose za obe folklorni •skupini ter neutrudno učila otroke plesati. Se enkrat najlepša hvala vsem, ki ste peli, recitirali, plesali, pripravljali društvene prostore za prireditev, čistili, kuhali, pekli, servirali hrano in pijačo, igrali za ples, skrbeli za parkiranje avtomobilov, posodili stvari za naso rastavo, podarili nasi knjižnici knjige ter obiskali nase prireditve. S tem ste dokazali samemu sebi ter vsem rojakom doma in po svetu, da imamo Slovenci veliko smisla za skupnost ter za skupno delo ter potrdili star slovenski pregovor, ki pravi - v slogi je moc. Dokazali smo, da se ne sramujemo svoje nacionalne pr-padnosti, svoje domovine in svoje zastave. In le na tak način bomo v bodoče lahko s skupnimi momci kulturno in gospodarsko gradili svoje Društvo, ter s tem gradili svojo duhovno notranjost. Se enkrat - najlepša hvala. tisto hudo uro, v kateri so bratje odpadniki sprejeli tujčevo orožje in ga dvignili na brate. SLOVENIJA! Drobna toda razkošna drobtinica zemeljske oble, polna lepote, ki se siri od s snegom in večnim ledom pokritih planinskih vrhov nad tihami dolinami in jezeri, nad veselimi, zelenimi gribcld okrašenimi s cerkvenimi stolpi. Lepota, ki je kakor v zamet odela dolina in polja ob bregovih rek šumečih s planin, vse tja do sinjega Jadrana. Človek, ki je to zemljo videl, pa naj bo se tako tuj, se razveselil, ko se spremni na njo. Slovenija, zibelka veselih ljudi! Drobna in blaga in ljubka kakor božji volek. Pa se je našel Antikrist, ki je dvignil kljukasti kriz in z njim posilil to blago deželico, kratko kakor božji volek na božji dlani. NAPOČIL JE SVEČANI trenutek odkritja Prešernovega poprsja. Skoraj bojim se tako dolgo pričakovanega trenutka. Zelja, ki se je v meni porodila, se je uresničila. V notranjosti trepetam... Sreča mi stiska drlo. Zaprem oci. To je za mene globoko osebno doživetje... Komu poet res k^j osebno pomeni? Komu poet ravna pot skozi zevljenja? Poeti davno mrtvi žive v človeštvu, zvezda vodnica so narodom in posameznikom. "POŠLJITE MI PREŠERNA", je bil moj klic na pomoč v pismu mojim, ki niso vedeli za moje nesrečno življenje. V borbi za moj duhovni obstanek sem inst-iktivno klicala na pomoč Prešerna. V soli ga nišam cenila, za časa vojne se nanj nišam spomnila. V tujini sem ga doživljala. Odprl je moje srčne rane. Njegov duh je dal krila mojim žalostnim pesmim, ki so se porajale v odupu moje osamljenosti; sam Bog mi je poslal Prešerna, ki me je skoraj izne-moglo, na krilih svojega duha dvignil iz tujine. S Prešernovim razumevanjem človeškega trpljenja, sem se po desetih letih osamljenosti v zakonu vrnila k svoji besedi, k svojemu narodu. Prešernova pesem mi je dala moc za nadaljno življenje. V sanjah, ki so mi ga živega prinesle v moje notranje življenje, sem sprejala Prešernovo izročilo meni. Revna je moja pesem, vije se ob vznozju Parnasa. Toda v njej je moje trpljenje, trpljenje našega naroda, trpljenje sočloveka, ljubezen do nase domovine in seganje po Prešernovem duhu, ki krili visoko, visoko nad menoj. Ljubim ga, ker je nedosegljiv v dalekosezni ljubezni do človeka in svojega rodu. Pavla Gruden PISMA ČITALACA - PISMA ČITALACA - PISMA ČITALACA Nikola Kandic gordiiev čvor Našim roditeljima bilo je glavno da nam srce ople-mene, 4 BELVEDERE ARCADE CABRAMATTA TEL. 727—0305 PUTOVANJA, PLOCE, KNJIGE, NOVINE, Jedina agencija a zapadnom dela Sydney-a koja snabdeva etnicki radio sa najnovtfim plocama. Putovanja, ploce i kasete. Kqjige i sve vrste novina. takodje! na staroj adresi 13, scott st. LIVERPOOL TEL 602-7934