Poštnina plačana v gotovini
POSAMEZNA ŠTEVILKA1 1.25 DIN
DELAVSKA POLITIKA
IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH
Naročnina v Jugoslaviji maša mesečno Din 10.—. v Inozemstva mesečno Din 15.—. — Uredništvo in upravat Maribor. Ruška cesta 5 poitnt predal 22, telefon 2326. Čekovni račun št 14 335. — Podružnice: Ljubljana. D•* lovska zbornica — Ctljt. Delavska tbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaja vsaka beseda Din 1.—, mali oglasi. U tlaiijo v toctaUe namena delavstva In nam e ii ene em. vsaka beseda Din OJO
Štev. 99	•Maribor, četrtek, dne 29» avgusta 1940 • Lelo X¥
Aktivnost je potrebna
Sporazum in njega demokratična izvedba bodi princip naše politike
Volitve v narodno skupščino dne 15. decembra 1938 so bile politično važen dogodek. Pri volitvah sta nastopali dve glavni politični smeri. Eno je zastopala JRZ in nekaj nepomembnejših političnih gibanj, eno pa združena opozicija hrvaških, srbskih in slovenskih političnih strank in gibanj. JRZ je; bila vladna stranka, vse druge stranke so bile izven vlade in tudi niso imele posebnega vpliva na gospodarski in politični razvoj. To dejstvo je bilo vzrok, da sta nastala dva izrazita tabora, ki sta v skupščinskih volitvah hotela manifestirati svoj vpliv med narodom in s tem dokazati potrebo in pomen, njiju udejstvovanja v upravljanju države in njenih poslov.
Dr. Stojadinovič je sporazum odklanjal, ko je biš še predsednik vlade, ali sporazum je bilo treba napraviti m spornosti je treba polagoma likvidirati.
V prvi polovici leta 1938 je zaradi znatnega vpliva opozicije prišlo do iz-premembe vlade. Po izpremembi vlade več osebnosti iz opozicije, predvsem zastopnika HSS in SDS (dr. Maček in dr. Budisavljevič), ki predstavljata hrvaško opozicijo. Po izpremembi vlade ie pričel predsednik vlade D. Cvetkovič iznova pogajanja za sporazum z; dr. Mačkom, ki je bil končno 26. avgusta 1938 sklenjen.
V likvidaciji tega vprašanja p& opozicija ni ostala enotna, kar je vplivalo neprijetno. — Do sporazuma je moralo priti. Ali je sporazum popolen, dober in v koliko ga bo razvoj izpre-minjal, ni vprašanje trenutk^, ampak časa, nadaljnje prakse.
Pred zadnjimi volitvami v narodno skupščino smo zaklicali: pojdite v parlament! Pozivali smo opozicijo, da naj ne sabotira parlamentarnega delovanja z abstinenco, marveč sodeluje naj aktivno ne samo tam, kamor je poklicana, ampak tudi tam, kjer se jo odriva, ker je to nje dolžnost. Sodeluje naj kompaktno.
Sporazum jel hil nujna stvar, če so Pozneje nastala tehtnejša ali manj tehtna vprašanja, s katerimi se- celotna opozicija ne strinja; bi to še ne smelo biti povod za razdružitev opozicije, ker je razumljivo, da se važna vprašanja morajo mnogokrat iz praktičnih ali taktičnih razlogov izvajati razmeram primerno. Tu so nastala razna mnenja, ki so stvar poznejše debate, jedra pa ne morejo izpreminjati.
Švica nam jel lep zgled, kako žive celo tuji narodi v eni skupnosti. Državnost se tudi v Švici iz praktičnih potreb bolj in bolj izpopolnjuje in dovršava. Tak proce^s je mogoč tudi pri nas.
Srbske opozicijonalne stranke so demokratične;. Princip demokracije jih sili, da uveljavijo demokratično načelo v vsej državni politiki. Tudi po drugih delih države jei prindip 'demokracije močan.
Princip demokracije je mogoče braniti le z aktivnostjo.
j
Seja vlade v Zagrebu
na obletnico sporazuma
„Država naj bo enaka za vse44, je rekel ministrski predsednik
Seja vlade v Zagrebu- na obletnico sporazuma je imela dva dela: svečani del, na katerem so ministri obnovili spomin na pred enim letom zaključeni sporazum in poslovni del, na katerem I je vlada obravnavala uredbo o pšenici in moki ter podala izjavo o zunanji politiki.
Na seji je imel predsednik vlade govor, v katerem je omenil predzgodovino sporazuma. Naglasil je kot važno dejstvo, da je po stoletjih zopet prvič imenovala krona hrvatskega bana v soglasju s hrvatskim narodom. — Hrvatsko vprašanje, okrog katerega smo se lovili 20 let, je bilo treba rešiti s sporazumom. Toda skupščine, ki so bile izvoljene po 1. 1918. dalje, tega vprašanja niso rešile. Potem se je skušalo dekretirati Jugoslavijo z ustavo, ki je bila uveljavljena 6. januarja 1929. Toda ti poskusi so bili zaman. Ničesar ni bilo mogoče spremeniti s silo. Pri diskusiji o vprašanju sporazuma je ostalo izven spora samo eno, da Srbi, Hrvati in Slovenci žele Jugoslavijo kot skupno domovino, pod pogojem, da je njena notranja ureditev taka, da bodo v njej zadovoljivo rešene vse življenjske potrebe tako Srbov, kakor Hrvatov in Slovencev. Za rešitev v tem pravcu se je trudil knez namestnik Pavle. Toda skupščina in vlada iz leta 1935. tega vprašanja nista rešile. Volitve dne 11. decembra 1938 pa so pokazale, da ipo stari poti ni mogoče več na-
Sprememba v vladi
Minister dr. Krek je odstopil kot gradbeni minister. Njegov resor je prevzel državni svetnik Danilo Vulovic. Dr. Miha Krek je postal minister brez listnice.
Na Francpskem stari duh. Nemški listi pi-®ei°i da Pariž^ ni in okoličani nikakor ne lazu-<neio poraza in tudi nočejo, da bi ga razumeli. Meščani, ki se vračajo z dežele v mesto, prina-Sa)o s seboj stari duh časa. — lit) '*u
prej. Nova vlada, ki je prišla na krmilo, je hitela, da ne bi zalotila burja državo v neurejenih razmerah, ko smo bili razbiti na dve fronti. Prišlo je do sporazuma. Vlada sporazuma je takoj pričela izvajati svoj program notranje konsolidacije in pa ustvaritve boljših življenjskih pogojev, ker država ne velja dosti, ako ni notranje konsolidirana. Ta naša politika, je nadaljeval ministrski predsednik, je prišla do pol poti. Ostala polovica je pred nami. S pametno politiko se nam bo posrečilo izvršiti tisto, kar ohranjuje državo, to je: zadovoljiti najširše ljudske sloje, ustvarili zaupanje pri vseh naših sodržavljanih, ki so gmotno slabi, pa imajo veliko moralno bogastvo, da je država enaka za vse.
O reformah
je govoril predsednik vlade v radiu; rekel je: Treba je bilo omiliti škodljive učinke vojne. Mnogo naporov je bilo potrebnih, da se je ohranilo pod nadzorstvom vprašanje zaslužkov in plač.
V	zaslugo si šteje vlada, da so davki ostali v okviru stvarne sposobnosti davkoplačevalcev in da so se cene obdržale v višini, ki je v interesu trgovine in delavskih plač. Kmet in delavec sta činitelja našega narodnega gospodarstva, ki ne smeta več biti predmet izkoriščanja onih, ki kljub bogastvu streme za večjim dobičkom, ne da bi se o-
zirali na potrebo boljšega življenja onih, ki so podlaga vse proizvodnje in življenja države. Iz teh razlogov se morajo napovedane gospodarske in socialne reforme izvesti.
Dr. Maček pa je dejal, da bi do sporazuma še ne bilo prišlo, ako bi mu ne bil njegov tajnik v inozemstvu dr. Juraj Krnjevič v avgustu lansko leto izjavil, da bo vsak čas izbruhnila evropska vojna. Ako bi ne bilo prišlo do sporazuma, bi danes ne bili tako mirni. Mnogo mater in sestra bi jokalo. Složni bomo odvrnili od sebe največjo nesrečo, ki nas lahko zadene — vojno.
O naši zunanji politiki
povdarja obvestilo o seji vlade v Zagrebu to-le:
Naše stališče do velikih evropskih dogodkov je vsem dobro znano. Mi izvajamo politiko, ki ima namen ohraniti mir našemu narodu in ostvariti iskreno in prijateljsko politično ter gospodarsko sodelovanje z vsemi našimi sosedi, v prvi vrsti pa z velikima sosedoma, Nemčijo in Italijo. To prijateljstvo ni konjunktumega značaja, ampak se o-slanja na naše bistvene interese. Vlada se zaveda, da mora Jugoslavija sodelovati v evropski politiki na podlagi novih smernic, ki se pojavljajo. Vlada upa, da bosta naši veliki sosedi razumeli napore prijateljske države.
Francoska kolonija Tsad z Anglijo
Kolcnija Tsad meji na italijansko Libijo v dolžini 1000 kilometrov.
Po kapitulaciji Francije se je večina francoskih kolonij postavila na stran Petainove v.lade. Sovražnosti v kolonijah so bile ustavljene in izvedena delna demobilizacija.
Vsled takega zadržanja francoskih kolonij v Afriki je bila na mah vsa peza vojne na tem kontinentu na ramah Anglije. Izguba francoske podpore v Afriki je tudi povzročila poraz Angležev v Somaliji.
Dne 27. avgusta pa je prispelo v London sporočilo guvernerja velike francoske kolonije Tsad v Afriki, da je ko-
lonija odrekla pokorščino Petainovi vladi v Vichyju in da se priključuje francoskemu narodnemu odboru v Londonu, ki mu načeljuje general de Gaulle ter bo odslej vodila vojno na straci Anglije.
Francoska kolonija Tsad meji na vzhodu na Egipt, Sudan in Belgijski Kongo, na vzhodu na republiko Nigerijo in na vzhodni rob puščave Sahare, na severu pa ima skupno mejo z italijansko Libijo v dolžini 1000 km. Kolonija predstavlja ogromno ozemlje z 1 milijonom prebivalci. (Reuter).
Letalska volna se nadaljuje z vedno veillo brezobzirnostjo
Bombe rušijo in zažigajo hiše civilnega prebivalstva.
Nemško vojno poročilo o dogodkih dne 26. avgusta pravi, da so nemška vojna letala napadla luko Portsmouth, razdejala radijsko postajo na otokih Silly in poškodovala z bombami tri trgovinske ladje, ki so plule v spremstvu vojnih ladij. Nato so nemška letala ponoči na 27. avgusta bombardirala vojno luko Pylmouth, letališče v Cornwallu, tovarni letalskega orožja v Coventry-ju in pristanišča v Newcastleu in Hullu. Bombe so zadele v polno. Razen tega so nemška letala spuščala mine pred angleškimi pristanišči. — Dne 26. avgusta je bilo sestreljenih 70 angleških letal, 21 nemških pa pogrešajo.
Angleška letala mečejo bombe nad Nemčijo.
Angleško poročilo javlja, da so an-
gleška letala v noči na 27. avgust metala bombe na 37 nemških vojaških letališč v Nemčiji in zasedenih krajih. Nadalje so napadla letala tovarne umetnega bencina Leuna-Werke pri Leipzigu, bencinske zaloge in tovarno letal v Frankfurtu ter celo vrsto tovarn v raznih industrijskih mestih.
Sestreljenih je bilo 47 nemških letal. S poletov nad Nemčijo se dve letali nista vrnili.
Živčna vojna proti prebivalcem velikih mest
Letalske akcije, tako nemške, kot tudi angleške se sedaj vrše proti velikim mestom. Polet letal nad velika mesta ima to neprijetnost, da je tre(ba dati alarm in morajo ljudje nemudoma v zaklonišča. Kaj se to pravi, ako mora-
jo ljudje večmilijonskih mest sredi noči nenadoma iz postelj in bežati v podzemlja, si- lah^ko mislimo. Gotovo tudi tii posebno prijetno, ako morajo potem presedeti več ur v podzemlju. Ljudje zgube noč in neprespani morajo zjutraj na delo.
Vsled takih napadov trpe sedaj prebivalci Londona, Berlina, Leipziga itd.
Poleti stvar še nekako gre, toda kaj bo pozimi, v mrazu?
Angleški napadi na Italijo
Angleška letala so v zadnjih 14 dneh petič leitela ponoči nad severnimi italijanskimi mesti in metala bombe. Napadene so bile Fiatoye tovarne avtomobilov in letal v Turinu, tovarna vžigalnikov za motorje Magneto-Marelli in tovarne v Šesto Giovanni pri Milanu. Poročila trde, da je v Turinu izbruhnilo 17 požarov. V Šesto Giovanni je nastal ogromen požar in so set plameni dvigali 200 m visoko.
Italijani poročajo, da je' bila v Turinu zadeta samo ena lopa Fiatovih tovarn, potem pa en sanatorij. Pri Milanu je bilo sestreljeno eno angleško letalo.
Angleška letala so na teh svojih poletih preko Alp že večkrat preletela švicarsko ozemlje. Švicarska vlada je radi tega protestirala v Londonu in tudi protiletalska obramba v Švici je že večkrat stopila v akcijo. Angleži pa trdijo, da sedaj ne lete več preko švicarskega ozemlja.
Egiptska vlada je te dni odstopila. Kral) Faruk je poveril sestavo nove vlade dosedanjemu ministrskemu predsedniku Sabri paši.
Uredba o pšenici in moki
Pri mletju pšenice se sme namleti samo 10 odstotkov bele moke.
Seja ministrskega sveta v Zagrebu ni prinesla prav nobenih presenečenj. Edina uredba, ki je bila izdana po sklepu seje se nanaša na pšenico in moko ter uvedbo enotne vrste kruha za vso državo.
Cena pšenici je uradno maksimirana in povišana od sedanjih 250 na din 300 za 100 kg. Uredba predvideva tudi možnost prisilnega odkupa, ki ga bo izvajala prvostopna upravna oblast na račun Prizada, ali pa prehranjevalnih ustanov. Povišano ceno je odredila viada kot premijo kmetom, ker jim uredba nalaga obveznost, da morajo svoje viške pšenice takoj pr.odati, dočim so jih doslej lahko zadržali in prodali šele potem, ko je sredi zime pričela cena pšenici rasti.
Po tej uredbi sme kmet obdržati za |
se po 300 kg pšenice ali 240 kg moke za vsako osebo v svojem gospodarstvu.
Mlini pa morajo mleti pšenico tako, da dobe iz nje 80 odstotkov moke in sicer 10 odstotkov bele moke in 70 odstotkov enotne krušne moke.
Letošnja žetev pšenice znaša samo. 9 meterskih stot. na hektar. Na 2,200.000 ha s pšenico zasejane površine se je pridelalo samo 19.800.000 meterskih stotov pšenice.
Vlada izjavlja, da o izvozu pšenice in pšenične moke letos ne more biti niti govora. Nasprotno bomo morali celo uvoziti žito, da bi si zagotovili zaloge za prihodnje leto. Prizad bo uvozil 100 tisoč vagonov koruze, ki nam bo tudi manjkala.
Dana	Up
(
V/
Enoten in en dan star narodni kruh
Prepoved nočnega
Z uredbo o pšenici in moki je določena tudi cena moki, ki bo smela znašati franko mlin din 4 za kg, krušni moki pa 0.55 din za kg iznad cene pšenice v dotičnem kraju, ne vračunano vreče in skupni davek na poslovni promet.
Iz moke se bo izdeloval enoten »narodni kruh«, ki pa se bo smel prodajati šele dan potem ko bo pečen. Nočno de-
dela v pekarnah.
lo v pekarnah je s tem prepovedano. Kdor bi prodajal kruh istega dne, ko ga je spekel, bo kaznovan z globo 25.000 din. Enaka kazen je predvidena tudi za nočno delo v pekarnah.
Kaj bo sedaj s pecivom: žemljami, kifeljci itd., uredba ne pove, najbrž pa sedaj ne bo več ne enega ne drugega. & 1 * < »	$	•,	•	*	-	\ n	U	'	CtS	uU
Nova oogalanla med Romuni in Madžari
Romunska in madžarska vlada poslušata nasvete iz Berlina in Rima.
Vest o razbitju pogajanj med Romunijo in Madžarsko je silno neprijetno odjeknila v Berlinu in Rimu, kjer so računali, da bo vendarle prišlo do sporazuma med obema državama.
V	Nemčiji in Italiji smatrajo da obstoj spora med Madžarsko in Romunijo pomeni ogrožanje miru na Balkanu, zato so tako iz Berlina, kot tudi iz Rima pritisnili v Bukarešti in Budimpešti, da bi se razbita pogajanja zopet obnovila.
Madžarska vlada je baje na to že pristala, vendar pa vabi sedaj Romune v Budimpeštct. Kakor se zatrjuje, je tudi romunska vlada naklonjena nadaijeva-nju pogajanj.
Med tem pa je pričel v Romuniji naraščati odpor proti odstopitvi Sedmo-graške oz. Erdelja. Na čelu tega odpora je kmečka stranka in njen bivši prvak Maniu, ki se je nenadoma zopet pojavil na pdžomici, kljub temu, da so stranke v Romuniji razpuščane in obstoja samo ena vladna stranka.
Kmečki stranki se je pridružila tudi »Železna garda«, za katero se je mislilo, da bo že v naprej podprla težnje Berlina. Kajti razmerje med »Železno gardo« in Berlinom je bilo vedno prisrčno in voditelji »Železne garde« so si mnogo prizadevali, da so spravili Romunijo pod nemški vpliv. Kar naenkrat pa se
je sedaj ta romunski fašistični pokret postavil proti težnjam Nemčije in Italije. Romunska vlada se nahaja spričo tega narodnega odpora na Sedmograš-kem v zelo neprijetnem položaju in vesti o krizi v vladi gotovo niso brez podžge-	■	i	J	!	auMSI
Volna v Afriki
se omejuje na letalske akcije. Italijani
poročajo, da so metali bombe na razna letališča in na trgovske ladje, ki so plule v spremstvu vojnih ladij.
Angleži pa javljajo, da so dne 23. avgusta njihove vojne ladje vdrle v neko libijsko pristanišče, kjer je bilo zbranih več italijanskih vojnih ladij in na obali mnogo italijanskega vojaštva. Angleške vojne ladje so izvršile obstreljevanje po načrtu in potem brez izgub zopet odplule.
Izgube trgovinske mornarice
V	času od 11. do 18. avgusta je bilo potopljenih: 10 angleških trgovinskih ladij z 41.000 tonami. Zavezniške ladje so zgubile eno 7000 tonsko, nevtralne pa dve 2000 tonski. Nemška uradna poročila pa trdijo, da je bilo v tem: tednu potopljenih 152.000 ton ladjevja.
O novi uredbi glede pobijanja draginje vlada še ni sklepala. Zatrjuje pa se, da bo sedanja neučinkovita uredba zamenjana z novo. Odprto je še vedno vprašanje reorganizacije Narodne banke, ureditve zunanje trgovine in organizacije notranjega trga, kar vse je v zvezi s konsolidacijo gospodarstva in sociaimh ii-ilik v državi.
Razpis velikega notranjega posojila in program velikih investicijskih del je vlada odložila za pozneje, dasi so nekateri zatrjevali, da ba to vprašanje rešeno na seji vlade v Zagrebu.
Na Hrvatskem so ustanovljene srezke skupščine iz po 20 članov. Volijo jih občinski odbori. Svrha teh srezkih skupščin je, da obravnavajo občinske proračune, ako občina ne pobira več kot 50 odstotkov doklad in odločujejo v sporih med občinami glede občinskih potov in mostov, v vseh ostalih občinskih poslih pa dajejo svoje mišljenje banovini, tako tudi o posiih notranje uprave in javne varnosti, prosvete, kmečkem gospodarstvu, živinozdravništvu, gozdarstvu, obrti in industriji, tehničnih delih, socialni politiki, narodnem zdravju. Srezke skupščine izvolijo iz svoje srede po pet odbornikov, ki vrše posle srezkega odbora in pripravljajo materijal za srezke skupščine. Srezki načelnik sme prisostvovati sejam odbora in skupščine ter se udeleževati debate. Srezke skupščine se torej ne volijo neposredno od ljudstva, ampak posredno od občinskih odbornikov, ki so tudi izvoljeni z javnim glasovanjem.
Iz beograjske delavske zbornice so izločili tri najglavnejše funkcijonarje »Jugorasa«. Ti možje so Voja Jankičevič, Sima Kotur in Jovan Antonič. Vsak ima svoje grehe, zaradi katerih se razvijajo spori.
Trgovska bilanca v juliju aktivna. V juliju mesecu je bila naša trgovska bilanca aktivna za 102.2 milijona dinarjev, lani v tem mesecu pa je ibila pasivna za 25.9 milijonov dinarjev.
Če bodo normalne razmere, nam sladkorja ne bo manjkalo. Sladkorja se pri nas porabi jako malo, niti 6 kg na leto in prebivalca. Računa se torej, da porabimo doma na mesec 800 vagonov, kar bi znašalo za celo leto 9600 vagonov, pridelali pa bomo 12.000 vagonov. Ob dobrem gospodarstvu s sladkorjem ga nam tj-rej ne more zmanjkati. Čudno, da ga primanjkuje sedaj,
Socialna preskrba bivšega generalnega direktorja »Prizada«. Zagrebška »Plravica«, ki zagovarja ideologijo Saveza hrvatskih namješ-tenika in hrvatske kmetijske stranke, je objavila, da je imel bivši generalni ravnatelj »Prizada«, Hrvat dr. Edo Markovič, letno 789.000 dinarjev plače, na dan torej 2192 dinarja, tur
Spor med Gril|o In Italijo
Turški tisk se boji, da utegne priti do vojne med Grčijo in Italijo.
Položaj za Italijo sicer ni ugoden, dokler obvlada Anglija Suez in Egipt. Isti tisk izjavlja, da bi bila Turčija solidarna s svojo vojno zaveznico Grčijo.
V	Grčiji so razširjene obenem ..vesti, da je v grškem sporu sovjetska Rusija intervenirala, da naj se spor mirno poravna, r „u AU ,. U fcis.i t|a ki it
V koncentracijskem taborišču je umrl Viktor Stein. Viktor Stein je bil socialni demokrat in zgleden strokovničar. Pred Doilfussovim režimom je bil dunajski poslanec, kjer je imel kot stvarni govornik velik ugled. V ječo ga je vrgel že Dollfuss, sedaj pa je v 60. letu starosti umrl v koncentracijskem taborišču.
Poljska je postala del Nemčije. Nemški tisk piše, da je Poljska izgubila značaj okupiranega ozemlja in kot generalni guvernement postala sestavni del nemškega rajha. Guvernement je razdeljen na štiri distrikte: krakovski, varšavski in radomski. Le podrejeni uradniki so bivši poljski uradniki, vse ostale funkcije so pridržane Nemcem.
Socialna reakcija v Romuniji. Romunija ima sicer svoje politične težave. Ta položaj je pa izrabila, da je izdala nov obrtni zakon, s katerim zabranjuje stavke, dovoljuje pa podjetjem, da smejo podaljševati delovni čas nad osem ur.
La Guardia skupni šef obrambe za ZDA in
Kanado. Roosevelt je poveril newyorškega ž.u-pana La Guardia z organizacijo obrambe Zedinjenih držav Amerike in Kanade. La Guardia je v Zedinjene države priseljeni Italijan, toda danes je odločen zagovornik angleškega sodelovanja.
•
Samostojna demokratska stranka, ki sodeluje v vladi ima 1. septembra svojo plenarno sejo. Seja je v najožji zvezi z razvojem notranje politike, glede katere v stranki niso popolnoma enotni. Seja se bo vršila v Zagrebu.
Učileljiščniki, ki stopijo letos v 5. razred, bodo razred dovršili že 22. decembra t. 1. in bodo takoj pripuščeni k učiteljskemu diplomskemu izpitu, 5. razred bodo absolvirali po učnem načrtu, ki ga bo sedaj objavilo prosvetno ministrstvo.
Pravilnik o plačevanju prispevkov v viničarski sklad je objavil ban drav. banovine. V sklad mora plačati vsak lastnik vinograda po din 100 od vsakega pol hektarja. Za manj od pol hektarja f\e treba plailhti sorazmerno manj. Prispevek je treba plačati do 21. oktobra vsakega leta pristojnemu srezkemu načelstvu, ki tudi izda plačilni nalog.
Kongres šahistov Jugoslavije je bil dne 24. in 25. avgusta v Celju. Kot predsednik nove uprave je bil izvoljen bivši minister in bivši predsednik narodne skupščine dr. Stevo Čirič, kot podpredsedniki pa inž. Milan Vidmar iz Ljubljane, Branko Dimič, načelnik, ministrstva zunanjih zadev in Josip Prokop, prokurist iz Zagreba. Jugoslovanska šahovska zveza obstoji že 20 let in je bil letošnji kongres nekak jubilejni kongres. Obenem je proslavil 20 letnico obstoja tudi Celjski šahovski klub.
Koliko zaslužijo posredovalci med kmetom in konzumentom? Prof. Tomašič v Zagrebu je dejal, da znaša zaslužek posredovalcev med kmetom in konzumentom pri moki samo v banovini Hrvatski 700 milijonov dinarjev letno. Vsaj polovico te vsote znaša čisti dobiček posredovalcev.
Cene kruhu v Zagrebu. V Zagrebu so znižali cene kruhu. Beli kruh, 1050 g velja din 5.50, polbeli kruh, 1160 g din 5.50, črni kruh, 950 g, din 3.50, rženi kruh, 1260 g, din 5.50. Ta cena velja pri pekih, v prodajalnah 50 para več.
Grške zgublja trgovske parnike. Čeprav Grčija vsaj začasno ni direktno segla v vojsko, je vendar glasom poročil grških listov zgubila v sedanji pomorski vojni že 46 velikih trgovskih parnikov, ki so bili potopljeni v tujih vodah vsled min ali s torpedi.
Potniški letalski promet v stratosferi bo po poročilu Tassa v kratkem pričel med Florido (Zedinjene državel in Rio de Janeirom (Brazilija).
Zane Grey:
143
jMož iz žozda
Helen je takoj opazila, da sta si Roy in Dale že povedala svoje doživljaje. Roy je praznoval svidenje na ta način, da je prvič, odkar je bil ranjen, jedel z drugimi pri skupni mizi. Kljpb neprijetnemu Heleninemu položaju in neki negotovi napestosti, ki je ležalo v zraku, je bila družba veselo razpoložena. Stara Mrs. Cassova se je kar topila blaženosti. Slutila je v vsem tem nek nov roman in kot pristna ženska je ob tej slutnji kar žarela veselega pričakovanja.
Še se je moglo zaznavati skozi okna dnevno svetlobo ko je Roy vstal in stopil ven na verando. S svojim ostrim posluhom je bil nekaj slišal. Še Heleni se je dozdevalo, da je slišala dirjajoči peket kopit.
»Dale, pridi ven!« je zaklical Roy s strogim gla-som. Z brzo in neslišno okretnostjo je lovec ubogal. Helen in Bo sta mu sledili in neodločeni obstali na pragu.
»To je Las Vegas«, je šepnil Dale.
Pri vrtnih vratih, ki so vodila na cesto, je bilo slišati glasove; osoren in nagel glas je bil kakor glas Carmichaela. Iskri konj je kopal cesto s svojimi kopiti, da je pesek škropil na vse strani. Potem se je pokazala gibčna postava, ki je prihajala po stezi. Bil je Carmichael — vendar ne tisti Carmichael, ki ga je Helen poznala. Slišala je kratek, začuden vzklik Bo, kot potrdilo svojega lastnega vtisa.	_
Royu bi nihče ne prisodil, da je bil ranjen, če bi
ga videl, kako je tekel cowboyu naproti; tudi Dale je bil skoraj ravno tako hiter. Carmichael jima je šel naproti in ju naglo pograbil s krepkima rokama.
»Fantje — ravnokar sem prijezdil v vas. Povedali so mi, da ste jo našli!«
»Resnično, Las Vegas. Dale jo je živo in zdravo privedel domov. Tukaj je.«
Cowboy je oba moža odrinil v stran in z enim samim dolgim korakom je stopil pred verando ter uprl svoj prodirni pogled v vrata. Helen se je zdel njegov pogled strašen. Bo je pred Helen stopila na prosto. Najbrž bi se bila kar naravnost vrgla v Carmicha-elcv objem, če bi je ne bil nek čuden instinkt zadrževal. Helen se je zdelo, da mora to biti nek skrivnostni strah; čutila je to kot bolestno olajšanje.
»Bo!« je zakričal kakor divji in vendar ni niti najmanj sličil divjaku.
»Oh — Tom!« je jecljala Bo. Obotavljaje je stegnila proti njemu svoje roke.
»Ti dekle!?« To je bilo iz najbolj skritih globin prihajajoče, dvomeče vprašanje, ki je odgovarjalo trzajočemu se, jekleno trdemu pogledu njegovih oči. Sledeča dva dolga koraka sta ga privedla tesno pred njo in njegov pogled je pognal Bo rdečico v lica. i\e-navadno prijetno je bilo videti, kako se je njegov obraz v hipu čudovito izpremenil v obraz starega, znanega Las Vegasa, z dobrodušno sijočimi lici.
»Ah!« Ta kratek vzklik je bil obenem težak vzdih. »Kako sem vesel!« Prijetno žarenje je zginilo z njegovega obraza, ko se je okrenil k možema. Dolgo in krepko je stresal Daleju roko in ob njegovem pogledu se je tudi starejši mož zmedel.
»Riggs!« je rekel in v sunku vsega njegovega telesa, s katerim je to besedo iztisnil iz sebe, so izginili trenutni znaki njegovih čustev.
»Wilson ga je ubil«, je odvrnil Dale.
»Jim Wilson — stari teksaški jahač! ,., Gotovo vam je pomagal?«
»Dragi prijatelj, on je rešil Bo«, je odvrnil Dale ginjen. »Moj stari kuguar in jaz — sva le oprezovala tam v bližini.«
»Ste Wilsona prisilili, da vam je pomagal?« se je glasilo trdo vprašanje.
»Da. Toda Riggsa je ubil, predno sem jaz prišel do njih in uverjen sem, da bi bil z Eo dostojno in pošteno ravnal tudi, če bi se jaz nikdar tam ne pojavil.«
»In tolpa?«
»Mislim, da so vsi šli v krtovo deželo. Razen Wilscna.«
»Nekdo mi je pravil, da je Beasley Miss Hloen spodil s farme. Je to res?«
»Da. Štirje njegovi Mehikanci so jo odvlekli doli po bregu — in so ji skoraj vso obleko raztrgali s telesa. Tako mi je pravil Roy.«
»Štirje Mehikanci! ... Beasley je bil gotovo čisto sam povzročitelj cele zadeve?«
»Da. Riggs se je dal od njega voditi. Ugajalo mu je, biti čimbolj razkričan, kakor veste. A Beasicy je napravil načrt. Hotela sta ujeti Neli, ne Bo.«
Nenadno se je Carmichael zganil in z dolgimi koraki odšel po stezi, ki se je zgubljala v m^iku; slišati je bilo žvenket njegovih srebrnih ostrog.
»Stoj, Carmichael!« je zaklical Dale in je z naglimi koraki pohitel za njim.
HašiU Ucaiev
MARIBOR
LAŠKO
Vsem pomočnikom in pomočnicam v vednost. Ker so vsi pomočniki, sklenili akcijo solidarnosti za dosego pravic, ki jim pripadajo Po zakonu, objavljamo vsej javnosti, da pripada vsem obrtnim pomočnikom po uredbi o minimalnih mezdah minimalna uma mezda din 3. Za 'tiste, ki so iPlačaui mesečno, znaša minimalna mezda 25 krat po 10 delovnih ur na dan1. Za vsako uro nad 10 urnim zakonitim delovnikom morajo gospodarji plačati 50 odst. (Poviška. Hrana se sme zaračunavati dnevno po din 8. stanovanje pa po din 2, kar se oboje smatra kot del plače v naturi. Na osnovi tega si vsak lahko izračuna, če je plačan po uredbi o minimalnih mezdah. Vsakemu mora biti znano, v katerem razredu je zavarovan, kaj se m.u sme od plače odtegovati in koliko. Za trgovske pomočnike velja nrmmalna mesečna plača din 900, hrana se zaračunava mesečno po din 240, stanovanje po din 60. Zakoniti 10 urni delovnik ste izvojevali. Oblam je dala pojasnilo, da ob dnevih pred .prazniki ne velja delo do 12.30 ure, 'temveč samo do '2. ure. Če računate v torek, sredo, četrtek in Petek po 10, ur. v soboto 11 in pol ure, nedeljo 6 ur in' poned.eljek 3 ure. kakor je določil občinski urad v Laškem, dobimo na teden 60 in pol ur. Za te pol ure imate že pravico do 50 odst. poviška, ali mesečno še din 9 poleg redne mesečne plače. Tudi pri borbi za zakonite .pravice je le v solidarnosti moč. Pomočniki vsi v organziacijo! — Pomočnik.
Kaj se pripravlja? Dne 1. sept. t. 1. priredi Mestna godba v Laškem na »Lavi« društveno veselico, na kateri bo sodelovala tudi godba hrastniških sodrugov steklarjev, ki iih tudi la-ški delavci in rudarji najiskreneje pozdravljajo v svoii sredi.
KRANJ
Na državni meščanski šoli bodo popravni izpiti 30. in 31. avgusta 6d 8. do 12. ure. Vpisovanje v vse razrede bo 1., 2. in 3. septembra. V prvi razred se sprejmejo učenci, ki so dovršili vsaj 4. razred ljudske šole brez slabe ocene in nimajo več kot 14 let. Več na1 oglasni deski v šolskem poslopju, zlasti glede predložitve spričeval, dokumentov in plačila taks.
Dežurna služba zdravnikov OUZD v mesecu septembru bo razdeljena tako-le: 1. in 29. dr. Bezič Josip. 6. dr. Bežek Josip, 8. dr. Herfort Joža, 15. dr. Pance Pavel, 22. dr. Vrbnjak Vinko.
TRŽIČ
Saj nič ne plačate občini, ljubi Tržičani! —
V »Gorenjcu«.. se oglaša obč. delovodja g. Janko Japelj. V potu svojega obraza se trudi dokazati Tržičanom, da k obč. dajatvam sko-ro ničesar ne prispevajo, oz-iroma, da je njihov prispevek tako malenkosten, da se niti ne pozna. Odkod le dobi občinska blagajna potreben denar, da krije preko poldrug milijon dinarjev proračuna? In kdo plača vse doklade, naklade, fuižitnine, trošarine in takse, kakor tržiiški davkoplačevalci? Ko je g. Japelj skušal dopovedati mojstru Tonetu, da nič ne .plača, mu ta ni verjel; tudi1 ostali meščani se z vsemi dopisi v »Gorenjcu« ne dajo o tem prepričati. V svojih žepih čutijo, kako rastejo vsako leto občinske dajatve. Razen 'teh poviškov, ki jih ne občutijo posebno blagodejno, pa Tržičani ne vidijo o dosedanjem štiriletnem delu prav nikakih epohajnin napredkov. Obljube, ki jih daje g. Japelj za bodoče, so pa še v oblakih in tudi, če bodo izvedene, jih bomo morali Tržičani uošteno in drago plačati. Kar se tiče njegovih kilogramov m kilogramov njegovega predpostavljenega, bi rekli, da se g. Japlju pri visoko razvitem socijalnem in demokratskem čutu današnjih gospodarjev tako njegova, teža, kakor njegova plača danes veliko bolj zamerja, kakor takrat, ko je vaigal samo dve kili več kot Pa predpostavljeni. Sicer pa je bila včasih navada, da so svoje gospodarstvo branili tisti, ki so ga vodili in zanj odgovarjali.
POBREŽJE PRI MARIBORU
Tudi krompir kradejo z njiv. Nekemu železniškemu vpokojeticu so neznani tatovi odnesli oz. izkopali večjo količino krompirja, ki si ga je nasadil za svojo potrebo. Prizadeti vpoko-jenec domneva, da tatovi prodajajo ukraden krompir na mariborskem trgu, zato bi bilo Priporočljivo, da se tržni organi zanimajo za Prodajalce krompirja in skušajo izslediti te nepridiprave, ki povzročajo škodo ubogim vpokojencem.
Madžari hočejo imeti pšenico sami za se.
Iz Budimpešte poročajo, da je tudi na Madžarskem znatno slabša žetev pšenice vsled povodnji in slabega vremena, Madžarska vlada ie vsled tega sklenila omejiti izvoz pšenice proti prejšnjim letom za 30 odstotkov. Na ta način bo baje Madžarska izvozila letos samo okrog 3 in pol milijonov meterskih stotov žita. Tudi v svetovni voini so Madžari znali skrbeti za zadostno zalogo prebivalstva s pšenico. Vsa leta, ko so se v avstrijskih deželah ljudje branili z najslabšim kruhom na karte, so uživali Madžari vedno lep in bel pšenični kruh. Avstro-Ogrska zastava je bila črno-rumena in ljudje so rekli, da se ta državna barva manifestira tudi na ta način, da Avstrijci uživajo črni kruh, Madžari pa rumene kifeljce.
Nemci o letalskih napadih. Berlinsko časopisje graja pisanje švicarskega lista »Journal de Geneve«, ki je priobčil vest. da nemški napadi na Anglijo niso imeli uspeha, dočim vsi nevtralni opazovalci trdijo obratno. Listi Pravijo, da to pisanje ne bo škodovalo Nem-®tfi, pač pa lahko škoduje Švici. — Dne 25. t. "J- so angleška letala napadla Berlin. Eno angleško letalo je bilo sestreljeno. Škode pa po nemških poročilih angleška letala niso napravila nobene.
Posebna delegacija tekstilnih industrijcsv
bo baje odpotovala v Sovjetsko Rusijo radi I nabave bombaža. Upamo, da bo to pot poročilo o potovanju delegacije resnično, doslej smo namreč čitali že mnogo 'takih .poročil, bombaža pa iz Sovjetske Rusije še vedno ni. Kriza v tekstilni industriji postaja z dneva v dan hujša. Na tisoče in tisoče tekstilnih delavcev je sedaj radi pomanjkanja surovin brez posla, oni tekstilni delavci, ki so sicer še zaposleni, pa delajo samo po par dni na teaen. Tekstilna industrija se seli iz Slovenije na jug in ponekod že demontirajo stroje, radi česar vlada med tekstilnimi delavci velika nezadovoljnost. Nujno potrebno je, da se nemudoma priskrbijo surovine, da bo tekstilna industrija lahko zopet nemoteno obratovala. V sedanji draginji delavci pač ne morejo izhajati, niti če so polno zaposleni, ker mezde niso v sorazmerju s cenami življenjskih potrebščin; še mnogo hujši pa je položaj brezposelnih in onih delavcev, ki so samo delno zaposleni. Posledice krize v tekstilni industriji pa ne bodo občutili samo prizadeti tekstilni delavci, temveč tudi obrtniki, trgovci in kmetje, kajti v Sloveniji je bilo v tekstilni industriji v zadnjih letih zaposlenih največ delavcev. K.upna moč potrošnikov vedno bolj pada, kar ne bo ostalo brez posledic za vse gospodarstvo. Preskrba surovin za tekstilno industrijo je nujen Problem. ki ga je treba nemudoma rešiti in s tem zagotoviti obstoj 17.000 delavcem in njihovim družinam.
Framasonske pojedine. Te dni je »Slovenec« objavil jedilne liste kuhinj tramasonskih lož v Jugoslaviji. Iz teh jedilnih listov je razvidno, da so framasoni ljudje, ki radi dobro jedo in pijejo, kakor vsak človek, ki ima dober želodec in denar. Ne dvomimo, da si t,udi »Slovenčevi« gospodje radi privoščijo teletino, svinjino, piške, purane, v postnih dneh tudi ribe in rake. 'torte, peneča vina itd. Toda o tem se ne govori, ker ljudje nimajo radi, ako se jim gleda v lonec. Pri tej priliki pa naj omenimo, da so v Jugoslaviji še neka združenja, katerih člani in celo prvaki so odlični pristaši »Slovenca«. Tako združenje je tudi v našem mestu. Člani tega kluba se sestajajo vsak teden v nekem določenem lokalu pri opu-letnih večerjah in se tu menijo o gospodarskih, političnih in drugih vprašanjih. Ti pomenki pri bogatih večerjah imajo gotovo namen, da njih udeleženci potem izvajajo v gospodarskem in političnem življenju misli in iniciative, o katerih je ob takih prilikah govora. »Slovenec« je to družbo izpočetka silno napadal in jo metal v en koš s framasoni, ko smo mu pa preriočili. da so člani te bratovščine njegovi najodličnejši pristaši, je s svojimi napadi Prenehal. Objavil ni doslej še nobenega jedilnika' te bratovščine in ga najbrž tudi ne bo. Mi gospodom prav nič ne zamerimo, ako se shajajo, pomenkujejo in sklepajo, pa naj se imenujejo framasoni, ali rotarijci, ali tajni kon-zistoriji ali kakorkoli. Samo to se nam čudno zdi, da »Slovenec« vidi v lonce samo enim, drugim pa ne, kakor je tudi znano, da obira do kosti vsakega količkaj eksponiranega so-ciajista, ki ima mogoče majhno lastno gajbico, dočim o svojih sovrstnikih, ki imajo kar po več hiš in palač, previdno molči. Taka je morala, ki bi jo na našem slovenskem političnem jedilnem listu označili kot »Slovenčevo« specialiteto.
Zakaj ^naročniki ne dobe velenjskega premoga? Železniški uslužbenci in vpokojenci so že pred poldrugim' mesecem naročili' velenjski premog in položili denar. Kakor znano, so se nekateri odločili za velenjski premog radi tega, ker so prejeli dvakrat od železniške uprave vrnjene zneske, ki so jih plačali za režijski premog iz Trbovelj. Med tem so oni železničarji, ki so vztrajali in zahtevali trboveljski premog že prejeli naročen premog, uslužbencem in vpokojencem, ki so naročili velenjski premog, pa ,ga uprava še ni dobavila. Znano je, da je bilo šele pred kratkim v: rudniku Velenje več r.udarjev reduciranih, zato je tembolj nerazumljivo, zakaj rudnik ne dobavi premoga naročnikom, ki čakajo nanj že poldrugi mesec. Ali bi ne kazalo sprejeti nekaj rudarjev v službo, ko je vendar v velenjski okolici več sto delavoljnih rudarjev brez zaslužka, stranke pa morajo čakati' na dobavo premoga?
Kavarna »Astoria« končno prodana na dražbi.
Dne 27. avgusta se je vršila pred tukajšnjim okrajnim sodiščem ponovna’ dražba kavarne »Astoria«, ker prometna komisija ni odobrila dražbe z dne 1'7. aprila in odklonila prenos lastnine na tvrd. »Weka«. K tej dražbi so prišli kot zdražitelj in glavni upnik »Posojilnica« v Narodnem domu, »Mestna hranilnica«, kavar-nar Petan Josip iz Zagreba, trgovec Wesiak Alojz in njegova žena Wesiak Marija ter »Santos«, družba z omejeno zavezo. (Družba »Santos« je bila šele pred kratkim ustanovljena za nakup in prodajo kavarn, gostilniških obratov in penzijonov. Sestavljajo jo veletrgovec Graf Zega ter trgovca Bačič in Marti-novič. vsi iz Zagreba, pri dražbi pa je zastopal družbo odvetnik dr. Pernat Josip.) Kavarna »Astoria« je bila zdražena za 2.805.000 dinarjev od kavarnarja Petana Josipa, torej za 305.000 din več kot pri prvi dražbi. Pri dražbi je ugovarjal osebno sposobnost zdražitelju Alojzu VVesiaku zastopnik »Posojilnice« Narodni dom, češ, da je prometna komisija že enkrat odklonila prenos družbi »Weka«, čije član je tudi zdražitelj Alojz Wesiak. Sodnik pa je ta ugovor odklonil. Glavna upnica je bila »Posojilnica« v Narodnem domu z 2,200.000, ter »Mestna hranilnica« s 120.000 din', ki bosta tudi v celoti kriti. Tudi terjatev tvrdke »We-ka« v skupnem znesku 800.000 din z obrestmi,
| bo krita Približno 7, zneskom 500.000 din. — 'Kakor smo izvedeli, namerava zdražitelj Pe-
tan. pod pogojem, da mu bo prometna komisija odobrila prenos lastnine, zgraditi popolnoma novo kavarno, s plesiščem, barom itd., v prav velemestnem slogu.
Vpisovanje na ljudskih šolah. Na vseh mariborskih ljudskih šolah bo v ponedeljek, dne
2. septembra od 8. do 11. ure vpisovanje novincev. Novinci naj pridejo v spremstvu odraslih, ki naj predlože rojstni list, domovnico in potrdilo o ceplenju koz.
Na drž. 11. deški meščanski šoli (Magdalen-ski) bodo popravni izpiti 30., ostali popra\ini izpiti 31. t. m., redno vpisovanje pa 1., 2. in
3. septembra, vsak dan od 9. do 12. ure. V to šolo se vpisujejo učenci, ki stanujejo v V. mestnem okraju in v okoliških občinah na desnem bregu Drave, ako se ne vozijo z vlakom. Pri vpisu morajo predložiti zadnje šolsko spričevalo, davčno potrdilo, novinci tojst-ni list in izvenmariborski učenci še potrdilo občinskega urada, iz katerega bo razvidno, v kateri občini stanujejo njihovi starši. Brez navedenih listin ne more biti nihče vpisan. Ostalo je razvidno na oglasni deski.
' Popravni izpiti na drž. učiteljišču bodo v ponedeljek, dne 2. septembra ob 8. uri zjutraj. Vpisovanje bo v četrtek, dne 5. septembra od 9. do 12. ure. Predložiti je treba prejšnje izpričevalo, prijavnica, kolkovano s kolekom za 50 din, davčno potrdilo, potrdilo uradnega zdravnika, da v družini, kjer učenec stanuje ne boluje nihče tia odprti tuberkulozi, ali kaki dr,ugi nevarni nalezljivi bolezni. Treba je plačati šolnino po lestvici, za zdravstveni fond 20 din, za dijaško knjižico in tiskovine din 10; Glede zdravja in posluha bodo pregledani prosilci v sredo dne 28. avgusta. Absolventi meščanskih šol bodo opravljali sprejemni izpit iz slovenščine 29. avgusta (pismeno), 3>1. avgusta (ustno), iz matematike 30. avgusta (ustno). — Na vadnici naj se prijavijo učenci dne 5. septembra med 9. in 11. uro vi svojih razredih. kjer jim bodo učitelji dali navodila za novo šolsko leto.
Radi pomanjkanja sladkorja postaja vedno bolj živahno verižništvo s saharinom. Te dni so finančni organi izsledili nekega- tihotapca in mu zaplenili 32 kg saharina.
Papir za zavijanje kruha in peciva, ki so ga doslej odjemalci prejemali brezplačno, so pekovski mojstri ujcinili. Kakor razglašajo, so bili v to primorani radi naraščanja cen papirju in maksimiranja krušnih cen. Z zaslužkom baje komaj krijejo režijske stroške.
Važno za železniške vpokojence. Vsi vpokojenci _ (miloščinarji, rentniki in delavci) državnih železnic, ki posedujejo rumene legitimacije, ki so veljavne le do konca t. 1. se pozivajo, da oddajo tekom septembra in oktobra nove slike v prometni sobi postaje Maribor, odnosno na postaji Maribor-Studenci. Obnovitve legitimacij se bodo izvršile samo v navedenem roku.
Pet delavcev iz Bosne, ki so se začetkom letošnje pomladi podali v Fracijo za delom, je te dni prispelo preko Nemčije v Maribor, odkoder so jih odpremili v njih domovinske občine. Ti delavci so podrobno opisovali grozote vojne med Nemčijo in Francijo.
Lastniki motornih vozil, ki so bila letos preurejena na pogon z metanom ali nafto, morajo to najkasneje do 29. t. m. prijaviti pred-stojništvu mestne policije v Mariboru.
Tri sode vina So zaplenili, te dni varnostni organi nekemu kmetu iz Slovi goric. Preiskava je dokazala, da je bilo vino pokvarjeno, zato so ga izlili v Dravo, lastnik pa se bo moral zagovarjati pred sodiščem.
Kolo znamke »Mifa« in moški klobuk' je našel nek delavec iz presternice v obcestnem jarku na Koroški cesti in ga oddal na tukajšnji policiji. — V Sodni ulici pa je bilo ukra'-detio moško kolo znamke »19 Fuggi«.
Stavka par t sol rudarjev v rudniku Ljubija
Največje železarsko podjetje »Jugoče-lik« krši kolektivno pogodbo.
Rudnik v Ljubiji v Bosni je last največjega železarskega podjetja »Jugo-čelik«, ki ga je i ittil as ^ t i-oil ustanovil dr. Milan Stojadinovič. To podjetje ima v svojem sklopu tudi več rudnikov, med drugim rudnik železa v Ljubiji. Po kolektivni pogodbi bi bil moral rudnik izplačati delavcem povišane mezde od 1. julija dalje. Uprava »Jugo-čelika« pa je odklonila delavsko zahtevo in izjavila, da bo plačala povišek šele od 1. avgusta dalje. Radi tega so delavci stopili v stavko, Ker je pri tem podjetju udeležena tudi država, so rudarji poslali deputacijo v Beograd. Proti »Jugočeliku« prinaša hrvatsko časopisje, zlasti »Hrvatski dnevnik«, stalne napade, trdi se tudi, da je to podjetja edino te vrste v Jugpslaviji, radi slabe uprave pasivno.
I
Koruze ni. Na skupščini zveze trgovskih združenj je povedal Milko Senčar, da se določbe zakona o popisu in rekvizicij zalog koruze za prehrano prebivlastva niso uveljavile. Nekateri proizvajalci imajo še večje zaloge koruze. — Skupno bo v rokah producentov nad 10.000 vagonov koruze. Vsa ta koruza je prebivalstvu nedostopna.	t	»ikifcUttaJl	tit> ktMtl
Iz take
Rešitev krize v češkem političnem predstavništvu. Kot nekako nadomestilo ‘parlamenta je iJrotektor dovolil Cehom za politično predstavništvo »Narodno Zajednico« (Narodni So-uručenstvi). To obstoja iz 65 predstavnikov raznin poKlicev, ki stoje ob strani prezidemu dr. Machi. Dne 19. junija t. 1. je bila prva »Narodna zajednica« razpuščena in imenovana druga kot začasna. Dne 17. avgusta pa je dr. Macha imenoval nove člane v to »Narodno zajednico« pod predsedstvom dosedanjega tajnika Josipa Nebeškega, ravnatelja »Osrednje zveze reparjev« v Pragi. Med člani »Naroane zajednice« je mnogo novinarjev in tudi en duhovnik, pater Jožef Vrana-, profesor bogoslovja v Kromčriži. Dr. Hacha je obenem izdal smernice za delovanje novega odbora »Narodne zajeanice«, ki bo sedaj postavil še krajevne odbore. Časopisi povdarjajo pri tem, da bo novo vodstvo »NS« moralo tudi paziti, da njegovih organov ali skupin članstva ne bo nik-do mogel zlorabljati za težnje, ki se ne skladajo s smernicami iPrezidenta dr. Haclie. Isti dan je vlada izdala tudi prepoved nošenja krojev članov čeških društev in organizacij, ki se nanaša na Sokole, Orle in Delavske telovadne enote. Ti ukrepi so izdani s pristankom rajhovskega protektorja von Neuratha.
Novo gledaliiče. V delavskem predmestju Žižkovu-Praga so ustanovili Moderno gledališče, ki je bilo pravkar otvorjeno. Gledališka dvorana je popolnoma moderno opremljena ter bodo v njej predvajali dramo, opereto in opero. Češka gledališča v Pragi so dobila s tem pomemben prirastek in poročajo listi o velikem kulturnem poslanstvu, ki ga bo imelo izvršiti to gledališče med širokimi sloji praških Čehov.
Več nemščine (Ceps). V novem šolskem letu bo na vseh srednjih šolali Češke povečan pouk nemščine za 2 uri na teden. Veronauk pa bo obvezen šele od 5. razreda naprej.
Arijske i» židovske gostilne. (ČTK). Doslej so morali arijski gostilničarji oddeliti posebne prostore za židovske obiskovalce. To obratovanje »mešanih gostinskih podjetij« pa je baie dajalo povod stalnim pritožbam po gostilnah, restavracijah, kavarnah in vinarnah. Zato je vlada naložila vsem tem lastnikom gostinskih obratov, da so se morali do 23. avgusta odločiti, ali hočejo imeti čisto arijske, ali pa čisto židovske lokale. Posebnih prostorov za Žide oblast za naprej ne bo. več dopustila.
Iz SlovaSkc
Slovaški general Čaltoi, minister slovaške vojske je odšel s 70 oficirji slovaške armade v Nemčijo. Obiskali bodo med drugim bojišča v Franciji in Maginotovo linijo.
Žetvene slavnosti so bile v Bratislavi. Predsednik vlade dr. Tuka je rekel, da ie letošnja žetev plod nacionalne socialne revolucije in da se ima Sovaška zahvaliti Bogu, da je izven vojne.
NAJNOVEJŠE VESTI
Pogajanja za bombaž s Turčijo se ugodno razvijajo. Turčija bo dobavila 800 vagonov bombaža. Delegacija naših tovarnarjev za nakup bombaža v Sovjetski Rusiji je odpotovala v Moskvo.
Povpraševanje po dalmatinskih vinih je veliko. Na otoku Peljašcu so Prodali' te dni 6000 hi vina po 5 oz. 7 din liter.
Slabo vreme nad Kanalom dne 27. avgusta so izrabili Nemci za izvidniške polete. Letala so metala bombe nad južno Anglijo. Izbruhnilo je več požarov. Angleži mečejo bombe brez načrta. 3 angleška in eno nemško letalo je bilo sestreljeno.
Nemška podmornica, ki se je vrnila, je potopila 28.600 ton ladij. V Indijskem očeanu je nemška podmornica potopila 8000 tonski par-| nik. V Kanalu so Nemci s topovskimi streli potopili dve angleški podmornici.
AngleSko poročilo. Angleži so dne 27. avgusta povečali svoje napade. Nemci so bili manj aktivni. V Londonu sta bila dva alarma. Nobeno letalo ni doseglo mesta, le v neikem predmestju je padlo par bomb. — V Ameriki pravijo, da nemška letala doslej niso dosegla nobenih vidnih uspehov in da je sploh vprašanje, ali je moč nemškega letalstva tako velika kot se je domnevalo.
Ena angleška podmornica se je .potoplia.
Italija in Nemčija posredujeta ined Madžarsko in Romunijo, zato se bodo dne 29 t m sestali v Solnogradu nemški, italijanski, madžarski in romunski zunanji ministri.
Bolgarija bo zasedla južno Dobrudžo v oktobru. Pogajanja v Craiovi se nanašajo samo še na upravna in finančna vprašanja. Prebivalstvo bo moglo vzeti s seboj vse imetje
Bolgarija in Madžarska. Madžarski zadružniki so prispeli v Bolgarijo na obisk.
Ni pomanjkanja hrane na Nizozemskem, pac pa obutve. Premog pa že izvažajo v Belgijo.
Demobilizacija v Franciji. Oa 20. julija do 25. avgusta .ie bilo prepeljanih po železnici 1,600.000 demobiliziranih vojakov na domove, t. j. po 30 vagonov dnevno. En milijon voia-kov je še pod orožjem.
Vojna v Afriki, Italijanska letala so dne 27. avgusta razdejala z bombami kolodvor v Haifi in rafinerijo ter na morju potopila dve maniši ladji.
Truplo Trockega je bilo vpepeljeno v Mexico City. Pri tej priliki so bile trockistične demonstracije proti Stalinu.
Zedinjene države vstopajo v vojno. Tako razlagajo ameriški listi vesti o posvetovanjih flora mtmega odbora ZiDA in Kanade v Ottavvi Pošiljanje materijala, letal in zakup oporišč od Anglije se lahko smatra kot uvoz za vojaško pomoč. Japonci govore, da je obrambni dogovor med ZDA in Kanado napadalnega značaja in naperjen tudi proti Japonski, ki se bo seveda branila.
10.000 do 15.000 letal imajo sedaj Združene države Severne Amerike, je rekel Roosevelt. Mesečni prirastek letal znaša 800. Število pilotov se naglo veča.
Stanovanjski najemniki proti draginji in špekulaciji
Zahteva mariborskih stanovanjskih najemnikov po izpopolnitvi uredbe o pobijanju draginje in kontroli cen ter prijavljanju zalog
Ker so nekateri tovarnarji in trgovci pred- j da že po višji ceni in stane sedaj že din 6 za lagali zelo površne kalkulacije banski upravi j kg. I u^i koruznega zdroba ni več dobiti, če in pogostokrat ni bilo mogoče točno kontro- se 2a pa dobi, stane din 4 za kg. Primanjkuje
lirati nabavnih cen in režijskih stroškov, je Urad za kontrolo cen v> Beogradu predpisal izračunanje efektivnih nabavnih cen in maksimalnega kosmatega zaslužka za režijo in čisti dobiček.
Maksimalni kosmati zaslužek
je določil v odstotkih: za domače testenine 10 odst., za riž 3 odst., za kavo 7 odst., za čaj 12 odst., za jedilno olje 5 odst., za mast 7 odst., za milo za pranje 8 odst., za toaletno milo 8 odst., za sveče 10 odst., za parafin 6 odst., za vse vrste surovega molino in belega platna 6 odst., za kreton, flanelo in porhant 10 odst., za navadno sukno domačega izdelka 8 odst., za vse vrste sukanca razen svilenega 8 odst., za volno fn za volno za pletenje in vezenje 10 odst., za bombažno prejo 5 odst., za sekire, lopate, kose, srpe in motike 10 odst
Ti maksimalni odstotki kosmatega zaslužka se pa lahko glede na razmere v posameznih banovinah za posamezne predmete povečajo za največ 3 odst., ali pa tudi znižajo.
Za vse zgoraj navedene predmete, prištev-ši drva, premog, moko, otrobe in naknadno pod kontrolo cen določene razne železne izdelke in stavbni materija!, opeko, rafijo in mamila je treba voditi kontrolo zaloge in ipe-sečno javljati.
Kljub temu pa se cene dvigajo, ker priza
pa tudi sladkorja.
Radi tega je društvo stanovanjskih najemnikov na svojem občnem zboru, dne 11. avgusta in na svoji, seji dne 21. avgusta sklenilo predložiti pristojnim ministrstvom in kr. banski upravi v Ljubljani
resolucijo:
Upravne oblasti naj strogo nadzirajo izvrševanje uredbe o pobijanju draginje;
upravne oblasti naj ponovno opozore pridobitne kroge na strogo- izpolnjevanje uredb o pobijanju draginje. Prav tako pa naj se tudi opozori protidraginjske odbore na vršenje njih dolžnosti. Upravne oblasti in protidra-ginjski odbori morajo- nastopiti v vsakem primeru, ako zvedo na kakršenkoli način, da pridobitni krogi povišujejo cene brez odobritve, ali pa ne prijavljajo zalog. Po posebnih strokovnjakih naj se pcipišejo vse zaloge blaga in lastnike ali hranitelje prisili, da na zahtevo dajo strokovnim organom vsa Potrebna pojasnila in vpogled v poslovanje. Popisati je tudi blago, ki se nahaja v zasebnih skladiščih, pri prevoznikih in komisijonarjih, ter tudi pri manjših 'trgovcih, od katerih imajo nekateri precejšnje zaloge.
Pri banski upravi v Ljubljani naj se čim-prej postavi strokovnega kontrolorja za cene, istotako pa tudi pri upravni oblasti prve stopnje v Mariboru. Ta kontrolorja pa morata biti res strokovnjaka in veščaka, ter vj vseh stro-
Razburljiv rubež delavke za minimalno mezde
Sodni eksekutor je moral vzeti orožniško asistenco v majšperški tovarni
Ze parkrat smo imeli priliko poročati o kričečih socijalnih razmerah v tekstilni tovarni »Vunateks« v Majšpergu, ki je last neke gospe Kubricht in tovarnarja Novaka iz Zemuna. Pri neki razpravi se je izkazalo, da je sicer glavna lastnica te tovarne ga. Kubricht skoro po vsej fari Majšperga krstna botra otrokom svojih delavcev in delavk, katerim pri tej priliki kako malenkost daruje, a istočasno jim ni plačevala niti minimalne mezde in so jo morali potem delavci in delavke tožiti, .da jim je izplačala razliko do minimalne mez-i de. 2e samo ta razlika pa je znašala po več tisoč dinarjev. Ko so nekatere delavke to svojo zakonito mezdo iztožile in so jo druge opominjale, se je tovarnarka z njimi po svojih organih pred tožbo poravnala, aniPak seve tako, da jim je izplačala samo nekaj tisočakov, za drugo pa so se delavke podpisale, da se odrečejo. Tovarnarka je torej zopet profilirala, a večina delavk m delavcev si ni upala tožiti za to svojo zakonito priznano in zasluženo mezdo, ker so še v službi in se bojijo, aa ne bi potem zgubili še ta skromni košček kruha.
Dolgotrajna tožba in rubež
Je pa razumljivo, da so se omenjene delavke in delavci raje Pred razpravo poravnale samo za par tisoč in tovarnarki, »šenkale« cele tisočake, ker se sicer tovarna nravda
deti gospodarstveniki uredb ne upoštevajo in kah, tako v blagoznanstvu, knjigovodstvu in
v vseh carinskih zadevah dobro verzirana.
Pod kontrolo cen in event. še Pod kontrolo *aloge, naj se dodajo še sledeči predmeti: brisače iz bombaža cenejše vrste, surove, ki se na metre prodajajo, molino amerikan, v širini od 60 do 75 cm, nadalje pisano platno takozvano »oksford in cefir« v širini 65 do
ne prijavljajo zalog. Nasprotno so*velike zaloge nujnih življenjskih potrebščin skrite.
Primanjkuje zlasti cenenega tekstil"ega blaga, molino amerikan. t. j. surovo Platno, belo olatno. kreton in flanela, ki pa se je od meseca februarja podražilo- za najmanj 30 odst.
Kosmati dobiček tovarnarjev in veletrgovcev znaša 8 do 15 odst., ne pa samo 6 do 10ifP.c.m cenejše vrste, klot — satin — črn, v odst., kot določa uredba.	j	širini	od	120	do	140	cm.	cenejše vrste, hlače-
Pomanjkanje cenenega tekstilnega blaga se1	bombaža,	znamke	»Saglia« v širini od
pripisuje dejstvu, da nf več surovin. Iz,gleda'sukl3?.iz bornibaza >n od:pad-pa. da se tega blaga ne izdeluje, ker se pri | »?,.: j ,	.	’	,v.	s.lnnJ.	.5*9’	140	CIT?’
njem rremalo zasluži. Ni jasno zakaj primani-kuje bombažnega prediva, ker se je bombaža in prediva uvozilo letos več kot oa preteklo leto. Res ie, da gre od tega precej za vojaške potrebe. Na drugi strani se je pa odjem tekstilnih izdelkov zmanjšal, ker ljudje nimajo denarja.
1 Bombažasto blago se je podražilo od lanskega septembra za 40 odst., volneno pa za 80 odst.
Po trgovinah tudi večkrat zmanjka bele moke, po nekaj dneh pa jo je zopet dobiti, to-
teval odvetnikov uradnik, da se odpre in zarubi denar! toda tovarniški ljudje niso hoteli dati ključev. Ko pa je rubežni organ šel po ključavničarja, so se omehčali in prišli s ključem na dan. Nato se blagajno odprli in našli v njej 1030 din, <ki jih je sodni organ tudi takoj zarubil.
Rubijo naprej pisalne stroje
Ker pa ima delavka prejeti okrog 4000 din, to seve ni zadostovalo in tako so rubili naprej ter popisali in zapečatili 2 pisalna stroja. Tovarniški prokurist je hotel 'ta rubež preprečiti s tem, da je zagrabil manjši stroj in bežal z. njim v tretjo sobo. Za njim pa sta tekla eksekutor in orožnika in so ga v tretji sobi ao-bili ter mu pisalni stroj odvzeli, ga zapečatili in nato izročili v shrambo v občino na Ptujski gori, od koder so prišli tudi orožniki.
Razburljiva scena v skladišču
Zarubljena stroja sta pa že stara in seve v Majšperku ni ravno kupcev, ki bi dražbali pisalne stroje. Bilo je torej potrebno iskati se drugih predmetov za kritje delavčinega zahtevka za njeno minimalno mezdo. In tako se je podal sodni organ z odvetniškim uradnikom in obema orožnikoma še v skladišče tvrdke »Vunateks«. lam so rekli navzoči uslužbenci, da so to edini prostori 'tvrdke Vunateks«, vse drugo pa je baje od »Tovar-
skozi vse instance in na vse mogoče načme ne strojil«. Ko so hoteli zarubi« tam jazstav brani plačila in obsodbe, ker se pač dobro zaveda, da bi taka obsodba vlila korajžo tudi ostalemu delavstvu, da bi zahtevalo svcje ipravice, ki mu gredo pu jugoslovanski zakonodaji. Ogromno zanimanje vzbuja v vsem okraju pravda neke delavke Lončaričeve, ki je že od jeseni leta 1938 v pravdi s 15vamo »Vunateks« in ji je sodišče priznalo, vi ji mora tovarna- plačati nad din 2000, pa se je tovarna že po obsodbi še pravdala z rekurzi do Vrhovnega sodišča. Ko je bil končno 'tudi ta rekurz na zadnji instanci rešen, je delavka nastopila proti tovarni z rubežem, ker še vedno niso hoteli plačati.
čebad-koci, navadni iz živalske dlake in odpadkov, cenejši. Vse te predmete potrebuje in kupuje v pretežni večini le matij premožno ljudstvo, molino amerikan do 75 cm šitine in čebade-koce, pa k,upuje sedaj največ naše moštvo*, ki se nahaja na orožnih vajah,
V teh resnih in težkih časih se ne sme dovoliti, da bi se na eni strani nekateri naši pridobitniki na račun drugih prekomerno obogatili, na drugi strani pa bi naše uradništvo in delavstvo ter manj pfemožno ljudstvo, radi neupravičenega, špekulativnega dviganja cen občutno trpelo na splbSnem pomanjkanju. '
Rubež s težavami
Ta rubež je izvršil delavkin zastopnik, odvetnik dr. Reisman iz Maribora, dne 20. avgusta v Majšpergu po svojem uradniku. Uradnik je seve zahteval, da odpre r.ubežni organ tovarniško blagajno in poišče denar. Toda sodni eksekutor tega ni hotel storiti, temveč je kljub protestu uradnika zarubil samo nek star, že nerabni stroj, ki je stal tam izven pogona. S tem seveda delavki ne bi bilo nič pomagano, ker takega stroja ne bo šel nihče kupovat v Majšperk, temveč bi ga bilo mogoče vnovčiti morda kvečjemu za staro že-
lezo. Vendar bi že prevoznina ogromno sta- rom odgovoril, da človek ne začenja šele pri
Ostri ukrepi nemSke uprave na Holandskem
Nemški vojaški poveljnik na Holandskem je izdal ostre ukrepe proti sabotaži in dejanjem, ki so naperjena proti varnosti rajha in vojske. Ugotovilo se je namreč, da se angleški letalci iz sestreljenih letal spuščajo s padali na zemljo, po pristanku pa- utečejo s pomočjo simpatizerjev, ki se nahajajo med holandskim prebivalstvom. Pred par dnevi je pristalo nekje na Holandskem letalo, iz katerega se je izkrcala posadka 12 mož. Posadka se je pre^ oblekla, zažgala letalo in nato izginila brez sledu. Nemške oblasti so ugotovile, da gre v tem primeru za saboterje, ki so bili poslani iz Anglije na Holandsko in ki se sedaj skrivajo pred nemškim vojaštvom. Holandci, katerim bi se dokazalo, da pomagajo letalcem, ki so se spustili na holandskih tleh, ali jih skrivajo ter celo sodelujejo pri sabotažnih dejanjih sovražnika, bodo strogo kaznovani, za-grozena jim je celo smrtna kazen, razen tega bodo nemške oblasti vzele tfflce in naložile visoke .kazni krajem, kjer bi se kakšna sabotažna dejanja primerila.
Delavci dobili v dar cel otok, Ladjedelnica v Goteborgu na Švedskem je dala svojemu delavstvu v zahvalo in priznanje za izvrstno dograditev nove 15.000 tonske petrolejske ladje otok, na katerem bo delavstvo preživljalo počitnice. Delavstvo je dobilo tudi posebno denarno podporo, ki mu bo počitnice omogočila. Darovani otok bo .ostal v stalni posesti gote-borškega ladjedelniškega delavstva. (»Arbeiter-Zeitung«,)
Kdo sodi In kdo bi moral biti sojen na Francoskem!
S tein vprašanjem se peča švicarsko časopisje. »Neue Ziircher Zeit,ung« piše, da vrhovno sodišče v Franciji, ki bi moralo soditi krivcem francoskega polpma nima značaj političnega, ampak rednega sodišča. Obtožencem bo morala biti dokazana krivda, da so res zavestno pripravaljali im izvršili dejanje za katerega bodo obtoženi. Pri tem pa pravi list, da zverii nekam čudno, ako se hoče posaditi na zatožno klop samo gotove ministre, zlasti se čudi, kako morejo nastopati kot tožitelji ljudje, ki so sami sodelovali z obtoženimi. Ali ni bil Georges Bonnet zunanji minister v vladi Daladiera? Ako se obtožuje Daladiera, ali ne spada na zatožno klop tudi Bonnet? Min ster MSrcel Deat je najbolj glasen- z obtožbami proti Daladieru, Reynaudu, Blumu itd. 1 oda Deat je bil 1. 1936 minister za letalstvo. Torej v času. ki je bil odločilen za razvoj le talstva v Franciji! Res je mož neposredno pred izbruhom vojne, v avgustu 1939, izdal letak:	»Za Gdansk umreti — nikdar!« Toda
kaj je_ ta mož storil kot minister, da bi bil oborožil Francijo, ako bi bilo treba, da bi Francozi • branili svojo domovino pred napa dom? Isto velja tudi za vse generale, ki so z-a trjevali politikom, da je Francija pripravljena na vojno.
Angleško petrolejsko podjetje »Unirei« Romuniji je dobilo komisarja, ki ga je imenovala romunska vlada. Pred kratkim je bil iz gnan iz Romunije bivši generalni ravnatelj te
družibe, katere delniški kapital ----------------- ->Vrog
750 milijonov levov (NNB).
MALI OGLASI
Mailfiitatelfi knpa lefo mtetcenefte prt n«W» »merentth
Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru Sodna ulica štev. 20
Izvršuje vsa v grafično stroko spadajoča dela najceneje in najhitreje.
FRANC R EIC H E R, MARIBOt
Tržaška cesta 18, se priporoča ceni. obtlnsln za Izdelavo oblek za gospode in dama p« naj nižjih dnevnih' cenah'. Hitra Izdelava,
59
90
62	66	72	1»	84
Ootove dečve obleke (Dlrndl obleke) Magdalenaka o b la C il n l c a A. Kumperllak, Maribor (Palača dr. Sedaj)
Valvazorjeva — Dvofakova ulica — (smerTrankopanova ni.) Ženika krila; 49, 59. 72, 85. Ženske bluze: 29, 32, 37, 49 65.
Priporoča se
ŠPECERIJSKA TRGOVIINA
Delavski dom r. z. z o. i
Maribor, Frankopanoma ulica 1.
ljeno blago, je pa ravnatelj Pavel Sclnvarz, izjavil, da je že vse blago prodano. Navzoči so bili že prej omenjeni trije srbski trgovci. Ker pa je poprej tovarnarka Kubricht ravno zahtevala, da se naj rubi blago,, ki da še ni prodano, je uradnik, ki je rubiirto. predočil ravnatelju, kako je to mogoče, ko pa je lastnica trdila, da je blago njeno. To pa je pognalo ravnatelju kri v glavo, odšel je nekam iz skladišča in ko se je vrnil, je pred vsemi kričal na odvetniškega uradnika:
»Laki, Lausbub, hast das Maul za lialten, hinaus werden wir dich vverfen.« (»Dolgin, smrkavec, drži gobec, ven te bomo vrgli.)
Na vsako besedo, ki jo je odvetniški uradnik izgovoril, mu je »Vunateksin« ravnatelj odsekal:	»Halt’s Maul« in nato:
»La.usbuben muss mann wie Lausbuben be-handeln.« (S smrkavci je treba postopati kot s smrkavci.)
Nato je gospod ravnatelj teh finih manir zopet odšel in ko se je vrnil, je povedal, da je baje telefoniral z zastopnikom v Mariboru in zvedel, da je prišel z eksekutorjem samo »ein gevvohnlicher Advokaturschreiber«. Ravnatelj je obenem inženjer in tako je napravilo porazen vtis, ko je mladi odvetniški uradnik na to žalitev pred navzočimi z največjim mi-
la, tako, da bi lahko delavka še- vedno skozi prste gledala. Dr. Reisman je vsled tega vložil iDritožbo proti postopanju rubežnega organa in zahteval ponovjni rubež ter spremembo rubežnega organa. Sodišče je temu- predlogu takoj ugodilo in se je že 3 dni nato vršil ponovni rubež v tovarni »Vunateks« ob intervenciji zastopnika delavke.
Nastopiti so morali orožniki
Ko pa je prišel sedaj drug sodni organ z odvetniškim uradnikom v tovarno in odločno zahteval, da pokažejo, kje imajo denar, ter da zlasti odprejo blagajno tvrdke, je bilo, kakor da bi planili v sršenovo gnezdo. Ves aparat tovarne je bil pokonci. Nek .uradnik tovarne je zahteval, da se odstranita sodni eksekutor in odvetniški uradnik iz (Pisarne, češ, da so tam prostori »Tovarne strojil«. Na vprašanje, kje pa ima »Vunateks« prostore za izplačevanje delavcev, pa so rekli zo-pet, da »Tovarna strojil« »posoja« »Vunateksu« prostor. da tam izplačuje delavce in v njihovi blagajni shranjujejo denar. Pričkanje je dobilo vedno večjo ostrino, tako da sta morala navzoča orožnika razburljivega uradnika odstraniti iz sobe. Nato je prišla tovarnarka, ki je rekla, da naj raje rubijo blago, toda tega uradnik ni hotel storiti, ker so bili tam ravno trije srbski trgovci ter bi potem kdo trdil, da je tisto blago že prodano, kar se je .pozneje res izkazalo kot resnično. Ravnatelj je namreč pozneje, ko so tam hoteli zarubiti blago, pravil, da je že vse prodano. V pisarni pa je stala velika železna blagajna, katero je zah-
inženjerju. Nadalje se tudi ni več brigal za žalitve, temveč so zarubili dve veliki bali bla-
gd in končali rubež pri tovarni »Vunateks« in majšperški delavski botri.
Ker je bila okrog tovarne povodenj, je župnikov hlapec naložil to sodno komisijo na voz in jo prepeljal preko okrajne ceste, ki je bila vsa v vodi.
O nadaljnjem poteku te rubeži in tožbah radi žaljenja pri tem rubežu bomo pa še poročali.
Takih naporov je treba, predno delavka pride do svojega zakonitega zaslužka.
Moke manjka. V Omišu se nahaja tovarna testenin »Cetina«. Nima moke in je odpustila sto delavcev. Vlada naznanja naredbo o tipiziran ju moke. Vojvodinski mlini pa so ustawH obratovanje,	dokler	ne izide naredba
o tipih moke in cenah, češ, da novih tipov moke ne bodo mogli prodajati po starih maksimalnih cenah. Tako prihaja do paradoksa, da mlini novega žita nočejo mleti, zalog stare moke pa nočejo dati na trg. Tako je z mlini, tako najbrž® z veletrgovci. Oboji bi radi višje cene, kakor so sedaj. In zato manjka moke. Tukaj so potrebne reforme, t M -,i sa tjt.ifir *Jt! i i
V Luksemburgu ni več političnih strani
Nemška oblast je odredila, da bo, kdor bi snoval politično stranko, strogo kaznovan.
Delavski pravni svetovalec
pripadala za čas orožnih vaj le. če bi bili pred nastopom na orožne vaje pri istem podjetju zaposleni vsaj nepretrgoma eno leto.
Za Solor Šolske torbice, nahrbtnike, aktovke peresnice v veliki izbiri priporoča
Ivan Kravos
Maribor
Aleksandrova 13
Orožne vaje in prememba službe ,(Sv. Lovrenc na Pohorju)
Vprašanje: Zaposlen sem bil v, kovinski obrti ter sem bil pozvan na orožne vaje po preteku 'trimesečnega službovanja. Po orožnih vajah sem zopet pri istem podjetju stopil v službo ter tam ostal nadaljnjih 10 mesecev, ko setu službo odpovedal. Ko mi je odpovedna doba potekla; sem zopet dobil poziv tia orožne vaje. Po končanih orožnih vajah sem stopil pri drugem podjetju v službo. Ali lahko zahtevam od prejšnjega delodajalca plačilo mezde za 4 tedne za prve in druge orožne vaje?
Odgovor: Od prejšnjega podjetja	lahko
zahtevate mezdo za en teden le za čas	prvih
orožnih vaj. ker ste bili do takrat že v	službi	_	_
preko 14 dni, Za druge orožne vaje pa- ne mo-1'ja" ženske, moške, otroke. Živilske potrebščine, rete od prejšnjega podjetja zahtevati nikake-1 galanterija, ga plačila, ker ste sami službeno razmerje	nCFT „Mada„
razvezali, še predno ste bili ponovno pozvani	^SET ARA <, Koroška cehtd
na orožne vaje. Mezda do 4 tednov bi Vam I
ŠE VEDNO KUPITE DOBRO IN PO UGODNIH CENAH
Kopalke, nogavice, pletenine, bluze, jopice,-sviterje. žemperje (lastni izdelki). Volna, prejff za strojna ročna dela. Kombineže, modrčke, srajce svilene in flor nogavice itd. Oblekce, platno, odeje, predpasnike, rute. Blago, perilo-
(Poleg tržnice — Vodnikov trg).
BAtoodto oefco b povsod teol I« redno te DeMe pekmne i Hunom. £33
la konzorell izdala in mrelule Molt Jelen v Mariboru, m Tiska Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavnik Viktor Erien v Mariboru.