1C1€ Kari&orski trg. Na mariborski trg dne 13. aprila so pripeljali špeharji na 52 voz.h 155 zaklanih svinj, kmetje 22 vozov sena, 8 otave in 10 slarne. Sviajsko meso je bilo po 15 do 25 Uin, seno po 120 do 170 Din, otava po 140 do 170 Din, slama po 80 do 85 Din. Krompir so prodajali po 2 do 2.25 Din, čebulo po 4 do 5 D, l-šenica jo bila po 3, rž 2.25, ječmen 2 do 2.25, oves 1.50, koruza 2.50, ajda 2 do 2.50, proso 3, .ižol 5—7 Din kg. 1 kokoš po 40 do 45, par piš-. .ancev 00 do 90 Din, raca 30 do 40 Din, puran ?5 do 90 Din. Jabolka po 5—8, suhe slive po 10—12 Din, surovo maslo 40—44, jajca po 1 D, med 8 do 12 Din kg. Maiiboiski goveji se.m dne 9. aprila 1929. Prignanih je bilo 21 konj, 11 bikov, 110 volov, 295 krav in 12 telet, skupno 449 glav. Proda« nih je bilo 349 g!av, od tega za izvoz v Avst-t rijo 32 glav, v Italijo pa 81 glav. Notirali so:: voli I 8.50. do 9.50 Din, voli II 7.75 do 8.50 Din, biki plemenski 6 do 7 Din, klavni 7 do 8 Din, krave klavne 7.75 do 8.50 Din, plemenske 6 do. 7 Din, molzne 6 do 8 Din, breje 6 do 8 Din, mlada živina 8 do 9.75 Din, teleta 10 do 12 D' za kg žive teže. Nadalje stane meso v Mari-i boru (za kg): volovsko II 10 do 18 Din, telečjfli I 15 do 22.50 Din in svinjsko sveže od 15 dft 26.50 Din. Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjskl sejem dne 12. aprila 1929 je bilo pripeljanib' 265 svinj, cene so bile sledeče: Mladi prašiCi! od 5 do 6 tednov stari 100 do 150 Din, od 7 d« 9 tednov stari od 250 do 280 Din, od 3 do I mesece stari komad 350 do 450 Din, od 5 do 1 mesecev stari od 480 do 550 Din, od 8 do lflf mesecev stari od 580 do 750 Din, 1 leto starf od 1000 do 1100 Din, 1 kg žive teže od 10 dti 12.50 Din, 1 kg mrtve teže od 16 do 17 Din. 1 koza 225 Din. Prodanih je bilo 174 svinj ia fl l.oza. Dnnajski goveji se.m z dne 9. aprila 1929. Prignanih je bilo 2623 glav in sicer 1616 vom lov, 480 bikov, 525 krav, 2 bivola. Is Jugosla« vije 126. Cene: voli najboljši 2 do 2.10, I 1.7Q do 1.90, II 1.30 do 1.50, III 1.10 do 1.25 šlling;; krave I 1.15 do 1.30, II 1 do 1.10, biki najboljM 1.30 do 1.45, klavna živina 0.70 do 0.90 Siling* Cene so ostale v splošnem neizpremenjene, lf samo slabša kvaliteta je bila v posameznflj primerih za 5 grošcv dražja. Ei-odneTiti teeaj za poieina daia v vimogr&du in za pokoačevanje Škodljiv cev in boiezni vinske trte se vrši v sredo, dne 8. maja t. 1. na oblastni vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Pouk je teoretičen \n praktieen ter traja od 8. do 12 in od 14. do 18. ure. Potrebni, ki izkažejo to s potrdilom pri.-oji-Cvja občinskega urada, dobijo priapov^k za hrano. Ea__5le!itt.v Er.bvs__eifsfei._ i___a_.jas«®? majibosrsfee ofeiasti. Tekom leta 1929 Lofe. Ohisk tega zborovanja je bil jako povoljen. DoSlo je 65 družbenikov. Gospod svetnil: Zidanšek nam je pojasnil namei.e sedanjega prav potrebnega delovanja oblastnega odbora. Orisal nam je poučevanje v gospodinjskih. te čajih, kateri so v današnjih razmerah za naša kmetska clekleta ogromne važnosti. Pove dal nftm je nnda.js o z»'4"ugah, katere naj bi °,e v tcm okrožhi za^novate v svrho zboljšanja ia sušsnja travnikov, dftl JismJgijaje _a rabo trnvniškh bran, rarjasnU sestavo in rabo raznih unaetu.h gnojii, jio katerih naj naši kmetje v ve-ji meri segajo. Nadalje je obrazložil potrebo gnojnih .j:.m in napravo pravilniii hlevov ter dal navodilo za porabo škropilnic sistems Ilolder za za.iranje sartnih škodljiv- bo komisar oblastne sp.moiiprave ma-jcov. Gospad strokovni t»citelj za kmetijstvo Zirmn' je p.e-c.avai o svinjereji. Pov.iaril jo voliko vp.žnost snage in svet.obe svinjskih hlovov, podal pojasuila o krmljeuju s surovo in kuh.ino hrano, o šledenju in pravočaanem rsdnera krmljenju, v sestavi krmil, o potrcbi pnše zlasti po lotošnji ostri zimi. Gospod ntrokovnmk je tudi povclarjal veliko važnost plemenske odbire, naj bi valcd toga kmetje in kmetice gojile za plemenje le samo dobra, zdrava in vsestransko razvita praseta. Zborovanjs se je zaključilo na vsestransko zadovolj nost. riborske oblasti porazdelil dobre mlaplemenske merjaščke oplemenjoiie bele domače pasme po znižani ceni. Prijave se sprejemajo od 1. maja pri s?eskih poglavarjih in okrajnih zastopih, kjer se dobijo zavezna pisma in nadalj na navodila. Obttna, indnstrijska in kn_9tijska razstava v Lju.omeru. Od 11. do 18. avgusta t. 1. se vrši v Ljutomeru razstava obrtnih in industrijskih izdelkov ter kmetijskih pridelkov. Udeležba razstavljalcev je, kar se tiče obrti in indu- 28. aprila, po prvem cerkvenom opraviu v društveni dvorani, pride kot slavnostni govornik gospod nadrevizor V. Pui_8njak, ki bo ob enem predaval tudi o zadružništvu. Udeležite se tega zborovanja v prav obilnem številu. &«* spremcnie froša- Dvaisetodf.tctae kronske priznapice. Dozdaj so državne blagajne sprejema- strije, neomejena, na kar opozarjamo jle priKnanice, izdane o priliki žigo?ainteresente iz vse Slovenije, osobito izjnja novčanic, samo do 2000 kron in saljutomerskega okraja, Prckmuija, so-|mo od oseb, I-iaterim so bile te priznasednih okraiev ter sosednih hrvatskih j nice Izdane,. odnosno od njihovih na- sednih okrajev pokrajin. Na programu so nadalje še: jslednikov. Za proračunsko leto .929— razstava vina iz ljutomerskega in gor-{30 pa določa finančni zakon (člen 15), njeradgonskega okcliša, razstava govejda smejo državne blagajne te priznanije živine iz ljutomevskega sreza, ead-'"" : *' ' ' —l i.-^....... , ..,_ jarska, vrtnarska in čebelarska razstava, razstava poijskih pridelkov, semcnja in poljedelskih strojov, razstava konj znamenite muropoljske pasme ce sprejemati od oseb, katcrim so bilo izdane, in. njihovih naslednikov v polnem znesku, od ostalih oseb pa v vrednosti od 50% in sicer le za dolžni davek do konca leta 1926. Med tem, ko so te združena z dirko ter lovska razstava. j doslej clržavn.e blagajne. sprejemale te Razne strokovne organizacije ao oblju-jpriznanice od davkoplačevalcev za vse Razne strokovne bile svoje sodelovaiije. Za obrtno in industrijsko razstavo sprejme prijave žc sedaj razstavni odbor, za ostale panoge pa bodo izšli še posebni pozivi. Lmtomes.ka dirka. Pomiadanska konjska dirka se vrši dne 5. m.ijti t. 1. Pripuščeni so konji tutli iz dnigih okrajev. Radi teg-a bo prireditev posebno zanimiva. Konjerejci našega okraja pa naj posebno sedaj pokažejo svojo plemenito živinico, da vidi svet, da se je znamenitost ljutomert.kega Kovija še povečala. Vse natančnejše pri dvuš.vuDruštveni odbor pod predsedstvom gospoda Zemljiča je po vecini stari. Nr novo sta vstopila gospod Ramžak kot tajnik in gospod Vaupotič iz Lokavcev. LjutO-ner. Dne 1. t. m. je p.iredila tukajš.- jili imn^iitnja Sadjnrska in vrtnarska podriišniea prak- j pooblastii? tično demonstracijo o škropljenju clrj-.ta z jio,vo samodelno llolderjevo škropilnico znaiRke »Original. Demonstviral je bivši sreski ekonom Vekoslav Štampar. Omenjal je med dru- i f dolžne davke, omejuje člen 15 fin. zak. za tekoče leio sprejcmanje priznanic le xa dolžni davok do 31. decembra leta Na predlog finančnega ministra In po zaslišanju predsednika vlade je kralj 11. aprila podpisal zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o držp.vni trošarini. pšvo in vino. Po novem zakonu se dosedanja trošarina na pivo, ki je znašala 62 Din na hl in sg je pobirala pri izvozu piva ia pivovaren, spreminja ter bo od 1. septembra 1929 naprej znašala 5 Din od hektoliterske stopnje ekstrakta. Trošarina na vino se po novem zakonu znatno poveča. Na vsa vina se plača 100 Din od hl, doslej se je plačalo 35 Din. Kot vino se smatra samo vino od grozdja. Vsa vina, ki vsebujejo več kot 18% alkohola, se smatrajo kot špirit ter se za nje piaca trošarina kakor na alkohol po hektoliterski stopnji. Trošarina na vino se bo plačala pri puščanju vina v promot. Plačal jo bo kupec vina, prodajalec pa bo imel dolžnost prijaviti prodajo. Vino, ki ga vinogradniki potrebujejo za domačo potrebo, je oproščcno vsake trošarine. Vinogradpikora, ki istof-asno točijo vino na drobno, se bo po števiJu Clanov gospodarstva, ki so stari 15 let, določila trošarine prosta količina za domačo porabo. Oni bodo dolžni prijaviti, koliko vina so pridelali. Da se pospeši izvoz vina", uvaja novi zaradl fir.ančnih prestopkov s temi priziianicarai, in sicer- za oni del, ki po spoc.jalnm zakonskih predpisih pripada clrKavi, v tem prinaeru pa v polnem znesku ne glede na koga se glasijo priznanice. Glede sprsjomanja priznanic za plačilo davkov in finančnili kazni po novem finanSncrn zakonu bo finanč ni mi.nif.ter izdal še posebna podrobna  gim, da je že sk.a.ni čas, da tudi v sadjarstvu iS-a se J« razvila v jako mocen denarni  ' savod in uživa splošno zaupanje doma čega. okraja in ima kljub temu, da je v neposredni b'iž.ni Ccl|a, kjer se nahaja mnogo večjih denarnih zavodov, čez 5 in pol milijona dinarjev hranilnih vlog in ccz 100.000 Din lastnega premoženja. Stanje posojil je značalo koncem leta 1928 — 2,037.217 Dia, naložen denar pa 3,510.967 Din. Hranilne vlogo obrestuje: navadne, katere izplačujc brez odpovedi, po 5^', veza.ne pa i>o doarovoru. Posoji.a daje proti 7°» obrestovan.u brez vsoh dnigih stroškov. Na občni zbor, ki se bo vršil v nedeijo, dne pričenjamo delati z vetjo vi.emo in Ijubeznijo do te prekoris.ne panoge. Danes so Se bele vrane tisti, ki Skrope svoje sadno dievje. Toda prišel bo čas, ko bo ravno nasprotno, nainreč da bodo bele vrane ti.ti, ki ne bo<lo škropili Prireditev je bila mnogož-.evilno oljiskana in je v vs.ikem oziru sijajno uspela. Mnogi sadjarji so se priglasili za uporabo Holder>eve Skropilnice, kar gotovo ne bo cstalo brez u godnega vpliva na naše sadjar?tvo. — Euakfi demonstracija se je ponovila dno 3. U m. s čolsko mladino VI. vazreda tukajšnje osncvnc. šole. Lože parl Poljčaceh. Dne 7. apri!a so io vršilo h_vanredno zborovanje kJTietffpke porJnjžnico 1920. Davkoplačevalcem, ki nimajo  1 zakon premije za izvoz. Kdor ižvozi v .avčnih zaostankov iz leta 1926 ali iz inozemstvo 100 1 vina, bodisi čistega >rej_.nj.h leU torej-ne bo dana možnost ali pojačenega z alkoholom, dobi pra>_ačati tekoče ali preostale davke s pri vico, da se mu iz državne blagajne na :r.anic-_Tni. Pač pa omogoča navedeni račun trošarinskih dohodkov izplača člen. fin. zak. plačilo denarnih kazni a0 Din. Prošnja za premijo se bo mo- rala predložiti v roku 60 dni po izvršenem izvozu. Pravico do te premije dobi izvoznik tedaj, ko je izvozil 50 hl vina. Dne 15. aprila se bodo popisale vse koiičine vina pri trgovcih, gostilničarjih, prodajalcih in onih pridelovalcih, ki točijo vino na drobno. Razlika v trošarini po tej novi tarifi se mora plačati do 15. maja. Žganje. Za V3O državo se uvaja enotna tro§arina na žganje, ki bo odslej znašala 18 Din od hektoliterske stopnje, dočim je doslej znašala pri nas 15 Din, v Srbiji pa jc sploh ni bilo. Na žganje, proizvedeno iz vina, vinskih tropin ali drož, se plača trošarina 23 D. 'rrošarino na žganje, proizvedeno z lastnimi sirovinami in z lastnega zemljišča, plača oni, ki kupi žganje od pridelovalca. Trošarino na žganje, proizvedeno doma za domačo porabo iz kupljenih ali na drug način dobljenih sirovin, plača pridelovalec le tedaj, Łe žganje proda, ali ii kateregakoli vzroka odstopi drugemu. Trošarino na žganje, pridobljeno m prodajo iz kupljenih sirovin in on.h l_i IT -iU_i.C3Ł:* 1'l.i .ia_iea Hraiiilri_e Ia posoDŠL-em. Ta hranilaica praz_O3 SOietnico svojega obstoja. lastnega posestva, plača pridelovalec po čl. 14 tarife (20 Din od hektoliterske stopnje. Finančni minister je pooblaščen, da za to vrsto produkcije uvede plačanje trošarine po kotlib. Če se pridelovalci žganja iz lastnih pridelkov bavijo z razpečavanjem žganja, se bo z ozirom na število rodbinskih članov — nad 18 let starih — določila trošarine prosta količina žganja. Ako pridelovalec žganja naenkrat izvozi nad 500 hek toliterskih stopenj žganja, ga sme ravno toliko prodati v državi za znižano trošarino 4 Din od hektoliterske stopnje. Do 15. aprila se morajo popisati vse količine žganja pri trgovcih, pri onih pridelovalcih, ki proizvajajo žganje iz kupljenih sirovin, pri točilcih na drobno in veliko. Do 15. inaja se mora plačati trošarina po novem zakonu. špirit, kvas in bencšn. Trošarina na špirit se poviša in sicei* na 20 D od hektoliterske stopnje, če je izdelan v kmetijskih tovarnah, odnosno na 23 Din za izdelanega v industrijskih tovarnah. Na kvas, izdelan v samostojnih tovarnah, se plača trošarina 4 Din. Od ocetne kisline se plača od kg 100%ne jakosti 4 Din. Za 100 kg bencina se plača 300 Din, doslej 400 Din. More pa se dovoliti uporaba bencina brez plačanja trošarine za pogon obrtnih, industrijskih in kmetskih motorjev, kakor tudi za pogon ribiških in potniških ladij. Podrobnejši pogoji za to bodo določeni B posebnim pravilnikom. S tem zakonom se tudi uvajajo važne spremembe oblastnih in občinskih doklad na državno trošarino. O tem poročamo v prihodnji številki. tilaw§ia sfeupšCina Zairežne ZfCIC. V ^etrtek, 11. aprila, se je vršila v Ljubljani glavna skupščina Zadružne zveze, ki jo je vodil predsednik g. dr. Anton K o r o š e c, minister za promet. Nagovor predsednika. V svojem nagovoru je dr. Korošec posebno povdaril odvisnost zadružništ va od celokupnega narodnega gospodarstva. Tako se je zgodilo letos, da smo pridelali mnogo pšenice, ki jo bi radi prodali, a ne dobimo odjemalcev. Ravnotako je pri vinu, ki so ga našc kleti polne, a ga ne moremo spraviti v denar, ravnotako je tudi pri hmelju. Naša živinoreja je v težki krizi, izgublja stara tržišča ter išče nova. Edino lesna trgovina cvete. Naše žcleznice nimajo dovolj vagonov in lokomotiv, da bi les prevažale v obsegu, kot bi bilo treba. Če je ostalo gospodarstvo v stiskah, _se seveda tudi zadružništvu ne zamore sijajno goditi. Toda kljub temu napredujemo in to celo pri produktivnih zadrugah. Uspeh je za nas tudi to, da je spor med državnim in svobodnim zadružništvom končan. Direkcija za kmetijski kredit bo likvidirana in na njeno mesto bo stopila Agrarna banka, ki bo te dni uzakonjena. Dve fronti v zadruž- ništvu bosta sedaj odpravljeni in vse zadružništvo bo stalo sedaj v eni vrsti. Od Agrarne banke bomo lahko imeli velike koristi. Zato pa je potrebno, da z njo sodelujemo in ji na ta način pomagamo. Na predlog ravnatelja g. Remca je glavna skupščina odposlala kralju sledeč brzojavni pozdrav: »Slovenski zadrugarji pozdravljajo visokega prijatelja zadrugarstva ter mu izražajo popolno udanost.« Delovanje zveze. Kar se tiče delovanja Zadružne zveze, je treba poudariti, da so revizije zadrug njeno najvažnejše delo. V 1. 1928 je bilo izvršenih 242 revizij, razen tega pa še dve generalni. Kot prispevek za revizije je dobila Zveza od države podporo v znesku 110.000 Din. Za zadružno izobrazbo in propagando je Zveza skrbela z »Narodnim Gospodarjem«, ki ima naklado 1320 izvodov, ter z mnogimi tečaji, ki jih je priredila. Organizirarla je dva knjigovodska tečaja za duhovnike, ki sta imela skupno 50 udeležencev. Razen tega je Zveza oskrbela tečaje za zadružno knji govodstvo na orglarski šoli v Ljubljani in Celju. Glede taksne prostosti se je posrečilo doseči proštbšt tudi za zadolžnice, kar so nam davčne oblasti v Sloveniji dosedaj osporavale. Novi davčni zakon je prinesel zadružništvu precej ugodnosti, le žal, da jih je bilo nekaj — n. pr. rentnina — zelo kratkodobnih. Zahtevi bančnih zavodov je država ugodila in vloge pri zadrugah ne bodo več proste rentnine. Zvezina bilanca. Zvezina bilanca kaže lepe uspehe v letu 1928. Naložbe so narastle za 18%. Zvišanje pa bi bilo lahko še večje, če bi se vse članice zavedale, da je njihova dolžnost nalagati le pri Zvezi. Leta 1927' so imele zvezine članice nad 80 milijonov dinarjev naloženih pri drugih zavodih. Ce bi vse članice držale potrebno discipl^no, bi morala imeti Zveza teh 80 milijonov dinarjev. Moč zveze je v solidarnosti njenih Slanic in o tem bi morale biti prepričane vse zadruge. Zveza pa vrši v korist celokupnega zadružništva tako ogromno delo z največjo požrtvovalnostjo. Zato sme upravičeno zahtevati da članice vršijo proti njej svojo dolžnost. Naložbo v bankah znašajo 83 milijonov in kažejo, da je Zveza visoko likvidna. Pisarna je prejela 13.884 dopisov, odposlala pa 19.527 in 14 okrožnic v 2825 izvodih. Razen tega pride še pisarna v Mariboru, kjer izkazuje vložni zapisnik 1652 številk. Iz blagajnikovega poročila se vidi, da je v Zadružni zvezi včlanjenih 547 zadrug, 317 v ljubljanski oblasti, 207 v mariborski, 9 v Medjimurju, 14 v Hrvatski. Deleži so se dvignili od dinarjev 1,346.589 na Din 1,427.000. Skupni promet v preteklem letu je znašal Din 723,503.729, čisti ¦ dobiček znaša 23.555 Din, rezerva pa 198.319 Din. Zadružna zveza torej zaznamuje za lansko leto znaten napredek. Na predlog g. Franca Gabrovšeka je bil izvoljen soglasno stari odbor; edino na mesto g. Antona Pirnat je bil izvoljen g. Ivan Lovrač, znani zadružni delavec iz Medije. Tudi nadzorstvo je bilo izvoljeno staro, le na mesto duhovnega svetnika Konrada Texterja je bil izvoljen duhovni svetnik Jakob Ramovš iz Velikih Lašč. Gospod dekan Alojzij Sagaj je pred* lagal, da se kmetijskemu ministru poš lje brzojav naslednje vsebine: »Slovensko zadružništvo se zahvaljuje za Vašo skrb za zadružništvo in se priporoča Vaši nadaljnji naklonjenosti.« Občni zbor je to soglasno odobril. V sklepnem govoru je pi-edsednik g. dr. Anton K o r o š e c pozival zadružnike, da ostanejo še nadalje zvesti zadružnim idealom, posebno sedaj, ko je prišlo zadružništvo v umerjeno trezno dobo. Zmagoslavni pohod zadružništva, ki ga je bilo opaziti svoječasno pri začetku tega gibanja na Slovenskem, pa še ni končan. Res imamo veliko število hranilnic in posojilnic, pa ustanavljajo naj se še vedno nove; zlasti je pa začeti s šo intenzivnejšim delom za pridobitne zadruge. Naj ne bo vasi v Sloveniji brez močne, vsestransko zadružne organizacije! Eratko navcdilo gospodinjam za ra* vnanje z ja.ci za nasaci ia s koMjanii. 1. Oskrbi si jajca za nasad šele ko imaš zanesljivo sedečo kokljo. 2. Jajca, dobljena po pošti ali po železnici, navadno trpijo mnogo škode. Ne pretresaj jih, ko jih prejmeš, marveč razmotaj jih previdno, potem pa jim daj vsaj 24 do 36 ur počitka. 3. Hrani jajca za nasad v mirnem, suhem, zračnem in ne pretoplem prostoru. Najprimernejša toplota za nje je 10 do 12 stopinj Čelzija. Črez osem dni ne hrani takih jajc. 4. Preden nasadiš kokljo, oglej si jo prav natančno po životu, ali ni mogoče ušiva, po nogah pa radi apnenosti, odnosno garjevosti. Pomni, da izmed 10 kokelj, ki so ušive, odnosno, ki imajo apnene noge, zapusti vališče tekom prviti 14 dni vsaj devet kokelj. 5. Ponesnaženib jajc ne umivaj in ne podkladaj. Prepričaj pa se o tem, da lupina ni počena. 6. Nasajaj jajca le dveletnih čvrstih, zdravih in pridnih jajčaric. Najboljše plemenske kure dobiš zanesljivo iz spomladanskih nasadov; skušaj torej, da imaš piščeta vsaj do sredi mesca majnika.