u Časopis družbe Talum d, d. Kidričevo Dornoz' nanski Knjižnica Wana 2250 PWj jddeiek Potrča I v r/v> 'ST*Ay. MAJ 2015 V aprilu 2015 so v Ulitkih dosegli rekordno mesečno prodajo Iz vsebine 4 Prva faza reorganizacije in uvedba informacijskega sistema 5 V Ulitkih presegamo zastavljeno strategijo 6 Zgodba o uspehu dobiva nove dimenzije 7 Andrej Petek državni prvak 8 Kar pet družb dosega zastavljeni cilj Upam si! 9 Obiskali so nas 10 Uspeha ni, če vanj ne verjameš! 11 Toplogredni plini Delegacija Državnega sveta RS obiskala Talum 12 KREAL na sejmu v Dubaju 13 Prenova razsvetljave v občini Kidričevo Dan v znamenju »paradajza« 14 Poklic varnostnega tehnika 15 Potrebujemo tehnično znanje, iznajdljivost in komunikativnost 16-18 Aluminij je zanimiv material - Intervju 19 Drugi o nas 20-21 2. športne igre - Reportaža 22 Recite kajenju stop! 23 Rišemo in pišemo 24-25 Darovanje krvi kot preventiva 26 Naj živi 1. maj, praznik dela 27 Fotografije meseca 28 Talumov Lahkotni svet Naravoslovni dan devetošolcev v Talumu 29 Fotoreportaža 30 Aktivno v pomlad 31 Križanka Naslovnica: Sodelavci poslovne enote Ulitki Časopis družbe Talum. Naslov uredništva: Talum, d. d., Tovarniška cesta 10, 2325 Kidričevo, telefon: 02 79 95 108, telefaks: 02 79 95 103, e-pošta: aleksandra.jelusic@talum.si. Izhaja mesečno v nakladi 2300 izvodov. Uredniški odbor: Aleksandra Jelušič, glavna urednica, Danica Hrnčič in Lilijana Ditrih, članici, ter Darko Ferlinc in Srdan Mohorič, zunanja člana. Jezikovni pregled: Darja Gabrovšek Homšak, oblikovanje: Darko Ferlinc, avtor naslovnice: Srdan Mohorič. Prelom in priprava za tisk: Grafični studio OK, Maribor, tisk: Tiskarna Ekart d. o. o. UVODNIK é Mesec maj v znamenju praznika dela, reorganizacije in LN-a ALEKSANDRA JELUŠIČ GLAVNA UREDNICA Vsi imamo radi praznike, saj je to dela prost dan, in če si vzameš še kakšen dan »fraj«, imaš že mini počitnice. Pri tem pa redko pomislimo, kaj nam praznik želi sporočiti in kje izvirajo njegove korenine. Namen brskanja po zgodovini ni v tem, da bi na dan vlekli negativizme, saj si. zdaj že moramo priznati, da se človeštvo iz slabih zgledov žal ni naučilo kaj veliko - zdi se, da se vzorci iz preteklosti ciklično ponavljajo, le da si nadenejo nove preobleke. Morda pa je le kdo izmed nas pobrskal po spletu in znova obudil izvor prvega maja oziroma praznika dela. Ugotovil je, da je bilo v zgo- dovini že mnogo različnih poskusov v prizadevanju, da bi tradicijo prvega maja izničili ali nadomestili, a praznik je ostal in prav je, da ga negujemo. O prazniku se je v tokratni številki časopisa Aluminij razpisal Igor Jeza, predsednik Skei, Konferenca sindikatov Kidričevo. V Talumu je bil maj tudi v znamenju reorganizacije in vzpostavitve informacijskega sistema LN. O tem lahko preberete v uvodnem nagovoru člana uprave Taluma Daniela Lačna in v članku vodje Informatike Milice Pišek. Tokratni intervju smo opravili s sodelavcem Sergejem Petkom, ki se je v aprilu pomeril v varjenju in osvojil prvo mesto. Reportaža predstavlja 2. športne igre, v rubriki Moj delovni dan pa smo predstavili poklic varnostnega tehnika. V maju smo bili ponosni na našo poslovno enoto Ulitki, saj so dosegli rekordno prodajo. Kidri-čevsko cesto po novem osvetljujejo naše luči, podjetje Kreal pa se je uspešno predstavilo na sejmu v Dubaju. Zdravo Talum je v okviru svojih akcij presenetil z delavnico odvajanja od kajenja in vadbo za krepitev hrbtenice in hrbtnih mišic, naš kolumnist pa je poskrbel za smeh, saj je predstavil še drugačen pogled na vadbo - »Res je, v nobeno smer ni dobro pretiravati!« Maj je bil tudi sicer obarvan v rdeče - kar je nekako njegova simbolična barva -, saj so v vrtnariji Revital pripravili Paradajzov dan in obiskovalcem ponudili kar petindvajset sort tega sadeža. Maj se še ni končal. Ne pozabimo, da je to tudi mesec ljubezni kot kemičnega procesa, ki nam obarva stekla v očalih, skozi katera gledamo v svet. Naj bo ta pogled lep, optimističen in pozitiven! V začetku maja smo zaključili prvo fazo reorganizacije poslovanja družbe Talum, d. d. Spremenjena je bila notranja organiziranost. Oblikovane so bile nove organizacijske enote, ki smo jih poimenovali poslovne enote (PE; PE Aluminij, PE Livarna, PE Rondelice, PE Ulitki in PE Upravljanje z energijo), in znotraj teh posamezna delovna mesta, odvisno od vsebine dela in proizvodnega procesa posamezne enote. Ker v časopisu pišemo o dogodkih, ki so se zgodili v aprilu in maju, so nekatere navedbe zapisane po starem, druge pa že sledijo novi organiziranosti. Prosimo za razumevanje.«□ »Maj se še ni končal. Ne pozabimo, da je to tudi mesec ljubezni kot kemičnega procesa, ki nam obarva stekla v očalih, skozi katera gledamo v svet. « UPRAVA Prva faza reorganizacije in uvedba informacijskega sistema DANIEL UČEN FOTO: SRDAN MOHORIČ Daniel Lačen, član Uprave Taluma Dne 1. maja 2015 smo izvedli prvo fazo reorganizacije poslovanja v skupini Talum in njegovih hčerinskih podjetjih. Postopek reorganizacije poteka skladno s sprejetim terminskim planom. Organizacijske spremembe ne bodo vplivale na obseg zaposlenosti v skupini Talum, d. d., prav tako pa ne bodo povzročile sprememb v pravno formalnih odnosih med družbo Talum, d. d., in njenimi delničarji. Po izvedeni 1. fazi reorganizacije nameravamo izvesti še nekatere spremembe v notranji organiziranosti skupine. Najpomembnejša področja, ki bodo doživela spremembe do konca leta 2015, so področja nabave, investicij, vzdrževanja in logistike na ravni skupine. Skupaj z reorganizacijo poslovanja smo uvedli informacijski sistem LN. V poslovanje skupine Talum smo ga vpeljali 1. maja 2015. Prvo stopnico na stopnišču uvedbe LN smo uspešno premagali, čaka nas še celotno stopnišče možnosti, ki jih ponuja novi informacijski sistem. Nedvomno se bodo po uvedbi LN pojavile ideje in potrebe po dodatni izrabi funkcionalnosti novega informacijskega sistema. Toda to je že izkoriščanje razvojnih možnosti po uvedbi tega sistema, ki jih bomo uvedli med nje- govim izvajanjem. Za celovit uspeh projekta Prenova informacijskega sistema je pomembno, da se vsi skupaj zavedamo njegovega pomena, odgovornosti vodij posameznih podjetij in poslovnih funkcij, pa tudi ključnih uporabnikov pri njegovi implementaciji. Iz konsolidiranih računovodskih podatkov za obdobje od januarja do marca 2015 ugotavljamo, da je skupina Talum za to obdobje planirala izgubo v višini 0,5 milijona evrov. Dejansko je bil v prvem tromesečju leta 2015 ustvarjen dobiček oziroma pozitiven poslovni rezultat v višini 0,5 milijona evrov. Pozitivni rezultat v obdobju od januarja do marca smo dosegli: - z doseženimi višjimi prodajnimi premijami v primerjavi s planiranimi, kar je posledica aktivnega dela na trgu oziroma direktne prodaje na trgu, predvsem na področju prodaje livarskih zlitin in drogov; - s prestrukturiranjem prodaje in proizvodnje, pri čemer namensko povečujemo prodajo proizvodov z višjo dodano vrednostjo ter prodajo storitev; s tem smo povečali obseg prihodkov iz prodaje pri programih z visoko dodano vrednostjo (rondelice, ulitki) in prihodkov od prodaje storitev; - z doseženo povprečno borzno ceno aluminija, ki je v tem obdobju znašala 1.600 evrov na tono; - z doseganjem planiranega obsega proizvodnje in prodaje; - z notranjimi racionalizacijskimi ukrepi smo vzdrževali ustrezno raven stroškovne učinkovitosti; - z razvojnimi aktivnostmi za uresničevanje strateških usmeritev z namenom prestrukturiranja programov v skupini Talum. Rezultati, ki smo jih dosegli v prvem tromesečju, so vsekakor spodbudni in kažejo, da smo na pravi poti, ne smejo pa nas zavesti do te mere, da bi zmanjšali naše napore pri uresničevanju strategije. Tako bomo še naprej enako skrbno sledili zastavljeni strategiji poslovanja in se intenzivno posvečali prestrukturiranju programov ter posledično povečevali dodano vrednost naših programov. □ Novi član NS Talum Zaradi prenehanja funkcije dosedanjemu članu NS Taluma, Milanu Žumbaru, ki gaje izvolil Svet delavcev, je do izteka tekočega mandatnega obdobja bil za novega člana izvoljen Venčeslav Škerget. »Za celovit uspeh projekta Prenova informacijskega sistema je pomembno, da se vsi skupaj zavedamo njegovega pomena, odgovornosti vodij posameznih podjetij in poslovnih funkcij, kakor tudi ključnih uporabnikov pri njegovi implementaciji.« POSLOVNA ENOTA ULITKI V Ulitkih presegamo zastavljeno strategijo V letu 2015 smo sodelavci v Ulitkih polni optimizma in z drzno zastavljenimi cilji dosegamo in presegamo zastavljeno strategijo. Plani se iz meseca v mesec korigirajo, seveda navzgor. Aprila 2015 smo dosegli rekordno mesečno prodajo 270 ton in s tem mesečno realizacijo 1,6 milijona evrov. Hvala vsem sodelavcem za prispevek k uspehu. Več na: www.talum-castings.si. MIRKO VESELIČ FOTO: SRDAN MOHORIČ »Zavedamo se, da so v današnjem poslovnem okolju strokovno usposobljeni, zavzeti in motivirani zaposleni dodana vrednost in konkurenčna prednost podjetja.« V Ulitkih imamo jasno določene cilje in strategijo razvoja podjetja. S tem dosegamo stalno rast in trajno tehnološko dovršenost izdelkov, ki jo pričakujejo naši kupci. Obenem je naša naloga optimizirati stroškovno učinkovitost pri razvoju in proizvodnji ulitkov ter s tem dosegati pričakovani donos. V zadnjem času z izdelki, ki imajo visoko dodano vrednost zaradi visoke stopnje dodelave (termične obdelave T6, površinske obdelave, CNC-mehanske obdelave in montaže sklopov), dosegamo raven, pri kateri je vrednost materiala v strukturi cene le 10—45 odstotkov, vse preostalo je dodana vrednost operacij. Kot razvojni dobavitelj dosegamo pomemben delež dohodkov tudi od storitev ter razvoja novih orodij in priprav. Strategija razvoja Dolgoročna strategija razvoja ulitkov temelji na celostih rešitvah za potrebe kupca in s tem na razvoju storitev in proizvodov, ki bodo primerni za naslednje generacije proizvodov in sklopov. S profiliranjem proizvodnih skupin bomo zagotovili pričakovane potrebe trga za izdelke, ki bodo v prihodnosti (leta 2017 in dalje) aktualni in na trgu konkurenčni. Kupcem ponujamo rešitve, po katerih dosegajo ulitki dobre mehanske lastnosti zaradi zlitin, izdelanih v Talumu, v kombinaciji s tehnologijo litja in termične obdelave. Trenutni razvojni aktivnosti sta razvoj nove generacije črpalke CPN6 in projekt WB6 s ciljem doseganja višjih toplotnih prevodnosti na toplotnih izmenjeval-nikih, prav tako pa pripravljamo RFQ za novi projekt »Gehäuse housing«; od leta 2016/17 naj bi s tem projektom pridobili dodatnih 0,4 milijona evrov za kos ali 3,5 milijona evrov na leto. Naši sodelavci Glede na to, da obseg prodaje zelo intenzivno raste, je za potrebe proizvodnje potrebno intenzivno zaposlovanje. V prvi polovici leta 2013 je bilo zaposlenih 58, danes nas je v Ulitkih redno zaposlenih 161 sodelavcev, poleg tega je še nekaj pogodbenih sodelavcev in študentov. Stalna skrb vodstva Ulitkov je pridobiti, motivirati in obdržati sposobne in zavzete sodelavce ter tako dolgoročno graditi uspešno podjetje. Velik poudarek dajemo izobraževanju sodelavcev, saj poleg rednih funkcionalnih in Nova CNC-obdelovalna centra Mori Seiki v mehanski obdelavi strokovnih usposabljanj za sodelavce v proizvodnji vsako sredo izvajamo učne delavnice, ki so namenjene za nadgradnjo znanja po področjih dela posameznikov. Strategija prodaje Plan prodaje temelji na pogodbah, podpisanih s kupci. V tretjem četrtletju tega leta bo realiziran novi projekt pest za KTM. S CNC-obdelavo in montažo predstavlja dodatni 1 milijon evrov prihodkov na leto. Na osnovi pripravljenega strateškega prodajnega in trženjskega načrta za obdobje 2016-2020 ciljno pridobivamo nove posle. Strategija proizvodnje Za doseganje tehnološkega in organizacijskega optimuma v Ulitkih je proizvodnja orga- nizirana tako, da z obstoječimi viri (finančni, strojni, kadrovski) dosegamo zastavljeno produktivnost in ekonomsko učinkovitost. Zavedamo se, da so v današnjem poslovnem okolju strokovno usposobljeni, zavzeti in motivirani zaposleni dodana vrednost in konkurenčna prednost podjetja. Velik pomen dajemo sistemu inovativnosti. V prvem četrtletju letos smo realizirali 33 koristnih predlogov, ki so nam jih posredovali naši sodelavci. S takšnim trendom želimo nadaljevati tudi v prihodnje, saj lahko samo s skupnim dobrim delom dosežemo želene rezultate. □ PE ULITKI Zgodba o uspehu dobiva nove dimenzije Leta 2014 sta Avstralec Jett Lawrence s KTM 65SX in Finec Kirn Savaste s KTM 85SX osvojila naslova svetovnih prvakov v motokrosu v kategoriji mladincev. V obeh motorjih so vgrajene Talumove vilice, enako kot še v dveh drugih off road izvedbah motorjev KTM. SIMONA FREŠER, ANDREJ OROVIČ FOTO: SRDAN MOHORIČ, SPLET Korak naprej pa delamo s pesti, ki jih podjetje KTM vgrajuje v vse svoje off road motorje. Pesta smo v Talumu do sedaj ulivali, v zadnjem četrtletju letošnjega leta pa bo zaživel projekt, po katerem jih bomo obdelovali še s CNC-stroji. Za Talum to pomeni dodaten prihodek v višini 1 milijona evrov na leto. V začetku leta nas je KTM presenetil z novico, da nam ponuja obdelavo pest s CNC in nov projekt, nosilec šasije. Za Ulitke je to nekaj povsem novega, ker poleg CNC-obdelave vključuje tudi barvanje in montažo pest. Za naš tim je to velik korak naprej, saj bo treba obvladovati dosti več operacij in potrebnih montažnih delov za sestavo kot doslej. Projekt je zahteven na vseh področjih, v logistiki, CNC-obdelavi, barvanju in montaži pest. Z izzivom smo se takoj spoprijeli. Začeli smo pripravljati tehnologijo in iskati primerne stroje za obdelavo. Izdelali smo 3D-simu-lacije obdelave in na podlagi rezultatov izbrali primerne CNC-stroje za obdelavo. Izbira optimalne tehnologije za določen kos je najpomembnejša, kajti samo tako je mogoče dosegati čase obdelave, ki so bili predvideni v ponudbi in jih kupec tudi plača. Če se čas obdelave preseže za 10 sekund na kos, je dodatni strošek obdelave 0,16 evra ali na leto 8.000 evrov pri proizvodnji 50.000 kosov. Kot najprimernejšo rešitev smo izbrali dvovretensko stružnico Puma 2600 z gnanimi orodji ter petosni obdelovalni center Doosan DNM 350. Ta stroj je prvi petosni stroj v Ulitkih. Z njim je mogoče z enim vpetjem obdelati večino sorodnih ulitkov. Sedaj intenzivno pripravljamo prostor v skladišču odpadnega peska, v začetku prihodnjega meseca pa bodo stroji že dobavljeni in postavljeni. Pred kolektivnim dopustom, ki je predviden od 25. julija do 8. avgusta, bodo izdelani tudi vzorci in dobavljeni kupcu. □ Pesto KTM, Tip 503 Pesto KTM, Tip 250 Kirn Savaste, svetovni prvak 2014 v motokrosu v kategoriji mladincev v razredu 85 (vgrajene Talumove vilice 65 SX) Ureditev prostora v skladišču odpadnega peska TALUM SERVIS IN INŽENIRING Andrej Petek državni prvak v varjenju po postopku MAG (135) Letos je že četrtič zapored potekalo tekmovanje varilcev, ki ga organizira Društvo za varilno tehniko Maribor v sodelovanju s Skei Slovenije. Tekmovanje je bilo 17. aprila 2015 v Celju, potekalo pa je v prostorih sejmišča v okviru 6. sejma Varjenje in rezanje. IGOR JEZA FOTO: IGOR JEZA Sergej Petek na podelitvi nagrad Na tekmovanju sta sodelovala tudi varilca iz družbe Talum Servis in inženiring Sergej Petek in Stanko Cmrečnjak, ki sta zastopala ptujsko regijo. Tekmovalci so varili po postopkih MAG in TIG (praktični in teoretični del), imeti so morali lastne delovne obleke in zaščitna sredstva. Čas varjenja je bil omejen - 40 minut za oba postopka. Tekmovalo je lahko največ 40 tekmovalcev (20 po postopku MAG in 20 po postopku TIG). Vsi tekmovalci so se zbrali ob 7.45 pred vhodom na sejmišče. Pozdravili so jih direktorica Celjskega sejma Breda Obrez Preskar, predstavnik sindikata Skei Martin Dular in predsednik Društva za varilno tehniko Maribor doc. dr. Tomaž Vuherer, IWE. Tekmovalci so se zbrali v predavalnici Celjanka v upravni zgradbi Celjskega sejma, tam so jim razložili tudi pravila tekmovanja. Sledil je praktični del tekmovanja, nato pa pisno odgovarjanje na vprašanja iz varjenja. Vsak tekmovalec je dobil natančna navodila in tehnološki list s štartno številko. Letos so se odločili, da tekmovalci najprej opravijo praktični del tekmovanja v hali C1. Naši tekmovalci so tekmovali v varjenju po postopku MAG. Omeniti moramo, da so bili varilni aparati sponzorja novi, zato jih je bilo treba najprej podrobno spoznati, preden se je tekmovanje zares začelo. Po pripravi obdelovancev so tekmovalci odšli v varilne celice in začeli variti. Sodniki so budno spremljali vsakega tekmovalca in pazili na upoštevanje pravil. Naša varilca sta svoje izdelke oddala sodnikom in se preoblekla. Iz komentarjev tekmovalcev je bilo razbrati, da naloga ni bila enostavna, saj je bila težja kot takrat, ko se opravljajo A-testi, ker je bil čas zelo omejen in se je tako vsaka najmanjša napaka videla na varu. Po tekmovanju nam je ostalo še nekaj časa za ogled sejma in obisk Rezultati Naša varilca sta pokazala odlično znanje in prakso, kar je razvidno iz rezultatov: 1. mesto Sergej Petek, državni prvak (MAG) 5. mesto Stanko Cmrečnjak (MAG) razstavnih prostorov. Sledila sta zaključek tekmovanja z razglasitvijo rezultatov ter podelitev priznanj in nagrad, temu pa skupna pogostitev za vse udeležence tekmovanja. Vsi so dobili spominsko nagrado za udeležbo, najboljši trije iz obeh kategorij pa praktične nagrade. Zanimivo je bilo vprašanje ob podelitvi zlatega pokala državnemu prvaku Sergeju Petku iz družbe Talum Servis in inženiring, kako bo nagrajen v podjetju, saj so taki strokovnjaki zelo iskani. Dr. Vuherer je povedal, da je kljub robotizaciji varjenja še vedno najpomembnejši človek. Povedal je, da je varjenje vrsta umetnosti, ki ni dana vsakomur. S tekmovanjem varilcev ohranjamo dolgoletno tradicijo predhodnega tekmovanja kovinarjev Slovenije.□ v »Čestitke obema predstavnikoma Skei Talum za dosežena rezultata.« INOVATIVNOST Kar pet družb dosega zastavljeni cilj V aprilski številki časopisa Aluminij smo objavili podatke za podane inovacijske predloge v obdobju od januarja do marca 2015. Žal se je primerila neljuba napaka in pri nekaterih podjetjih nismo zajeli vseh podanih predlogov. Za napako se opravičujemo in tokrat objavljamo posodobljene podatke za obdobje od januarja do aprila 2015. NIKA SAJKO Čeprav je letošnji cilj višji od lanskega (0,7 predloga na zaposlenega), kar pet družb in poslovnih enot dosega ta cilj. Čestitke! Med inovatorji z največ podanimi predlogi se je tokrat znašel »nov» rekorder: Srečko Horvat iz družbe Talum Servis in inženiring je v prvih štirih mesecih tega leta podal kar 15 predlogov. Še veliko inovacijskih idej v prihodnje! □ Število predlogov na zaposlenega STRATEŠKI RAZVOJ Upam si! Kako izboljšati energijsko učinkovitost Približuje se čas za oddajo predlogov za Upam si! V ta namen podajamo nekaj organizacijskih in tehničnih ukrepov, ki jih najpogosteje izvajajo podjetja za izboljšanje energijske učinkovitosti, in to na vseh energentih, ki jih porabljajo. BLAŽ TROPENAUER, PETER MEGLIČ FOTO: SPLET Komprimirani zrak Pri velikih porabnikih je optimizacija proizvodnje in porabe komprimiranega zraka ena izmed največjih možnosti za prihranek energije. Komprimirani zrak je kot energent do desetkrat dražji od električne energije, zato lahko z izvedbo nekaterih ukrepov privarčujemo tudi do 30 odstotkov celotne porabe električne energije: - odkrivanje in tesnitev mest nenadziranega uhaja zraka, - zmanjševanje sistemskega tlaka na najnižjo še sprejemljivo raven za porabnike, - zapiranje dovoda komprimiranega zraka na stroje in proizvodne linije po uporabi ali izven uporabe, - povečanje ozaveščenosti o visoki ceni proizvajanja komprimiranega zraka. Ogrevanje ali hlajenje prostorov Stroški za ogrevanje ali hlajenje prostorov in pripravo tople sani- tarne vode predstavljajo v stavbah do 60 odstotkov skupnih stroškov energije, s preprostimi ukrepi pa lahko zmanjšamo porabo do dveh tretjin: - nastavitev temperature ogrevanja oziroma hlajenja: vsaka stopinja nižje ali višje temperature v prostoru pomeni prihranek okoli 8 odstotkov, - zračenje prostorov s popolnoma odprtimi okni največ dve minuti, sicer naj bodo okna zaprta, - vgradnja in pravilna uporaba termostatskih ventilov na radiatorjih, - zapiranje radiatorjev v prostorih, ki jih uporabljamo občasno in kratek čas, - zagotavljanje prostih poti zraka v prostorih s toplozračnim ogrevanjem oziroma hlajenjem (brez zastiranja), - zastiranje senčil poleti, hlajenje prostorov ponoči - odprta okna. Razsvetljava Poraba električne energije za razsvetljavo v industriji predstavlja okrog 8 odstotkov celotne porabe, z modernizacijo razsvetljave, varčnimi svetili in nekaterimi enostavnimi ukrepi pa lahko privarčujemo do 40 odstotkov energije ob celo boljši osvetljenosti prostorov ali delovnih mest: - ugašanje luči, ko nas ni v prostoru, - redno čiščenje svetil in uporaba svetlih barv v prostorih, - vgradnja senzorske regulacije in izklapljanje razsvetljave (detektorji gibanja in osvetljenosti), - odstiranje senčil, ko je zunaj svetleje kot v prostoru. Voda V podjetjih pogosto uporabljamo različne tipe vode (zaprti hladni sistemi, pitna voda in »surova« voda oziroma podtalnica) za najrazličnejše tehnološke in sanitarne namene, čiščenje ... Ukrepi za zmanjšanje porabe vode so: - preprečevanje puščanja vodovodne infrastrukture in obveščanje odgovornih o morebitnem puščanju, - zapiranje vode med umivanjem in takoj po splakovanju, - omejevanje zalivanja zelenic in pranja vozil, optimalna polnitev pralnih in pomivalnih strojev, - čiščenje odpadnih voda in njihova ponovna uporaba. Električna energija Še zlasti v skupini Talum je zaradi tehnoloških procesov poraba električne energije izjemno visoka, zato je vsakršen prihranek še toliko pomembnejši. Največji vpliv na zmanjšanje rabe energije imajo neprekinjenost procesov, redno vzdrževanje, posodabljanje zastarele opreme z novo, energijsko učinkovito, ugašanje naprav v celoti, ko jih ne potrebujemo, nadomeščanje energenta v procesih, v katerih je to mogoče in racionalno ... Zemeljski plin Ta energent postaja vedno pomembnejši v vseh procesih, v katerih je treba ogrevati neki medij, saj je izkoristek pretvorbe zemeljskega plina v drugo obliko energije bistveno višji kot pri drugih fosilnih gorivih. V industrijskih obratih so ključni uporaba sodobnih gorilnikov s ponovno uporabo zgorevalnega zraka, redno vzdrževanje in nastavljanje njihove delovne točke, obnavljanje infrastrukture, v primeru ogrevanja s plinskimi sevali pa skrb za uporabo le takrat, ko jih v resnici potrebujemo. Ključni dejavnik izboljšanja racionalne in učinkovite rabe energije v katerem koli delovnem okolju je odgovornost vseh zaposlenih za varčevanje z energijo. Pri tem nam pomagajo tudi sodobna informacijska orodja, na primer energetski monitoring oziroma menedžment, ki v povezavi s proizvodnimi podatki omogoča vzpostavitev ciljnega spremljanja rabe energije; to vpeljujemo tudi v Talumu. Z definiranjem in rednim spremljanjem energetskih kazalnikov uspešnosti lahko spremljamo in ocenjujemo delovne procese in jih skupaj s koristnimi predlogi zaposlenih nenehno izboljšujemo v smeri energetske odličnosti podjetja.□ ODNOSI Z JAVNOSTMI Obiskali so nas ALEKSANDRA JELUŠIČ FOTO: ALEKSANDRA JELUŠIČ Hvala sodelavcem za pomoč pri organizaciji ogledov. 23. april 2015: učenci devetega razreda OŠ Cirkovce 8. maj 2015: Svet gorenjskih sindikatov 8. maj 2015: AmCham Young Professionals 11. maj 2015: OŠ Kidričevo 13. maj 2015: OŠ Breg Osnovna šola Cirkovce ___________________________________________ ALUMINIJ številka 5, stran 10 INFORMATIKA Uspeha ni, če vanj ne verjameš! Nov IS Infor LN Kar nekaj vztrajnosti in veliko vložene energije je bilo potrebno, da smo po 16 letih uporabe IS Baan IV prešli na nov IS Infor LN. MILICA PIŠEK FOTO: SRDAN MOHORIČ V dobrih dveh desetletjih so bile izvedene tri implementacije ERP IS, ta pa je zagotovo najbolj obsežna in kompleksna prav zaradi 16-letnega pretečenega obdobja od zadnje implementacije. V uspeh sem verjela že od samega začetka projekta, ker sem vedela, da imam ob sebi ekipo sodelavcev z velikim razvojnim potencialom. Za realizacijo projekta nam ni bilo težko žrtvovati velikega dela svojega prostega časa. V sklopu projekta je potekalo 12 podprojektov, ki so soodvisni drug od drugega in za skupen uspeh ni smel noben zatajiti. Tako smo na novo razvili proizvodne sisteme za spremljanje tehnološ- kih podatkov v proizvodnji, prenovili vse ključne poslovne funkcije v IS Infor LN, plod lastnega razvoja je tudi kadrovski sistem. Za skupni uspeh pa je bilo potrebno sodelovanje vas, uporabnikov informacijskega sistema, ki ste prav tako kljub svojim vsakodnevnim obveznostim našli čas za delo, učenje in sledenje spremembam. Zato zahvala tudi vsem vam, ki ste aktivno sodelovali pri posameznih podprojektih, nam pomagali s testiranjem sistema in posredovali ustrezne povratne informacije za lažjo realizacijo definiranih procesov dela. Morda nas včasih niste razumeli in smo govorili različna jezika, vendar smo se v ključnih trenutkih razumeli. V prvem mesecu uporabe novega IS bo potrebnega še veliko medsebojnega usklajevanja in razumevanja, saj je ob tako velikem obsegu nemogoče vse do potankosti obvladovati. Pomembno je, da nemoteno potekajo vsi ključni procesi v podjetju. Nedvomno smo vsi skupaj naredili velik korak, ostaja pa še veliko majhnih. Upam, da jih bomo naredili skupaj in da bomo znali izkoristili potencial novega IS. Možnosti in idej je nedvomno še veliko.□ Sodelavci službe za informatiko »V uspeh sem verjela že od samega začetka projekta, ker sem vedela, da imam ob sebi ekipo sodelavcev z velikim razvojni potencialom. Za realizacijo projekta nam ni bilo težko žrtvovati velikega dela svojega prostega časa.« SISTEMI UPRAVLJANJA Toplogredni plini Evropsko trgovanje z emisijami toplogrednih plinov DR. MARKO HOMŠAK FOTO: SPLET Minevata že dobri dve leti, odkar je aluminijska industrija in s tem tudi družba Talum vključena v evropsko trgovanje z emisijami toplogrednih plinov (ETS EU). Marca so bila izdelana in preverjena vsa poročila o emisijah TGP v skladu z Uredbo EU št. 601/2012 o spremljanju in poročanju o emi- sijah TGP. Ta poročila se nanašajo na direktne emisije ekvivalentov C02, ki dosegajo približno 180.000 ton na leto, od tega znašajo emisije iz proizvodnje anod in elektroliz dobrih 83 odstotkov. Morda se bo glede na tone plina C02 v primerjavi z našo celotno letno proizvodnjo aluminijskih izdelkov komu zdela ta številka velika, vendar je treba poudariti, da so bile emisije C02 v letu 2000 na primer še 266.278 ton, leta 1986 pa celo 576.322 ton (Banič-Kranjčevič, Homšak, Talum, d. d., Emisije TGP pri proizvodnji aluminija, avgust 2001). Skupne emisije TGP so se torej v zadnjih petnajstih letih znižale za dobrih 32 odstotkov, v primerjavi prvotnim referenčnim letom pa skoraj za 70 odstotkov. Od tega so emisije PFC iz elektrolize nižje za več kot 90 odstotkov. Še več: vrednosti emisij TGP družbe Talum so v okviru 10 odstotkov najboljših proizvajalcev aluminija. Zelo podobne vrednosti o znižanju emisij TGP veljajo za evropsko aluminijsko industrijo. Pričakovanja po nadaljnjem zniževanju emisij TGP, kakor si ga je zastavila Evropa - do leta 2030 znižanje za 40 odstotkov glede na leto 2005 (od tega ETS EU za 43 odstotkov, ne-ETS EU za 30 odstotkov) ali od 85- do 95-odstotno znižanje do leta 2050 -so nerealna za evropsko aluminijsko industrijo zaradi tehničnega in ekonomskega limita. Zaradi bojazni po odtekanju ogljika (»carbon leakage«) oziroma selitvi investicij iz EU so za obdobje do leta 2020 dodeljeni aluminijski industriji in tudi družbi Talum brezplačni emisijski kuponi oziroma dovolilnice (1 kupon = 1 tona C02) za skoraj 90 odstotkov vseh pričakovanih emisij. Te se predajo za količino emisij TGP, ki so bile povzročene v predhodnem letu. Za orientacijo: cena 1 toneC02je na trgu 7,5 evra, »uradniki« pa si jo prizadevajo z določenimi mehanizmi povečati na 15 ali celo 25 evrov na tono. Do leta 2020 ne pričakujemo večjih težav pri zagotavljanju poslovanja iz naslova direktnih emisij TGP, trenutno pa v Bruslju tečejo precej burne razprave o prihodnji reviziji ETS EU in ustrezni zaščiti energijsko intenzivne industrije za leta po 2020. Upajmo, da kreatorji politike mislijo resno z revitalizacijo aluminijske in druge industrije, saj je 16 odstotkov letne svetovne proizvodnje aluminija proizvedenega v Evropi, zaposluje pa direktno in indirektno milijon ljudi. □ ODNOSI Z JAVNOSTMI Delegacija Državnega sveta RS obiskala Talum PRIPRAVILA: DANICA HRNČIČ FOTO: ALEKSANDRA JELUŠIČ Delegacija Državnega sveta Republike Slovenije je v četrtek, 23. aprila, obiskala Talum. V delegaciji so bili predsednik Državnega sveta Mitja Bervar, državni svetnik Rajko Fajt, zastopnik lokalnih interesov v Državnem svetu in državni svetnik dr. Janvit Golob, predstavnik raziskovalne dejavnosti v Državnem svetu. Predstavnike državnega sveta so sprejeli predsednik uprave Marko Drobnič, član uprave Daniel Lačen in vodja strateškega razvoja mag. Avgust Šibila. Gostom so predstavili poslovanje naše družbe in načrte za prihodnost ter poudarili vlogo in pomen Taluma in industrije za gospodarski razvoj Slovenije. Skupaj so si ogledali tudi proizvodnjo aluminija in rondelic.D Predstavnike Državnega sveta so sprejeli predsednik uprave Marko Drobnič, član uprave Daniel Lačen in vodja strateškega razvoja mag. Avgust Šibila. KREATIVNI ALUMINIJ KREAL na sejmu v Dubaju MAGDA URŠIČ RUPREHT FOTO: SPLET Podjetje Kreativni aluminij, d. o. o., se je v skladu z zastavljeno tržno strategijo in usmeritvijo na tuje trge predstavilo na mednarodnem sejmu Outdoor Design & Build Show (ODBS) 2015, ki je med 13- in 15. aprilom potekal v Dubaju. Na sejmu, najpomembnejšem v regiji s tega področja, se je predstavilo več kot 85 podjetij iz 19 držav, ki so predstavila preko 200 novosti in rešitev s področja zunanje ureditve, gradnje ter krajinske arhitekture in dizajna, s poudarkom na trajnostnih rešitvah. emiratov, temveč iz celotne regije GCC (zalivske države) in širše regije MENA (bližnjevzhodne in severnoafriške države) ter tudi iz Azije, Evrope in Avstralije. Vzporedno s sejmom je potekala tudi konferenca Landscape 2020, na kateri smo prav tako sodelovali. NA tej konferenci so bili predstavljeni že delno realizirani projekti in projekti, ki bodo realizirani v prihodnjih letih. Z nadaljnjimi tržnimi aktivnostmi si bomo prizadevali, da bodo naše rešitve postale del teh projektov. Potrditev, da so naše rešitve Mag. Albert Korošec, direktor odvisne družbe Kreativni aluminijj, in sodelavka Magda Uršič Rupreht Predstavljene so bile rešitve za zasebne in javne odprte prostore, in sicer javne parke, urbana okolja, hotele, šole, športne in večje stanovanjske objekte. Med obiskovalci, bilo jih je več kot 4000, so veliko pozornosti pritegnile tudi naše rešitve in novosti vseh razstavljenih programov in blagovnih znamk: Kreal, Xtreme Outdoor in Lumenova. Med obiskovalci so bili predvsem arhitekti in projektanti, predstavniki občin in podjetja, ki so izrazila interes za sodelovanje in partnerstvo, ne le iz Združenih arabskih novost in inovacija tudi na tem trgu, je povabilo dveh uglednih regionalnih revij s področja krajinske arhitekture, da te naše rešitve predstavimo še podrobneje. Tako je bil v majski številki revije Landscape Middle East objavljen članek o kolekciji Xtreme Outdoor, v reviji Pro Landscaper Gulf pa članek o programu Kreal Active - Playground in Kreal EDU - učilnica v naravi. Več na: www. landscape-me. com/ issuu. com/eljays44/docs/march_ 2015_digital_edition_pdfn GULF MarrH SINGAPORE MISTAKES f*OBtFOilp Časopis ProLandscaper News & Events TteXW t*tM* uwpc »tli p X*!» lettali» ««««rtnta agpMRfc tefc antm fr#»« uta 'rtiftz igtelaety «ed »tli {«effal. datate ! k««m 'It» ait«u».w I« im *L«*ss»s . • b» (f m** Tilni! Al »te M«4 fr»*®» *• om» ita fun«»» rtttet tem». » ten ,.! u Ite Jwrarc km k f»,steed by foes! «1 te tete* ■isteteiy Al «ne» te 1AMMlfc. (Native AtaMtitataU« of Äe s >i»a «Mi fean Tinjsti Ikanati t* ine *it M Muli * fiNAtaitaWW» uf ligi» fU»v «phtoij teli« Tl» XtMRwCte&Y« Cutanei im*» ta dtcfe »i te iterata« teta» 7x»clf>». Ilc a testa»» ite» at* «ti Ui«cr«Mitm" te |m »tal te« qmlry «Bil ituMiu pura vene jte* *B The S*ta«»f«=- tani Kink Altamiaal uuotW in unten ing; ft tj m swftate te*»«tai5' te «*rgt*-*ta* Kal lltitaiif ijetev A. an '.«ngrt «rpJkii .n mcfmm «tai um« »ta taten, mA U ursm: rfupt pintu», tari pattale mAiì taci It« raj «i neme In «Ki Ae ueltteicf and Afislta. The ht»! «rt*« » ifcute) nt> te» p», ini «ta tatare» t» aijMkMi u «411 Urtai itMlf takta» tanek Ita ktaBf« ca« bcaataod trni*. «tal 0hk1y. Ita Vwp U fr «toltale ««h canter* «nf tab Kf m... um. VX 10 Uindiiilpc Xtreme outdoor collection A fusion of nature, aesthetics and lasting value fP SSK reddot award 2015 WHtnr? OuSo« Coltactnn. . tiy Kms! 4 8o*fnart« fct d symbiosis of fra msfririafck fwgft-quatty p«wd(n:Öcte tedtnatagy and paisunnali? farm Tin mMrnš «a «Hboral. UV trteljMS st te* te rrMiari tu muli. d*rar »«hr, te/tekr. HM*» ita trita BMriiptei Uliti uAiirt en ta oiiinta will ita tstlete' v«», ahkb Lrrpv ten lip H Sl*C Orile» im ita W»f«e itM o**>t*rilte ««urta m «Kittel teller Tie «•«•teed ct*wr uf ita »«««tar «{tetany U »lite M««/ rato* siyfbfc celi««« m i-.jtsMs m> mfM«. m ««pewntay »Uta- r»te« «rt ■teNRntewiéaipt Tir wlnt rt ile jLhsmus furie * pria ni If i prate •» we m tel pwusi» LtaMUsa* « t mru mm, «n* ** «Mia* »ni» Tir te»*»»». »m m «*•• « ÄsrÄ"*-"1 »—■ Časopis Landscape-ME TALUMEN Prenova razsvetljave v občini Kidričevo Modre rešitve za zeleno prihodnost Kot ste mogoče nekateri že opazili, se je v tednu pred prvomajskimi prazniki začela prenova razsvetljave v občini Kidričevo. Tovarniško cesto (tlakovana cesta mimo Taluma do restavracije Pan) bodo sedaj osvetljevale svetilke blagovne znamke Lumenova, ki so produkt skupnega razvoja Taluma (Talumen) in podjetja Vip-Virant iz Komende, torej v celoti slovenski proizvod. KREŠIMIR GORIŠEK FOTO: ALEKSANDRA JELUŠIČ Začetek prodaje sega v drugo polovico leta 2014, ko smo se dogovorili za testno postavitev svetilk. Preden se namreč občine odločijo za nakup, zahtevajo testno postavitev in izvedbo meritev osvetljenosti površin. Meritve pokažejo, ali svetilka ustreza tehničnim zahtevam in svetlobnim parametrom na dani infrastrukturi. Koje občina Kidričevo potrdila ustreznost, smo začeli naročati in dobavljati svetilke. Pogoj je bil tudi pridobljeni certifikat za svetilo; pridobili smo ga aprila. Povračilna doba investicije za javno razsvetljavo (povračilo iz prihrankov zaradi manjše porabe z varčnejšimi LED-diodami) je v slovenskih občinah v grobem 4-7 let (odvisno od svetilnih teles - »lučk« trenutne javne razsvetlja- ve). To je »problem« v marsikateri občini, saj je povračilna doba investicije daljša od mandata župana in zahteva relativno velik vložek, vidnega pa je bolj malo. V občini Kidričevo pa ni tako. V tej občini stremijo k temu, da so njihovi mesečni računi za porabo električne energije čedalje nižji. Zmanjšujejo tudi stopnjo svetlobnega onesnaževanja, saj svetila Lumenova s tehničnimi karakteristikami omogočajo skladnost z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja, ki je začela veljati leta 2007. Uredba o razsvetljavi cest in javnih površin določa, da je treba obstoječo razsvetljavo prilagoditi določbam te uredbe najpozneje do 31. decembra 2016.□ Montaža javne razsvetljave VRTNARSTVO REVITAL Dan v znamenju »paradajza« ALEKSANDRA JELUŠIČ " " Na vrtnariji Revital so v soboto, FOTO: SRDAN MOHORIČ 9. maja, pripravili »Paradajzov dan«. Ljubiteljski vrtičkarji so lahko izbirali med kar 25 sortami paradižnika. Največ pozornosti je vzbudil paradižnik sorte tom tato - krompir in paradižnik v eni rastlini. Strokovnjaki so obiskovalcem svetovali, kako ravnati s sadikami paradižnika, da bodo kar se da bogato obrodile.D Obiskovalci VARGAS-AL Poklic varnostnega tehnika BORIS KUHAR FOTO: SRDAN MOHORIČ Tokrat vam predstavljamo poklic varnostnega tehnika. Prvega varnostnega tehnika smo v podjetju Vargas-Al zaposlili pred dvema letoma, saj smo potrebovali specifična znanja za zagon montaže in servisiranja sistemov varovanja. Pri izbiri novih sodelavcev smo bili pozorni na znanje o protipožarnih sistemih, poznavanje videonadzornih in protivlomnih sistemov ter komunikacijske sposobnosti kandidatov; te so nujne pri neposrednem stiku s kupci. Varnostni tehnik mora izpolnjevati tudi splošne pogoje iz Zakona o zasebnem varovanju. Varnostni tehnik lahko opravlja svoje delo samo, če ima posebno službeno izkaznico, ki mu jo je podelilo Ministrstvo za notranje zadeve, ter izpolnjuje predpisane pogoje. Vsakega prosilca temeljito preverijo ustrezne institucije. Zelo neprimerno bi namreč bilo, da bi v sistem varovanja »postavili« človeka, ki bi imel v ospredju svoje lastne interese in bi zlorabil svojo funkcijo. V podjetju Vargas-Al stremimo k temu, da so naši varnostni tehniki visoko usposobljeni ter da nadgrajujejo svoje znanje in izkušnje. Zavedamo se namreč, da so montaža, vzdrževanje, servisiranje in odprava napak pri tako kompleksnih sistemih zelo zahtevni. Ponosni smo na vse nove objekte, ki so jih naši varnostni tehniki opremili s sistemi varovanja. Skupaj s preostalim varnostnim osebjem (varnostnik intervent, varnostnik operater VNC, varnostnik) tako našim strankam zagotavljamo občutek varnosti. Pomembno je tudi spoznanje, da znamo ob še tako kompleksnem tehničnem problemu stakniti glave in najti ustrezno rešitev.□ Zahtevani pogoji: 1. star mora biti najmanj 18 let, 2. imeti mora državljanstvo države članice Evropske unije, 3. biti mora ustrezno strokovno usposobljen (glede na vrsto del, ki jih bo opravljal), 4. je varnostno preverjen in nima varnostnih zadržkov, 5. v obdobju zadnjih dveh let mu ni bila odvzeta službena izkaznica, 6. zdravstveno in psihično mora biti sposoben (glede na vrsto del, ki jih bo opravljal), 7. aktivno obvlada slovenski jezik. Boštjan Korošec servisira videokamero Bojan Herga ob pomoči pripravlja posodobitev dežurnega centra Boštjan Kukovec pripravlja protivlomno centralo za montažo MOJ DELOVNI DAN Potrebujemo tehnično znanje, iznajdljivost in komunikativnost V rubriki Moj delovni dan smo tokrat na pogovor povabili vse tri varnostne tehnike, ki so zaposleni v družbi Vargas-AI. To so Bojan Herga, Boštjan Korošec in Boštjan Kukovec. Njihove izjave se prepletajo, saj zadolžitve od njih zahtevajo timsko delo. BOJAN HERGA BOŠTJAN KOROŠEC BOŠTJAN KUKOVEC FOTO: SRDAN MOHORIČ Naš delovni dan se začne ob sedmi uri. Tisti, ki prvi pride, gre v nadzorni center in v knjigi preveri, kakšni so bili pretekli dan ali čez noč dogodki, povezani s tehničnim varovanjem in ali iz tega izhaja tudi kakšen problem, ki ga je treba rešiti. Sproti odpravljamo tudi težave in v našem varnostnonadzornem centru, ki je na neki način srce naše varnostne službe, skrbimo za razvoj. Pri kakem uporabniku naših storitev se tako lahko pojavljajo razne tehnične težave, kot so na primer »lažni« alarmi. V tem primeru je treba ugotoviti, zakaj se sprožajo, in napako odpraviti. Iz pogodbe, ki jo sklenemo z uporabnikom, sicer izhaja, da stroške intervencij, ki so neupravičene, krije uporabnik sam, a vsi vemo, da si podjetje tega - zaradi velike konkurence na trgu - ne more privoščiti. Tako krije stroške samo, zato je treba takšne inter- vencije in iz tega izhajajoče stroške čim bolj zmanjšati. Na delovnem sestanku, ki je vsak dan ob sedmi uri zjutraj, je prisoten tudi Boris Kuhar, ki je odgovoren za celotno področje varovanja. Namen teh sestankov je, da se ob jutranji kavi pogovorimo o tekoči problematiki, preverimo realizacijo preteklega dne in plan za tekoči dan. Delo varnostnega tehnika ni rutinsko, saj se ves čas pojavljajo novi izzivi, ki od nas zahtevajo iznajdljivost in sprotno prilagajanje. Zgradbe, v katerih montiramo naše sisteme, so raznolike, vsaka zahteva svoj pristop in iskanje optimalnih rešitev za vgradnjo sistema. Pogosto se srečujemo s težavami v zvezi s komunikacijskimi povezavami, ki zagotavljajo sprejem signala v nadzornem centru oziroma ki zaposlenim v nadzornem centru sporočijo, da je na nekem objektu potrebna intervencija. Ta za nas vsakič predstavlja tudi izziv. Naše delo je torej samo delček v mozaiku ponudbe. Vsi sodelavci, ki v paket storitev vložijo svoje delo, so enako pomembni — tako tisti v klicnem centru, ki sprejemajo klice, kot tisti, ki izvedejo intervencijo. Samo sinergija vseh nas in dobro timsko delo lahko dasta odličen končni rezultat, ki pa je: zadovoljen kupec naših storitev. Vsak torek v tednu imamo rezerviran za pregled naših novih ali potencialnih strank, ki so z nami že sklenile pogodbo ali pa jo še bodo. Njim se je treba še posebej posvetiti in se odločiti za ustrezno prioriteto. Tudi to je pogosto poseben izziv, saj bi strankam radi ustregli čim prej. Kadar torej dobimo povpraševanje, se potrudimo, da stranki čim bolje predstavimo našo storitev, sledi podpis pogodbe in nato montaža. S tem pa naše delo še ni končano, saj je treba strankam zagotavljati tudi servis, tako tisti interventni kot tudi redni. Za razna tehnična vprašanja smo strankam in sodelavcem na razpolago 24 ur. Vesel sem, da nabavljamo naprave in material visoke kakovosti, pred vgradnjo pa jih še dodatno testiramo; s tem se dviguje tudi kakovost naše storitve. Poklic varnostnega tehnika je v skupini Talum relativno nov, saj se je prvi sodelavec zaposlil pred dvema letoma. Za ta korak so se tedaj odločili, ker so želeli trgu ponuditi celovite storitve in zaradi stroškovnega vidika. Tako ni bilo treba iskati zunanjega ponudnika teh storitev, saj so lahko ponudili svoje lastne storitve, hkrati pa so jih začeli tržiti tudi zunaj tovarne. Posledično so se znižali stroški. Ker je bila storitev v podjetju Vargas-Al nova, smo se v začetku seveda srečevali z izzivi. Bojan Herga in Boštjan Korošec sva že delala na tem področju v nekem drugem podjetju, zato sva imela nekaj izkušenj. Znanje sva pozneje predala tudi Boštjanu Kukovcu, ki pa je imel to prednost, da je bil v Talumu zaposlen že prej in je poznal podjetje. Tako smo izmenjali znanja in izkušnje. In katere so naše aktivnosti? Na kratko: prodaja (dajanje v najem), montaža, servis in razvoj video-nadzornih, protivlomnih, požarnih in še kakšnih sistemov varovanja. □ Boštjan Kukovec, Boštjan Korošec, Boris Kuhar in Bojan Herga ob jutranjem posvetu INTERVJU Aluminij je zanimiv material ALEKSANDRA JELUŠIČ FOTO: SRDAN MOHORIČ Sergej Petek Na 6. sejmu Varjenje in livarstvo se je naš sodelavec Sergej Petek pomeril v varilni tehniki MAG in osvojil prvo mesto. Bili smo ponosni nanj in zanimalo nas je, kako poteka tekmovanje in kaj je tisto, kar naše varilce postavlja v sam vrh po kakovosti varjenja. V pogovoru nas je Sergej z besedo uvedel v svet varjenja. Ta včasih že meji na umetnost, saj je zvar estetika in ročna spretnost, ki je ne zmore vsak. V otroštvu je bila bojda tvoja edina strast nogomet. Ja, res je. Obiskoval sem osnovno šolo Breg, nogomet pa sem igral pri nogometnem klubu Skorba in nadaljeval v nogometnem klubu Aluminij. Igrati sem prenehal zaradi poškodb, saj sem imel težave s koleni. Pozneje sem nekaj časa igral še za veterane. Te je že v otroštvu zanimala tehnika? Nekateri otroci radi razstavljajo igrače, ker jih zanima, kako stvar deluje. Ne, kot otroka me je zanimal samo nogomet. Če bi mi takrat kdo rekel, da bom nekoč varilec, ne bi verjel. Po osnovni šoli sem se vpisal na srednješolski center, na smer strojni mehanik. Tudi v srednji šoli nisem veliko razmišljal o svojem poklicu, pomembno mi je bilo samo, da dobim službo. Ko si se prvič prijavil na razpis za delo v Talum, nisi bil uspešen. Spomnim se časa, ko sem prišel prvič na razgovor v halo B. V njej je bilo veliko dima in zazdelo se mi je, da sem se znašel sredi nadrealističnega češkega filma (smeh). Kazalo je, da bom dobil delo, saj sem uspešno opravil vsa testiranja. Na koncu pa so ugotovili, da še nisem odslužil vojaškega roka, zato so me nazadnje odklonili. Po odsluženi vojaščini pa sem bil sprejet na delovno mesto elektrolizerja. Kdaj točno si začel delati v hali B? Januarja leta 1995. Pred tem sem nekaj časa delal v Perutnini Ptuj. Tam je delo čisto drugačno, saj gre za proizvodnjo mesa. Zame je bila to kar velika sprememba. Potreboval sem čas, da sem se navadil. Na kakšen način se delo elektrolizerja danes razlikuje od dela v času delovanja elektrolize B? Za elektrolizerja je bilo delo v tistem času veliko bolj naporno, kot je danes v hali C - zaradi same tehnologije. Več je bilo fizičnega dela, saj smo skorjo v peči prebijali z lesenimi koli. V elektrolizi sem ostal tri leta, nato pa so me premestili v rondelice. Kakšne pa so bile tvoje delovne naloge v rondelicah? Sprva sem delal pri prebiranju rondelic. Zdi se mi, da to delo ni za mladega čLoveka, saj je rutinsko. Ko si poln energije in si želiš novih izzivov, takšna rutinska dela delujejo duhomorno. Nato sem delal kot žarilec in nazadnje so me premestili na linijo za ozki trak. Tam je bilo delo dinamično in mi je bilo všeč. Kako pa si prišel od dela na livnem stroju do varilca? V začetku so bili razlogi predvsem praktične narave. V rondelicah sem delal v izmenah, in ko sem si ustvaril družino, je bilo to ob malem otroku zelo nerodno. Želel sem delati v dnevni izmeni. Tisti čas so razpisali prosto delovno mesto varilca in prijavil sem se. Pa si že kdaj prej varil? Ne, pred tem nisem nikoli varil, zato tudi nisem mogel imeti prav nobene izkušnje, vedel pa sem, da bom delo dobil le, če bom prestal preizkus varjenja. Na razpis za prosto delovno mesto sva se prijavila dva kandidata. Vedel sem, da me bodo testirali in da bom moral variti. Ker prej nikoli nisem varil, sem poiskal pomoč v Talumu. Varilce sem prosil, ali lahko pred svojim delom pridem k njim in se učim variti. Fantje so mi res veliko pomagali in imel sem srečo, da sem se lahko učil od najboljših. Za vajo sem varil tudi doma. Kasneje je drugi kandidat odstopil, sam pa sem uspešno opravil test in dobil delo varilca. Kako pa je danes z mladimi? Kje si pridobijo ustrezna znanja? Priznam, da je danes za mlade veliko težje, saj je večji tempo in vsak stremi k temu, da bi opravil svoje zadolžitve, zato ni več toliko časa, da bi se lahko posvetil še učenju mladih. Tako so mladi danes »vrženi v vodo« in se morajo enostavno učiti v praksi. Zame je bilo lažje, saj sem varil s človekom, ki je imel že veliko znanja in prakse. Tako je ves čas pazil na to, kako delam, in me učil. Tudi delo je bilo včasih drugačno. Delali smo remonte na pečeh v hali B. Tega je bilo ogromno in omogočalo ti je, da si se lahko učil variti vertikale, kar je veliko bolj zahtevno kot klasično varjenje. Tudi nepravilnosti pri zvaru se niso toliko poznale. Danes pa se zvari kar zahtevne kose, ki zahtevajo brezhiben zvar. Se mladi tega ne naučijo v šoli? Ne, žal ne. Na varjenju je v šoli zelo malo poudarka, tako si mladi »Prednost dela v Talumu je, da se srečaš z različnimi materiali in s tem tudi z različnimi načini varjenja.« »Delo mi ustreza, saj je dinamično. Za športnike tako pravijo, da smo nemirni (smeh).« nimajo kje pridobiti ustreznega znanja. Za podjetje, kot je Talum, pa je posledično težko pridobiti usposobljenega in veščega varilca. Kako pa je z izobraževanjem varilcev, ki že delajo v praksi? Varilec se mora nenehno izpopolnjevati. Včasih si moral vsako leto opraviti A-test, zdaj pa ga varilci opravljamo vsaki dve leti. Testiranje poteka dva dni. Prvi dan je namenjen teoriji, kar pomeni, da si štiri ure na predavanju, nato pa moraš rešiti test. Naslednji dan je praktični del testiranja. Kos, ki ti ga določijo, moraš zavariti bodisi vertikalno ali vodoravno. Koliko varilcev imamo trenutno v Talumu? Pri nas je trenutno sedem varilcev, nekaj pa imamo tudi zunanjih sodelavcev. Vedno je veljalo, da so v Talumu odlični varilci, kar si tudi dokazal. V čem so vaše odlike? Prednost dela v Talumu je, da se srečaš z različnimi materiali in s tem tudi z različnimi načini varjenja. Vsak dan si postavljen pred nove izzive. Ko se primerjam z drugimi varilci, tako ugotovim, da nekateri med njimi ne znajo variti vertikale, saj na delovnem mestu tega od njih nihče ne pričakuje. Kateri material je za varilca največji izziv? Največji izziv je varjenje alugusa, saj gre za zelo nepredvidljiv material. Pri varjenju pogosto razpoka in ves čas ga je treba segrevati. Pri gusu je pomembno, koliko ogljika vsebuje. Več ga je, slabše so karakteristike materiala in teže ga je variti. Nekaterih celo sploh ni mogoče variti. Kaj pa aluminij? Kakšne so njegove karakteristike? Aluminij je zanimiv material, ki ga moraš pred varjenjem dobro spoznati - vedeti moraš namreč, kako se odziva. Pri varjenju je pomembno, da je varilni stroj brezhiben, kajti to vpliva na kakovost zvara. Varilec mora imeti tudi občutek, kajti če ni previden, lahko naredi pravi zmazek. Kateri material pa je najlaže variti? Železo. Ti delo ustreza? Ja, delo mi ustreza, saj je dinamično. Za športnike tako pravijo, da smo nemimi (smeh). Pred kratkim si se udeležil državnega prvenstva v varjenju. Je bilo to tvoje prvo tako tekmovanje? Ne, tekmovanja sem se udeležil že drugič. Potekalo je na Celjskem sejmu. Zjutraj so nas seznanili s potekom tekmovanja. Poteku pravimo varilni protokolarni postopek (VPS), v katerem je opredeljen predmet varjenja, njegova debelina, značilnosti, vrsta varjenja ... V praktičnemm delu tekmovanja so ocenjevali hitrost in kakovost našega varjenja. Temu je sledil test iz teoretičnega poznavanja varjenja. Točke obeh sklopov so se nato seštele in tisti, ki jih je imel največ, je zmagal. Kateri material ste varili in na kakšen način? Varili smo železo debeline 12 mm. Šlo je za vertikalno varjenje, za vez zvar, po postopku MAG. Kaj pa nagrada? Splačalo se je potruditi, saj je bila nagrada varilni aparat inverter (l60 amperov). Ob omembi varjenja si predstavljamo iskre, ki se širijo v vse smeri. Kako je z varnostjo? Varilec mora nositi zaščitno opremo, saj lahko iskre povzročijo opekline na koži in poškodujejo oči. Sam nisem imel še nikoli težav z očmi, sem pa že izkusil, kakšen je občutek, ko iskra ožge kožo. Zaščitno opremo (posebna oblačila, kapo, rokavice in predpasnik) je treba nositi v vseh letnih časih in poleti, ko so temperature visoke, je delo kar naporno. Tvoji načrti za prihodnost? Letos sem zmagal v postopku varjenja MAG, drugo leto pa bi se rad preizkusil v postopku TIG, saj mi MAG ne predstavlja več izziva.□ Postopki varjenja MIG/MAG je postopek varjenja z golo varilno žico v zaščitni atmosferi plina. Pri postopku MIG (metal inert gas) uporabljamo inertni plin argon, pri postopku MAG (metal active gas) pa aktivni plin C02 ali mešanico argona in C02. Poleg postopka MIG/MAG, ki ga v praksi uporabljamo zelo pogosto, poznamo tudi postopek TIG längsten inert gas). To je univerzalen postopek, po katerem lahko varimo vse kovine, ki se jih lahko vari. Postopek MIG je primeren za varjenje visokolegiranih jekel, nerjavnih jekel, aluminija in njegovih zlitin ter bakra in njegovih zlitin. Postopek MAG uporabljamo za varjenje konstrukcijskih jekel (jeklenih konstrukcij) in tanjših pločevin (v avtokleparstvuj.n »Aluminij je zanimiv material, ki ga moraš pred varjenjem dobro spoznati - vedeti moraš namreč, kako se odziva.« ODNOSI Z JAVNOSTMI Drugi o nas PRIPRAVILA: DANICA HRNČIČ FOTO: SPLET Medij: Findinfo.si Datum: 28. 4. 2015 Na Ptujskem se stopnja brezposelnosti še znižuje ...V Spodnjem Podravju so sicer štirje večji delodajalci, največji so kidričevski Boxmark, ormoška Carrera Optyl ter Perutnina Ptuj in Talum iz Kidričevega, največ ljudi pa v regiji zaposlujejo srednje velika podjetja. Največ povpraševanja med delodajalci je sicer po delavcih elektro in kovinarske stroke, negovalcih, varilcih in voznikih težkih tovornjakov, pa tudi po delavcih v turizmu. Medij: Ptujčan Avtorica: Nada Sevšek Datum: 24. 4. 2015 Projekt Lahkotni svet na OŠ Ljudski vrt s podružnico Grajena Učenci in delavci OŠ Ljudski vrt Ptuj in podružnice Grajena že več let sodelujemo v projektu Ekošola kot način življenja. V sklopu tega projekta potekajo številne dejavnosti na temo ekologije. Letos je to Lahkotni svet, projekt, ki ga izvajamo v sodelovanju s podjetjem Talum iz Kidričevega. Aktivnosti Lahkotnega sveta se izvajajo vse šolsko leto. Eden izmed pomembnejših dni je bil 10. marec, ko je na obeh šolah potekal tehniški dan na temo aluminija. Na Ljudskem vrtu smo z lahko svetlečo kovino ustvarjali zares raznolike umetniške izdelke. Medij: Um.si Datum: 14. 4. 2015 Na karierni tržnici v živo Kariernega sejma se je udeležilo več kot sto študentk in študentov, ki so imeli priložnost, da so se osebno srečali z delodajalci in se jim predstavili. Na hitrih zaposlitvenih razgovorih (speed dating) so izbrani delodajalci z udeleženci opravili petminutne zaposlitvene razgovore. Udeleženci so se morali najprej prijaviti, organizatorji pa so zanje izvedli predhodno skupinsko svetovanje. Letos se je sejma udeležilo 14 delodajalcev. Ob tem so se predstavili še drugi akterji, ki si prizadevajo za ustvarjanje dodatnih možnostih Vodja kadrovske službe Darja Vodušek Vtič na kariernem sejmu kariernega razvoja ter izvajajo aktivnosti, povezane z zagotavljanjem lažjega prehoda na trg dela. Delodajalci na dogodku: 5 START, d. o. o.; Actual I.T., d. d.; Agencija Agado, d. o. o.; Asfalti Ptuj, d. o. o.; Zavod center nova - Finta; IBM Slovenija, d. o. o.; Palfinger, d. o. o.; Talum, d. d.; Trenkwalder kadrovske storitve, d. o. o.; Henkel Slovenija, d. o. o.; Intera, d. o. o.; SSI Schaefer, d. o. o.; M&R Automation GmbH; Malinca, d. o. o.; Apollo, d. o. o. Medij: Štajerski tednik Datum: 8. 5. 2015 V prvem četrtletju že poslovali pozitivno Pozitivni učinki Talumovih ukrepov, v prvem četrtletju že poslovali pozitivno. Potem ko so se zaradi visokih izdatkov za električno energijo in dodatnih prispevkov za obnovljive vire energije zadnjih nekaj let borili za preživetje - še lansko poslovno leto so sklenili z okoli 4,7 milijona izgube - je Talum v prvem četrtletju letošnjega leta spet posloval pozitivno. Prvi mož Taluma Marko Drobnič to pozitivno spremembo pripisuje tudi nekaterim zunanjim okoliščinam in razmeram, ki vplivajo na njihovo poslovanje, predvsem pa notranjim aktivnostim zaradi zastavljene strategije prestrukturiranja in lani sprejetih dodatnih ukrepov za povečano stroškovno učinkovitost: »Od zunanjih dejavnikov ima na poslovanje Taluma v zadnjem času najbolj pozitiven vpliv rast vrednosti ameriškega dolarja glede na evro, saj je praktično vsa naša prodaja vezana na borzno ceno aluminija na londonski borzi kovin LME (London Metal Exchange), na kateri kovine kotirajo v dolarjih. Zaradi spremenjene strategije prodaje in dejavnikov, ki so vplivali na gibanje premij naših proizvodov, nam je uspelo povečati premije in s tem donosnost programov. Sprememba v strukturi naših programov je povečala dodano vrednost našim izdelkom in storitvam. Kot je bilo omenjeno, smo lani sprejeli še notranje racionalizacijske ukrepe, ki so nam prinesli dodatne prihranke. V poslovnem okolju, povezanem z oskrbo z energijo ter z njo povezanimi dajatvami in prispevki, trenutno še ni sprememb.« Medij: STA.si Datum: 23. 4. 2015 Med strateške naložbe se tako po predlogu uvršča večina energetskih podjetij: Elektro Celje, Elektro Gorenjska, Elektro Ljubljana, Elektro Maribor, Elektro Primorska, Eles, HSE, Gen energija, Borzen in Sodo. Energetski sektor je strateškega pomena, saj je zagotavljanje energije ključno za življenje ljudi in za delovanje gospodarstva, piše v dokumentu. Strateškega pomena je tudi več podjetij s področja prometne, transportne in logistične infrastrukture: Slovenske železnice, DRI, Dars, Luka Koper in Kontrola zračnega prometa. Med strateške naložbe je vlada uvrstila še Pošto Slovenije, Kapitalsko družbo (Kad), Modro zavarovalnico, SID banko in Talum, prav tako pa tudi Krko in Zavarovalnico Triglav. □ REPORTAŽA 2. športne igre Pogovor z udeleženci Konferenca sindikatov Skei Kidričevo je skupaj z Zdravo Talum organizirala že druge športne igre, ki so potekale v soboto, 18. aprila 2015, v Bowling centru na Ptuju. Ob prijetnem druženju so se zaposleni lahko med seboj pomerili v bovlingu in pikadu. Med seboj so tekmovali posamezniki in ekipe. Pogovarjali smo se z udeleženci tekmovanja, ki so nam zaupali svoje vtise. Tudi noge »ne bolijo« tako kot pri kegljanju, za kar poskrbi obutev, ki jo posodijo v Bowling centru. Prijave je zbiral predsednik športne komisije pri Skei Stanislav Horvat, nekateri pa so se prijavili kar prek sindikata. Športne igre so potekale v soboto, 18. aprila 2015. Pri izbiri datuma smo se ravnali tudi po vremenu, po številni udeležbi pa lahko sklepamo, da smo izbrali pravi termin. Zbrali smo se ob 8. uri zjutraj v Bowling centru na Ptuju. Tekmovanje se je začelo ob 8.30, pred tem pa smo določili ekipe in tekmovalna mesta. Predsednika športne komisije in sindikata sta pozdravila tekmovalce, jim razložila pravila igre in jim zaželela veliko športne sreče. Zanimivo je bilo opazovati tekmovalce, ki so v športni vnemi s seboj prinesli tudi svoje lastne športne rekvizite posameznikom iz obeh disciplin podelila pokale. Po podelitvi smo se okrepčali z odličnim bogračem, ki so ga pripravili v restavraciji Pan. Tudi za pijačo, tisto »s peno na vrhu kozarca«, je bilo poskrbljeno. Polni prijetnih vtisov, nekateri s pokali, drugi pa le z dobro voljo, smo sklenili, da se vidimo tudi naslednje leto, morda na kakšni drugi lokaciji, z novimi disciplinami ... Hvala vsem udeležencem, sindikatu Skei in vodstvu Taluma, ki so omogočili Talumove igre in poskrbeli, da so bile uspešne.« Stanislav Horvat, PE Livarna »26. aprila 2014 smo pripravili prve športne igre, letos 18. aprila pa druge. Upam, da se bodo še nadaljevale. Kot pobudnik iger sem se odločil za dve disciplini, bovling in pikado. ALEKSANDRA JELUŠIČ FOTO: ALEKSANDRA JELUŠIČ IGOR JEZA Udeleženci športnih iger Igor Jeza, Skei Kidričevo »Lansko leto nam je uspelo organizirati prve športne igre. Namen teh iger je, da nas s športom spodbujajo k druženju tudi izven delovnega časa. Prve športne igre so dobro uspele, zato smo se tudi letos z veseljem lotili organizacije. Izobesili smo plakate in prek različnih komunikacijskih kanalov zaposlene povabili na igre. Z udeležbo smo kar zadovoljni. Tudi letos so se tekmovalci lahko pomerili v bovlingu in pikadu. Bovling je v zadnjem času zelo priljubljena igra, saj se lahko med sabo istočasno pomeri več ekip. (krogle in čevlje). Na koncu je -tako kot vedno - imela glavno besedo športna sreča, ki je tudi tokrat poskrbela za zanimiv razplet tekmovanja. Tekmovanje v bovlingu je spremljalo še tekmovanje v metanju pikada. Med tekmovanjem je sindikat poskrbel za okrepčila v obliki kave in vode. Po seštevanju in urejanju rezultatov, doseženih v tekmovanju posameznikov in ekip, sta član uprave Taluma dr. Zlatko Čuš in predsednik komisije za šport pri sindikatu Stane Horvat najuspešnejšim ekipam in Zakaj bovling? Zadnje čase opažam, da je igra zelo priljubljena. Radi jo igrajo otroci, mladina in starejši. Če jih med igro opazuješ, vidiš, da so nasmejani, veseli in brezskrbni. Najdejo pa se tudi takšni, ki bovling vzamejo zelo resno in se po tihem jezijo. Zakaj pikado? Pikado je preprosta in uveljavljena igra, katere pravila poznajo vse generacije. Ljudje ga igrajo tudi doma. Sodelavci oziroma udeleženci iger so predlagali nove discipline in z veseljem bom upošteval njihove predloge. Obljubim, da bom naslednje leto vključil še kakšno »Hvala, ker ste se v takšnem številu udeležili teh iger .« (Igor Jeza) igro in sodelujočim omogočil, da se pomerijo v tisti disciplini, ki jim je najbolj všeč. Potrebujemo tudi navijače in navijačice, saj je naš slogan: »Več nas je, bolj bodo igre uspešne.« Pri organizaciji sem bil pozoren na 4-izmensko delo, da se ne bi zgodilo, da kdo kar dvakrat zaporedoma ne bi mogel priti na igre. Dopoldanski in popoldanski izmeni pa termin tako vedno ustreza, saj so igre v soboto. Tekmovalne ekipe, ki so sodelovale tokrat, so bile: Talum Seivis in inženiring, PE Livarna, PE Aluminij, Vargas-Al in Talum, d. d. Posamezniki so zaposleni v SKEI in v družbah ter v PE: Revital, Talum Inštitut, Talum Izparilniki, PE Rondelice. Pogrešali smo zaposlene iz družb Talum Ulitki in Vital. Upam, da se nam bodo pridružili prihodnje leto. Število tekmovalcev se je v primerjavi z lanskim letom povečalo, zato se nadejam, da bo naslednje leto obisk še večji. Zahvaljujem se tekmovalcem, brez katerih iger ne bi bilo, vsem, ki ste pomagali pri izvedbi iger, ekipi Vitala, ki je poskrbela za odličen golaž. Zahvala tudi Bowling centru Ptuj ter natakarju Damjanu. Če na športnih igrah še niste sodelovali, vas vabimo medse naslednje leto.« Zvonko Čerček, Talum Servis in inženiring »Letos sem se prvič udeležil športnih iger in se pomeril v bovlingu. Organizacija dogodka se mi je zdela dobra. Menim, da so take igre predvsem priložnost za druženje s sodelavci. Tudi drugo Tekmovanje v bovlingu leto bom sodeloval na igrah, če bo le dopuščal čas.« Robert Merlak, Talum Servis in inženiring »Letos sem se prvič udeležil športnih iger, ki so potekale v Bowling centru Ptuj. Tekmoval sem v obeh disciplinah, v bovlingu in pikadu. V prihodnosti bi lahko tekmovalne discipline še razširili in tekmovali tudi v biljardu in snukerju. Z organizacijo iger sem zelo zadovoljen, njihov namen pa vidim predvsem v druženju s sodelavci. Tudi drugo leto se nameravam udeležiti iger.« Dejan Šibila, Vargas-Al »Letos sem se prvič udeležil športnih iger in se pomeril v bovlingu in pikadu. Organizacija iger je bila na visoki ravni in izpeljana dobro. Mislim, da je namen športnih iger sprostitev, smeh in prijetno druženje. Seveda se bom poizkušal udeleževati iger tudi v prihodnosti, če bodo obveznosti in čas dopuščali.« Dušan Vorih, PE Aluminij »To so moje druge športne igre, ki sem se jih udeležil. Zdi se mi, da so bile lani bolj zanimive, ker je bilo več ljudi in lepše druženje. Tekmoval sem v obeh disciplinah. V prihodnosti bi se želel preizkusiti še v namiznem tenisu, v ročnem nogometu in vlečenju vrvi. Organizacija pa je vedno zelo dobra. Namen iger je po mojem mnenju v druženju s sodelavci in v sprostitvi. Tudi v prihodnje se bom udeleževal takih iger.«D Tekmovanje v pikadu Rezultati Tekmovanje v bovlingu Tekmovanje v pikadu Pri točkovanju se je upošteval rezultat prvih štirih tekmovalcev v ekipi, ki so zbrali največje število točk. Tako smo na koncu dobili najboljše tri ekipe in najboljše posameznike. Rezultati posamezno 1. mesto: Zvonko Čerček, Talum Servis in inženiring, 380 podrtih kegljev 2. mesto: Stanislav Horvat, PE Livarna, 342 podrtih kegljev 3. mesto: Robert Merlak, Talum Servis in inženiring, 340 podrtih kegljev Rezultati ekipno 1. mesto: Talum Servis in inženiring, 1034 podrtih kegljev 2. mesto: PE Livarna, 848 podrtih kegljev 3. mesto: PE Aluminij, 815 podrtih kegljev Najprej smo imeli vsak po deset poizkusnih metov za vajo, nato pa še deset metov, ki so se upoštevali pri končnem rezultatu. Rezultati posamezno 1. mesto: Bojan Herga, Vargas-Al, 235 točk 2. mesto: Dejan Šibila, Vargas-Al, 203 točke 3. mesto: Mirko Štagar, PE Aluminij, 174 točk Rezultati ekipno 1. mesto: Vargas-Al, 878 točk 2. mesto: PE Aluminij, 559 točk 3. mesto: PE Livarna, 445 točk ZDRAVO TALUM Recite kajenju stop! Čestitamo vsem, ki ste od 16. aprila 2015 dalje nekadilci. O ZDRAVHTALUM Ker smo v Talumu zaznali povečano število kadilcev, smo se v okviru Zdravo Talum - Aktivnosti za zdravje odločili, da zainteresiranim kadilcem omogočimo, da kajenje opustijo s pomočjo metode easyway Allena Carra. 16. aprila 2015 smo v prostorih upravne zgradbe pripravili srečanje, na katerem je sodelovalo 17 prijavljenih zaposlenih. Za to aktivnost so se odločili z željo, da postanejo nekadilci. Metodo je predstavil Grega Sever. Razlog, zakaj kadimo, je strah. Strah, da se bomo morali odpovedati našemu užitku in opori. Strah, da ne bomo zmogli več uživati v življenju ali se spopadati s stresom. Strah, da bomo morali preživeti strašanske odvajalne muke. Strah, da se nikoli ne bomo mogli otresti želje po cigaretah. V nadaljevanju odgovarjamo na nekaj najpogostejših vprašanj. JOŽICA JUNGER FOTO:SPLET Metoda easyway Allena Carra Metoda easyway Allena Cara za opuščanje kajenja je od leta 1983 pomagala milijonom kadilcev, da so z lahkoto prenehali kaditi in se rešili cigaret. Kadilci opuščajo kajenje s pomočjo knjig in spletnih programov organizacije Easyway. Organizacija pripravlja srečanja na klinikah po celem svetu, tudi v Sloveniji. Sloves organizacije se širi skoraj izključno z besedo zadovoljnih strank, od ust do ust, in z osebnimi priporočili. Le redko se oglašujejo. Vsako leto na srečanjih na klinikah Easyway Allena Carra opusti kajenje več kot 50.000 kadilcev. Srečanja potekajo v več kot 150 mestih v več kot 46 državah po celem svetu, zdaj tudi v Sloveniji in v slovenskem jeziku. Njihovi centri za opuščanje kajenja se ponašajo tudi z vedno večjim številom poslovnih strank, s katerimi sodelujejo na srečanjih za opuščanje kajenja, ki so namenjena podjetjem. Podjetja in korporacije dobijo z njihovo pomočjo srečnejše in bolj zdrave zaposlene, to pa sta le dve poslovni prednosti srečanj. Delovanje metode Metoda easyway Allena Carra je mešanica psihoterapije, hipnote-rapije in zdravega razuma ter je popolno nasprotje metode »železne volje“. Ne osredotoča se na razloge, zakaj je kajenje škodljivo, saj jih vsi poznamo: zdravje, denar, sužnost, umazanija, družbena stigma. Kadilci jih že dobro poznajo. S pomočjo metode raziščejo razloge, zakaj kadilci kadijo kljub vsem očitnim slabostim kajenja. Z metodo se odpravi kadilski konf- likt volje. Pri njej ni odvajalnih muk. Deluje takoj in z lahkoto. Popolnoma enako učinkovita je za večletne strastne kadilce in tiste, ki pokadijo manj. Zaradi metode se ne boste zredili in kajenja ne boste pogrešali. Velika večina kadilcev za opustitev kajenja potrebuje le eno peturno srečanje, za manjšino pa sta na voljo še dve pomožni srečanji popolnoma brezplačno. Kadilci zapuščajo klinike in srečanja kot srečni nekadilci, brez občutka, da so za kaj prikrajšani. Čutijo izjemno olajšanje in veselje, da so končno dosegli, kar so si tako dolgo želeli ... Ponosni smo na vse, ki se udeležujejo organiziranih preventivnih aktivnosti.n Za svoje zdravo in kakovostno življenje je odgovoren vsak posameznik sam. VTalumu skrbimo, da z različnimi preventivnimi aktivnostmi pomagamo ohranjati zdravje zaposlenih. O ZDRAV! O TALUM Rišemo in pišemo Povabilo na športno obarvano delavnico »Po otročje do zdravja!« Veseli bomo, če se boš odzval/a povabilu na zabavno rekreacijo. Na njej se bomo vadbe lotili na malce drugačen način. Skupaj bomo razmigali hrbtenico in druge dele telesa, pri tem pa nam bosta v pomoč Gašper in Miha Malek, strokovna športna delavca. Čaka nas zabavno druženje, polno presenečenj, z obilico smeha. Pridi v športni opremi in z nasmehom na obrazu. Pričakujemo te v Talumu, v primeru slabega vremena, pa v športni dvorani Kidričevo v petek, 22. maja 2015, ob 16. uri. Povabi starše, sestro, brata, morda babico in dedka. KOLEKTIV KRVODAJALCEV TALUM Darovanje krvi kot preventiva za zgodnje odkrivanje sprememb v telesu Obvestilo krvodajalcem, zaposlenim v družbah skupine Talum, v Silkemu in Praliku Krvodajalska akcija v maju bo v torek, 26., in četrtek, 28. maja 2015, med 7. in 11. uro na transfuzijskem oddelku ptujske bolnišnice. Pridružite se kolektivu krvodajalcev Taluma! Izlet krvodajalcev v Goriška brda in Vipavo bo v soboto, 30. maja 2015. S podrobnostmi vas bomo seznanili v objavah na oglasnih deskah (plakat). V naši družbi vam bo lepo. Vabljeni. MARJETKA LEDINEK POVZETO PO: DR. PETER D’ADAMO, 4 NAČINI ZDRAVEGA ŽIVLJENJA ZA 4 KRVNE SKUPINE FOTO: SRDAN MOHORIČ Krvodajalstvo ne pomeni samo pomagati drugim. Potem ko darujemo kri, nam jo pregledajo in tako ugotovijo, ali smo za darovalca primerni. Pregled krvi ima preventivni učinek, saj tako lahko ugotovimo, kakšno je naše zdravstveno stanje, in pravočasno ukrepamo. V nadaljevanju navajamo nekaj pogostih vprašanj, povezanih s krvodajalstvom. Zakaj se je dobro udeleževati krvodajalskih akcij vsaj dvakrat letno ali več? Ko sem prvič darovala kri, sem to storila iz radovednosti - zanimalo me je, katero krvno skupino imam. Nato pa sem začela razmišljati o tem, da z darovano krvjo lahko pomagam sočloveku, mu rešim življenje. Način, kako pokloniš svojo zdravo kri tistemu, ki jo potrebuje, je enostaven. Z leti sem si pridobila veliko informacij, znanja in izkušenj, povezanih s krvodajalstvom. Ugotovila sem, da z darovanjem krvi ne pomagaš samo drugim, temveč tudi sebi. Darovano kri namreč pregledajo, kar za posameznika pomeni preventivo, saj se tako lahko zgodaj odkrijejo spremembe v telesu. Zdravnik človeka opozori na spremembe in ga napoti na dodatne preiskave. Pomembno je namreč, da je darovalec zdrav; v nasprotnem primeru kot darovalec ni primeren. Sprotne kontrole krvi so tudi potr- ditev, da smo na pravi poti, da jemo zdravo hrano, da se dovolj gibamo in da na splošno živimo zdravo. V nasprotnem primeru bi se namreč pokazale spremembe, ki bi bile vidne na krvi. Zakaj z vami delim svoja razmišljanja in izkušnje? Odkar sem prevzela vodenje kolektiva krvodajalcev Taluma, sem se poglobila v temo, povezano s krvodajalstvom. Vsak mesec pripravljam besedila, ki nam vsem pomagajo razširiti obzorja in odgovarjajo na vprašanja, ki nas begajo in nanje ne znamo odgovoriti. Vse to počnem v upanju, da se boste v čim večjem številu odločali za darovanje krvi. Vsi vemo, da si krvne skupine ne moremo izbrati sami, temveč jo podedujemo po starših. Dolgoletne raziskave na tem področju so potrdile, da obstajajo štiri vrste krvnih skupin: 0, A, B in AB. Krvna skupina nas na neki način določa, saj se po njej ljudje med seboj razlikujemo. Kot sem zapisala v prejšnjih številkah časopisa Aluminij, krvna skupina vpliva na naše prehrambne navade (od tipa krvi je odvisno, ali bomo ljubitelji mesa, vegetarijanci, vsejedci ...). Zakaj nekateri zbolijo za določeno boleznijo in drugi ne? Zakaj so ali smo nekateri bolj podvrženi debelosti kot drugi, zakaj nekateri zbolimo za določeno boleznijo, drugi pa ne? Bolezni so v veliki meri dedne in se prenašajo na potomce, pri tem pa pomembno vlogo odigra prav krvna skupina. Krvna skupina vpliva na dovzetnost posameznika za določene vrste raka, infarkt, srčno kap, infekcije, nalezljive bolezni ... Za nekatere pa se zdi, da jim nič ne pride do živega. Prav zaradi tega je pomembno, da smo seznanjeni s svojo krvno skupino in tveganji, ki iz tega izhajajo, kajti le tako se lahko pravočasno zaščitimo pred boleznimi. Pomembna je disciplina, saj vemo, kako težko se je odreči razvadam, ki nam škodujejo. Če smo se odločili storiti nekaj zase in za svoje telo, se s pravilno prehrano lahko izognemo mnogim okužbam in virusom, telo očistimo strupov in maščob ter se tako zaščitimo pred nevarnimi boleznimi, kot so rak, bolezni srca in ožilja, sladkorna bolezen, odpoved jeter ... Na ta način preprečimo tudi prehitro odmiranje celic ter posledično upočasnimo staranje. Ker kri predelujemo v krvne komponente, lahko pri predelavi ugotovimo mastno plazmo, rumeno plazmo in v tem primeru naročimo dodatne preiskave. Na podlagi izvidov po potrebi obvestimo krvodajalca in preventivno ukrepamo s svetovanjem o zdravi prehrani in zdravem načinu življenja. Poudarila bi, da celotne krvne slike krvodajalcem pred odvzemom ne delamo (pregledamo samo hemoglobin), prav tako ne preverjamo krvnega sladkorja. Pomembno je vedeti, da je krvodajalec lahko le zdrav človek in le tak se lahko udeleži krvodajalske akcije. Vsekakor pa s krvodajalstvom in postopki, ki spremljajo odvzeme krvi, preventivno skrbimo za zdravje krvodajalcev. Upam, da so vas nanizani argumenti prepričali do te mere, da se boste v prihodnosti pridružili kolektivu krvodajalcev in s preventivnim pregledom krvi odkrili morebitne bolezni, katerih znaki še niso opazni. V kolumni v aprilski številki časopisa Aluminij je naš sodelavec Gregor Jurko zapisal: »Vse, kar smo napisali, seveda jemljite z rezervo.» Sama dodajam: »Vse, kar smo napisali, je preventiva, s katero se boste izognili kurativi.« Prilagoditev prehrane krvni skupini ni čudežno zdravilo, ki bi delovalo proti vsem boleznim, je pa način, ki zagotavlja krepitev imunskega sistema. (Več bomo o tem pisali v naslednjih številkah časopisa Aluminij.) Za dodatne informacije sem vam na voljo na telefonski številki 070 632 332, 799 53 68 ali 799 53 72 in po e-pošti marjetka.ledinek@gmail.com ali marjetka.ledinek@talum.si. Predstojnici Centra za transfuzijsko medicino Lidiji Lokar, dr. med. spec., sem zastavila nekaj vprašanj. Če človek prvič daruje kri, ali opravite celotno oziroma razširjeno krvno sliko, na podlagi katere ugotovite, ali je primeren za darovalca? Pomembno je izobraževanje vseh ljudi, še preden se odločijo za darovanje krvi. Potencialni krvodajalec mora vedeti, da kri lahko daruje samo, če je popolnoma zdrav. Krvodajalec pred odvzemom izpolni vprašalnik, ki zajema podatke o njegovem zdravstvenem stanju, in s podpisom potrdi resničnost podatkov. S preiskavo hemoglobina (v krvi, odvzeti iz prsta) izključimo morebitno slabokrvnost, z merjenjem krvnega tlaka pa morebitna odstopanja od normalnih vrednosti. Zdravnik po lastni presoji opravi kratek pregled in se odloči, ali krvodajalec ustreza kriterijem za darovanje krvi. Pri novih krvodajalcih je ta pregled natančnejši in navadno traja nekoliko dlje. Krvodajalci V aprilu Igor Turnšek Dušan Krajnc Drago Furek Janez Vertič Aleksander Bezjak Zoran Bilič Željko Cmrečnjak Denis Pušnik Dušan Vorih Janez Toplak Andrej Strelec Sebastjan Letonja Marko Vek Slavko Vek, 50-kratni darovalec krvi Če krvna slika odstopa od normalnih vrednosti, kar kaže na bolezen, ali o tem obvestite krvodajalca in ga napotite k osebnemu zdravniku? S postopkom lahko odkrijemo slabokrvnost, povišan krvni tlak, motnje srčnega ritma, nekatere kožne bolezni, infekcijske bolezni ... V pogovoru odkrijemo tudi morebitne zdravstvene zadržke za odvzem krvi, zato krvodajalca seznanimo z ugotovitvami in ga opozorimo, po potrebi pa tudi napotimo k osebnemu zdravniku. Tako delujemo preventivno. Vsako odvzeto dozo krvi testiramo na označevalce bolezni, ki se lahko prenašajo s krvjo (hepatitis B, C, HIV in sifilis). V primeru patoloških rezultatov po potrebi obvestimo krvodajalca in ga napotimo k osebnemu zdravniku na nadaljnjo obravnavo. Marjan Jus Franc Krajnc Andrej Šmigoc Mihael Kirbiš Robert Merlak Boris Železnik Kristjan Gajser Robert Žvegla Boštjan Zamuda Gregor Janžekovič Roman Krajnc Marijan Pernek Matej Munda Janez Avguštin Benjamin Ivančič Robert Gajser Stanko Pal Janez Tominc Jožef Godec Bojan Merc Anton Bauman Damjan Bedrač Branko Krajnc Rudi NahbergerD Marjetka Ledinek, 30-kratna darovalka krvi »Darovati kri je enostavna in nesebična gesta, ki od posameznika zahteva malo, a naredi veliko. Tega se zavedam in zato sem že vrsto let krvodajalec, saj sem kri daroval več kot 50-krat. Nadaljujem družinsko tradicijo, saj me je za to navdušila mama in mi vcepila humanost, jaz pa jo sedaj prenašam na sina. Krvodajalskih akcij se bom še udeleževal, saj nikoli ne vem, kdaj bom kri potreboval sam. In ker kri daruje le zdrav človek, sem vesel, da še izpolnjujem pogoje za darovalca in lahko pomagam drugim, ki so pomoči potrebni.« SKEI, KONFERENCA SINDIKATOV KIDRIČEVO IMaj živi 1. maj, praznik dela IGOR JEZA FOTO: STOJAN KERBLER Janez Kiseljak s sodelavci na Titovi štafeti Spoštovane članice in člani sindikata, spoštovane sodelavke in sodelavci, tako kot vsako leto smo tudi letos ob prazniku dela sindikati naslavljali zahteve na politike in delodajalce, na tiste, ki tako usodno vplivajo na naše življenje, da se bolj kot s seboj ukvarjajo s problemi slovenske družbe. Vse preveč je ljudi, ki s svojim poštenim delom ne zaslužijo toliko, da bi lahko poravnali tekoče življenjske stroške. Minimalna plača je postala pravilo, ne pa izjema, pokojnine so mizerno nizke, delovna doba do upokojitve raste, mladi nimajo dela in še bi lahko naštevali negativne lastnosti neoliberalizma. Članstvo v sindikatu je postala tabu tema, vendar brez sindikatov in sindikalnega boja ne bi bilo kolektivnih pogodb, v katerih je jasno določena raven delavskih pravic. Nekateri med nami še vedno niso dojeli, da živimo v surovem kapitalizmu, v katerem ni posluha za stiske ljudi, ki kljub poštenemu delu živijo v revščini. Nekateri mislijo, da jim je plačan dopust, odmor za malico, prevoz na delo, plačilo nočnega dela in dela na praznike, plačilo bolniške odsotnosti, odpravnine, regres za letni dopust ... dala država ali delodajalec. Ne, vse to je posledica delovanja sindikatov, če si to priznamo ali ne. Sindikati le ob tovariški podpori članstva dosegajo spremembe na področju zakonodaje, ki ureja pravice nas vseh - delavcev. Pozabili smo, kaj je tovarištvo. Tovarištvo je živo, ne glede na hierarhijo, v rudnikih, v gorah, med gasilci, vojaki ..., skratka, v najbolj ekstremnih razmerah, ko je na nitki življenje, tam, kjer se ljudje skupaj potijo, borijo, umirajo. Ko kdo zakliče »Na pomoč«, prihitijo in mu brezpogojno pomagajo prav tovariši. Zatorej, tovariši, zahtevajmo novo pot, ki bo ščitila delo, mlade, upokojence, šibkejše, ne pa le interesov kapitala. Finančne institucije je treba podrediti interesom družbe - in ne obratno.□ »Vsem članom sindikata, vsem sodelavkam in sodelavcem čestitamo za naš praznik - praznik dela. Naj živi prvi maj!« Zahvala Ob izgubi našega dragega Alojza Kopšeta, upokojenca Taluma, se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Veseli smo, da ste se ga sodelavci spomnili v tolikšnem številu. Naš dedi je bil na tovarno in svoje delo v njej izjemno ponosen. Hvala za izkazano pomoč. Družina Alojza Kopšeta Zahvala V 77. letu starosti se je od nas grano Tišino, sodelavcem Taluma poslovil - Livarske zlitine, 3. izmena, in vsem, ki ste ga pospremili na nje- Anton Vidovič go vi zadnji poti ter darovali cvetje iz Stogovcev 12a, upokojenec in sveče. Taluma. Vsem še enkrat iskrena hvala. Iskreno se zahvaljujemo sindikatu Skei Talum, godbeniku za odi- Njegovi najdražji V 81. Letu starosti se je od nas Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga nepričakovano poslovil pospremili na zadnji poti. Hvala tudi za podarjene sveče in odigra-Franc Kodrič st. no Tišino, iz Dražencev 13, upokojenec Taluma. Vsi njegovi Zahvala Ob izgubi moža, očeta, tasta, dedka in pradedka Martina Godca iz Njiverc, Ob železnici 7, upokojenca Taluma, se zahvaljujemo sindikatu podjetja Talum, godbeniku za odigrano Tišino in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in sveče. Vsem iskrena hvala. Vsi njegovi Zahvala In pride dan, ko se končajo zadnje upajoče sanje ... Ob prerani izgubi dragega moža, atija, sina, brata in botra Stanka Kozoderca iz Podlož 18, zaposlenega v Talumu, d. d., v družbi Izparilniki, d. o. o., se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na nje- govi zadnji poti. Hvala za spodbudne misli, cvetje in sveče. Posebna hvala govorniku za besede slovesa, godbenikom in pevcem podjetja Talum za udeležbo na pogrebni slovesnosti ter sodelavcem za izkazano pozornost. Žena Marjeta, hčerki Tajda in Klementina s Klemnom, mama, ata in sestra Nada z družino Zahvala V 74. letu starosti se je nepričakovano poslovil Ivan Kustec iz Kidričevega, upokojenec Taluma. Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti k večnemu počitku, posebno še govorniku, gospodu Ediju Avblju, pevcem moškega pevskega zbora Rogoznica, gospodu Dasku za odigrano Tišino, sindikatu podjetja Talum, podjetju Mir in ribiški družini Majšperk. Njegovi najbližji FOTOGRAFSKA STRAN Fotografije meseca Möltall v aprilu. Foto: Zdravko Štumperger. PROJEKT Talumov Lahkotni svet ALEKSANDRA JELUŠIČ FOTO: ARHIV ŠOLE Jablana, OŠ Videm Petek, 8. maj 2015, je bil zadnji dan, ko so ustvarjalci iz vrtcev in osnovnih šol, vključenih v projekt Lahkotni svet, lahko oddali po njihovem izboru najboljše izdelke. S temi izdelki bodo v nadaljevanju sodelovali v natečaju Lahkotni svet, komisija pa bo izbrala po tri najboljše izdelke v kategorijah vrtec, OŠ - prva triada, OŠ - druga triada, OŠ - tretja triada in PRVI (OŠ Ljudevita Pivka). Komisija bo pri izboru izdelkov upoštevala kriterije, kot so: sporočilna vrednost izdelka, izvirnost ideje, uporabna vrednost in estetska vrednost izdelka. Osrednja prireditev s podelitvijo nagrad bo v četrtek, 28. maja 2015. V nadaljevanju predstavljamo kreativnost otrok v mesecu maju po posameznih vrtcih in osnovnih šolah. OŠ Videm Tudi iz Vidma so nam poslali ustvarjalne, lahkotne, pomladne pozdrave. Projekt »Aluminijev Lahkotni svet« od ideje do izdelka OŠ Olge Meglič Od 22. do 24. aprila 2015 je v Portorožu potekal že 16. Mednarodni znanstveni posvet z naslovom Od ideje do izdelka. Glavni cilj posveta je bil proučiti in predstaviti vlogo in pomen (tehnične) ustvarjalnosti v obliki projektnega učnega dela v okviru šolskih kurikulumov, in sicer s poudarkom na celostnem razvoju otroka na osnovi izvirne poklicne orientacije na poti od vrtca do univerzitetnega tehničnega poklica. Posveta so se udeležili tudi predstavniki OŠ Olge Meglič, ki je vključena v Talumov projekt Lahkotni svet. Na posvetu so kot primer navedli sodelovanje skupine Talum (gospodarstva) z vrtci in osnovnimi šolami v lokalnem okolju. O Naravoslovni dan devetošolcev v Talumu Osnovna šola Kidričevo LARA GOLOB, 9. A IN SONJA LENARČIČ, RAZREDNIČARKA FOTO: ARHIV ŠOLE V ponedeljek, 11. maja 2015, smo se učenci devetih razredov z razredničarkama odpravili v tovarno Talum v Kidričevem. Tam so nam zanimivo predstavili postopek pridobivanja aluminija in široko razvejanost podjetij znotraj organizacije. Posebno veseli smo bili večnega drevesa iz aluminija ob vstopu v prostore tovarne, prav tako zanimive zgodbe škratov Šumarov. Pred ogledom proizvodnih prostorov smo se zaradi varnosti pre- Učenci 9. razreda OŠ Kidričevo oblekli v zaščitne plašče in si nadeli čelade ter očala. V prostornih halah smo spoznali tamkajšnje delavce, ki so nam predstavili elektrolizo in livarno. Izvedeli smo, da je delo pri postopku izdelave aluminija zelo zahtevno in nevarno ter da z recikliranjem odpadnih embalaž iz aluminija pridobivajo nove polizdelke. Še to: tovarna Talum posluje po vsem svetu. Polni pozitivnih vtisov smo se vrnili v šolo. Hvala, ker ste nas gostoljubno sprejeli. Hvala gospe Aleksandri Jelušič za prijazen sprejem in vodenje po tovarni. □ FOTOREPORTAŽA »Paradajzov dan« Športne igre Vadba PE Ulitki FOTO: SRDAN MOHORIČ, ALEKSANDRA JELUŠIČ, IGOR JEZA KOLUMNA Aktivno v pomlad GREGOR JURKO FOTO: ALEKSANDRA JELUŠIČ Če svoje možgane zaposlujete še s kakšnim drugim branjem poleg Aluminija, ki ga ravno držite v roki, boste videli, da se ob dnevni politiki, oklepnikih in tem, kdo je zaslužen, da smo zmagali v drugi svetovni vojni, pogovarjamo le še o zdravju. Zdravje je poleg elek-troliznih celic naše največje bogastvo, moramo ga čuvati, skrbeti zanj, ampak kar je preveč, je preveč. Časopisi, revije in veleplakati so polni nasvetov o zdravi prehrani, telovadbi, premagovanju stresa, mobinga, krčnih žil in jutranjega mačka, klesanju obloženega trebuha, bedrc, ritnic, vmes pade še kakšen nasvet o zdravilnih učinkih hoje v dvoje, klasične in nordijske hoje pa hoje v hribe ter škodljivih učinkih hoje v vinjenem stanju ob cesti z gostim prometom. Tudi teči ali kolesariti ne morete več samo za dušo. Ko tečemo, moramo spremljati najmanj srčni utrip, porabljene kalorije, razdaljo, čas in barvno usklajenost sončnih očal z nogavicami. Vse to seveda primerjamo s tistim, kar smo dosegli včeraj, prejšnji teden, lani, kaj je dosegel sosed in kakšne načrte imamo na enem naslednjih sektaških maratonov, ki imajo pogosto precej zanimive naslove: Tek za ženske, Tek za tiste, ki tega ne zmorejo, Tek za upanje, Tek za vse, Tek za življenje, Tek za Varno hišo, Bosi tek, Tek za vozom, Tek za živali, Tek za Anžeta, Tek ob Dravi, Tek ob Savi, Tek na Vršič, Humanitarni tek, Fun tek, Otroški, Družinski... Raje nehajmo. Poleg omenjenih »aktivcev« obstaja tudi manjšina (približno 95 odstotkov) takih, ki so bolj pasivne narave. V osnovni šoli so sicer najraje imeli telovadbo, vendar so v dolgih letih nekako pozabili na to, obenem jih je precej omejevalo okolje, v katerem živijo. Ravna, dolga polja brez konca in kraja, same njive, nobenih stopnic, nobenih pravih hribov. Če upoštevamo še prehrano, ki temelji na udomačeni podvrsti divjega prašiča, in dostopnost derivatov slive in različnih samorodnih vrst vinske trte, se ne moremo čuditi, da ima povprečen človek Dravskega polja drugačno fiziognomijo od kakega Pohorca, ki se mora pol leta nategovati (lepši izraz od tega, kar imamo v mislih) z bukovimi poleni, drugega pol leta pa s snegom. Za omenjeno manjšino, kamor štejemo tudi naše upokojene sodelavce, smo zbrali nekaj športnih veščin, zaradi katerih se ni treba pretirano odrekati sedanjemu načinu življenja, obenem pa predstavljajo pobeg od vsakdanje rutine. Med enega manj težavnih športov denimo štejemo golf. Hodiš po travi, udarjaš žogico, vadiš potrpežljivost in ravnovesje, a kaj, ko je to precej drag šport. Kariraste hlače, čevlji, polo majčke, palice in vreča za palice ... Konec koncev pred klubom tudi ne moreš parkirati cita. Zato predlagamo, da si vadbišče izdelate kar doma v obliki mini golfa. Glede na veselje do betoniranja, ki vlada med moško populacijo, to niti ni tako težko, prav tako ne zahteva preveč vezanih finančnih sredstev, sam šport pa obvladate že, odkar ste kot otrok obiskovali Nerezine. Vsi vaši sosedje že imajo doma trampoline, plastične bazene, hišice s tobogani in skalnjake v velikosti manjšega Triglava, vi pa boste edini na vasi z igriščem za mini golf. Zemlje je dovolj, ozrite se okrog, na Dravskem polju ste doma. Prav tako so zelo primerni športi, ki ohranjajo psihično kondicijo, na primer šah, poker ali. druge družabne igre, s katerimi ohranjamo možgane aktivne, rešujemo probleme, izdelujemo strategije, kako premagati nasprotnika, obenem pa lahko (če igramo za denar) podvojimo ali podeseterimo imetje. Tovrstne igre so še posebej primerne za naše sodelavce v pokoju, ki sicer težko najdejo kaj prostega časa, kljub temu pa bodo vsaj med igro pozabili na »tisto«, o čemer se sicer najraje pogovarjajo. Nazadnje ne moremo mimo ribolova. Ta je še posebej primeren za vse, ki so radi v stiku z naravo, ki morda niso dovolj psihično stabilni, da bi dobili orožno dovoljenje, in za vse tiste, ki radi sedijo ob vodi, pa jih vsake toliko kdo prepričuje, naj ne skočijo, da je življenje lepo in da naj si dajo drugo priložnost. Če boste imeli palico v roki, vas bodo pustili pri miru, da uživate ob pogledu na enega od številnih ribnikov, s katerimi je bogata naša lepa pokrajina. Bodite aktivni.O »Zdravje je poleg elektroliznih celic naše največje bogastvo, moramo ga čuvati, skrbeti zanj, ampak kar je preveč, je preveč.« KRIŽANKA Slovarček: ASER -Jakobov sin v Stari zavezi, BEART - francoska igralka (Emmanuelle), BINOCHE - francoska igralka (Juliette), HIGGINS - škotski igralec biljarda - snukerja (John), NEEL - francoski fizik (Louis), nobelovec, SEVERCI - rimska vladarska rodbina (193-235). =) SESTAVIL: JANKO ŠEGULA ČLAN AVSTRIJSKE VLADARSKE RODBINE KOBILE RJAVE BARVE OKOREN ČLOVEK (REDKO) SLOVENSKA GLASBENA SKUPINA USPAVALO ALI BLAŽILO SEZNAM NASLOVOV, IMENIK FRANCOSKA IGRALKA (EMMA- NUELLE) MODRA MISEL: RENE DESCARTES VRSTA KAČJEGA PASTIRJA URŠKA IGLIČAR VLEČENJE ALAIN DELON RADIO- TELEVIZIJA JAKOBOV SIN V STARI ZAVEZI SRBSKI FILMSKI REŽISER ŽILNIK ZMANJ- ŠANJE, OSLABITEV (MED.) JAKOVA SAMICA PRILIZNJENEC PRIVR- ŽENKA REVIZIO- NIZMA NADZORNIK JAVNIH STAVB V STAREM RIMU SUROVINA KOVNJAKI ZANOO- LOGIJO XT AMERIŠKI IGRALEC HARRIS ZGORNJA PLAST ZEMELJSKE SKORJE, (Si+AI) POTPURI PEHOTNI VOJAK (NEKDAJ) RIMSKA VLADARSKA RODBINA (od 193- 235) HEMINGWAY SEKAČ LEDU ALBANSKI POLITIK HOXHA ISAAC NEWTON POJAV PRI GORENJU LETALO, AEROPLAN SLOVENSKI JUDOIST GOMBOC DROG PRI VPREŽNEM VOZU PRIPADNIK NENCEV SMUČI IZ TOVARNE elan AMERIŠKI IGRALEC (MATT) ANGLEŠKA MERSKA ENOTA, COLA, PALEC GOZDNA RASTLINA Z VONJEM PO ČESNU LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE UROŠ ZORMAN SKANDINAVSKO MOŠKO IME PTIČJE BLATO NACISTIČNI ZLOČINSKI ZDRAVNIK (JOSEF) SPROŽITEV OROŽJA ENOLIČNO ŽIVLJENJE RUSKI VLADARSKI NASLOV PREBIVALEC SOLKANA VEČ TRT, TRTE PREBIVALKA IHANA SLOVENSKA IGRALKA IVANIČ ORIGINALNO IME ZA IRSKO IZMETAČ NABOJEV PRI PU$KI UŽIN/ RAHLJATI ZEMLJO S PLUGOM DRUŽINA VREŠČEČIH PTIC. VRANI FRAN- COSKA IGRALKA (JULIETTE) SOPHIA LOREN ČUDAK, POSEBNEŽ FRANCOSKI FIZIK (LOUIS) ARGENTINSKI NOGOMETAŠ Dl STEFANO IZPOSOJEN DENAR NEMŠKA TENIŠKA IGRALKA (STEFFI) KRAJ NA OTOKU CRESU PRIPADNIK VIGOVCEV TV VODITELJICA (OTA ŠIRCA) TONE GOGALA ŽARO TUŠAR SIN PRINCA VALIANTA VOJAŠKO POROČILO 4. IN 18. ČRKA OSEBNI DOHODEK SONJA NEF IVANA ŠUNDOV VEDA, KI PROUČUJE VPLIVE ONESNAŽENJA NA EKOSISTEM PREBI- VALKE CADIZA GAL GJURIN VODJA, NAČELNIK, POGLAVAR i al n KO NAM ZA PREMOŽENJE NI VSEENO ČLAN c TALUM Profesionalna žična protivlomna centrala priznanega proizvajalca vsebuje: Akcija VARNI Z NAMI V varnostni službi Vargas-AI smo za vse, ki boste obnavljali ali gradili svoj dom, pripravili ekskluziven sistem varovanja, z njim vam želimo zagotoviti danes vedno bolj pomembno dobrino - občutek varnosti. • * ' . . • / • . • / *•;.* I k * U m sm ..... i 1 OBJEKT VARUJEI - pet senzorjev za zaznavanje gibanja, - tipkovnico in daljinski upravljalnik za preprost vklop in izklop sistema, - notranjo sireno za alarmiranje in lažji vklop in izklop sistema, - možnost programiranja nočnega vklopa sistema, ki vam bo omogočil brezskrben spanec, aktiven bo le v prostorih, ki jih ponoči ne uporabljate (garaža, klet, podstrešje, shramba ...), - strokovno montažo na pripravljeneo električno inštalacijo, - priklop sistema na naš dežurni center, dostopen 24 ur - 24-urno pripravljenost Vargas-Alovih patrulj, ki posredujejo po sproženem alarmu. Vse našteto ponujamo za le 27 EUR/mesec; v ceno je že vštet DDV. Akcija velja le za fizične osebe ob sklenitvi pogodbe za 36 mesecev in bo trajala do 1. decembra 2015. Več informacij dobite po telefonu 02 7995-411 ali na internetni strani www. vagas-al.si. Z akcijo VARNI Z NAMI 2015 vam želimo po ugodni ceni zagotoviti učinkovit sistem, ki bo varoval vaš dom in zagotavljal občutek varnosti.