Delegatsko glasilo občine Murska Sobota VSEBINA 3. ŠTEVILKE DELEGATSKEGA VESTNIKA — predsedniki zborov sklicujejo seje 14. aprila 1983 — poročilo o izvajanju referendumskega programa v letih 1981 in 1982 ter predlog programa za leto 1983 v občini M. Sobota — informacija o obmejnem sodelovanju občine M. Sobota s sosednjimi državami — osnutek odloka o komunalnih dejavnostih ki so skupnega pomena za občino M. Sobota — utemeljitev sklepa o uvedbi postopka za spremembo »n dopolnitve Statuta občine M. Sobota. Predsedniki zborov Skupščine občine Murska Sobota sklicujejo 14. sejo ZBORA ZDRUŽENEGA DELA 14. sejo ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI 14. sejo DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA Seje bodo v četrtek, dne 14. aprila 1983 ob 8. uri v veliki sejni dvorani Skupščine občine M. Sobota Predsednik Zbora združenega dela in predsednik Zbora krajevnih skupnosti predlagata naslednji začasni' dnevni red: 1) izvolitev in poročilo verifikacijskih komisij; 2) potrditev zapisa skupnega zasedanja zborov občinske skupščine, z dne 28. marca 1983; 3) poročilo o izvajanju referendumskega programa v letih 1981 in 1982, ter predlog programa za leto 1983 v občini M. Sobota; 4) informacija o obmejnem sodelovanju občine Murska Sobota s sosednjimi državami; 5) izvajanje dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1982; 6) osnutek odloka o komunalnih dejavnostih, ki so skupnega pomena za občino M. Sobota; 7) osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o povračilih stroškov sodnikom porotnikom Temeljnega sodišča; 8) sklep o uvedbi postopka za spremembe in dopolnitve Statuta občine M. Sobota; 9) volitve in imenovanja; 10) delegatska vprašanja in odgovori na vprašanja; 11) predlogi, sklepi, mnenja in obvestila. DELEGATI DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA bodo obravnavali 2., 3., 4.. 5.. 7„ 8.. 9.. 10. in 1 L točko zgoraj predlaganega dnevnega reda. Gradivo za obravnavo 3., 4., 6. in 8. točke dnevnega reda je objavljeno v tej številki Delegatskega vestnika. Gradivo za obravnavo 2., 5., 7., in 9. točke dnevnega reda bo posredovano vodjem delegacij in vodjem konferenc delegacij, ter delegatom Družbenopolitičnega zbora. Informacija k 10. točki dnevnega reda bo podana na seji. Poročilo o izvajanju referendumskega programa v letih 1981 in 1982 ter predlog programa za leto 1983 v občini Murska Sobota UVOD Poročilo se. nanaša na dotok in porabo sredstev od L marca 1981, to je od začetka tekočega referendumskega obdobja. do 31. decembra 1982. Upoštevana so celotna sredstva, namenjena za izvajanje referendumskega programa: sredstva iz občinskega samoprispevka, iz prispevne stopnje za investicije in iz drugih virov. V preteklem referendumskem obdobju (1976-1980) šo bili v okviru referendumskega programa zgrajeni v občini Murska Sobota naslednji objekti: a) Na področju zdravstva: — rentgenološki oddelek s specialističnimi ambulantami pri Splošni bolnišnici M. Sobota; — zdravstvena postaja in lekarna v Beltincih; — odkup in adaptacija starega internega oddelka; — dispanzerski prizidek pri Zdravstvenem domu v M. Soboti; — zdravstvena postaja in lekarna v Gornjih Petrovcih; — kotlovnica s toplotnimi podpostajami pri Splošni bolnišnici Murska Sobota. Poleg navedenih objektov smo pričeli z izgradnjo pralnice pri Splošni bolnišnici M. Sobota ter s pripravami na gradnjo kuhinje s plinsko' postajo in kirurškega bloka pri Splošni bolnišnici v okviru programa dograditve bolnišničnega kompleksa v Rakičanu. b) Na področju šolstva: — osnovna šola Beltinci; — II. faza centra poklicnih šol (srednješolski center); — dvojezična osnovna šola v Prosenjakovcih z ureditvijo podružničnih šol na Hodošu in v Domanjševcih. I 2 — DELEGATSKI X/EST K Poleg navedenih objektov smo pričeli s pripravami na gradnjo centralne osnovne šole v Puconcih. Referendumski program v tekočem referendumskem obdobju (1981-1985) predvideva izgradnjo naslednjih objektov: a) Na področju zdravstva: Dograditev bolnišničnega kompleksa v Rakičanu in sicer: — kuhinje, — plinske postaje, — prostora za sežig smeti in — kirurškega bloka. b) Na področju šolstva: — osnovna šola Puconci s telovadnico; , — podružnična osnovna šola Mačkovci; — osnovna šola »Prekmurske brigade« s telovadnico za potrebe osnovne šole Edvarda Kardelja ter za širše potrebe občanov in — dograditev manjkajočih prostorov osnovne šole v Bakovcih (brez telovadnice). V tekočem referendumskem obdobju je bil do konca leta 1982 realiziran naslednji program izgradnje objektov na področju zdravstva in šolstva: L ZDRAVSTVO 1. Operativni potek del v letih 1981 in 1982 V letu 1982 seje v celoti končala gradnja in opremljanje naslednjih stranskih objektov: kuhinje, plinske postaje in prostora za sežig smeti.. Ker je bila zmontirana in funkcionalno preizkušena tudi oprema v teh objektih, je bil dne 20. 12.1982 uspešno opravljen tehnični prevzem, dne 27.12. 1982 pa je bil izvršen tudi finančni in kvalitetni prevzem navedenih objektov. Obračunska vrednost navedenih treh objektov je bila naslednja: kuhinja 41.772.326,30 din (cena m2 z opremo je din 25.680), plinske postaje 316.871,22 din (cena nr z opremo je din 20.550) in prostor za sežig smeti 3.267.954,69 (cena m2 z opremo je din 22.510). Investitor, to je DO Pomurski zdravstveni center je zato vse navedene objekte dne 30.12. 1982 predal v uporabo svoji TOZD Splošna bolnišnica. Od 1. 1. 1983 je torej celotna investicija omejena le na en sam glavni objekt, kirurški blok, za katerega je bila do 31. 12. 1982 porabljeno 133.742.930,67 din, oziroma za vse štiri objekte skupaj 179.100.082,88 din. Za gradnjo kirurškega bloka lahko ugotovimo, da se z dosedanjo gradnjo prehitevajo rokovno določena dela po terminskem planu. Konstrukcija objekta je končana, vršijo se zidave vmesnih opečnih sten. Polaganje litoželezne vertikalne in horizontalne kanalizacije ter električne instalacije v betonskih stenah in stropih je v zaključni fazi. Izvršene so vse priprave, da se lahko prične s pokrivanjem objekta in z deli na fasadi. Ves material za predvidena dela se že nahaja na gradbišču. 2. Združevanje in poraba sredstev v letih 1981 in 1982 V globalu je bilo na investirorjevem posebnem računu za investicije gibanje sredstev v tem referendumskem obdobju naslednje: Občina Prenos iz prejšnjuga ref. obdob. Preliv sred. 1. 3.81-31.12. 1982 Skupaj 'razpol. sr. 1.3.-81-31.12. 1982 Obvez. občin 1.3.81-31.12.82 Saldo 31.12. 1982 M. SOBOTA 15.043.089,90 101.065.902,40 116.108.992,30 114.036.468,36 + 2.072.523,94 LENDAVA 6.225.707,15 24.751.432,55 30.977.139,70 34.233.067,29 — 3.261.927,59 G. RADGONA 4.103.572,90 24.261.452,70 28.365.025,60 26.171.241,09 + 2.193.784,51 LJUTOMER 3.676.704,25 21.723.200,10 25.399.904,35 23.971.258,01 + 1.428.646,34 SKUPAJ 29.049.074,20 171.801.987,75 200.851.061,95 198.418.034,75 + 2.433.027,20 Iz tabele je razvidno, da je občina M. Sobota morala v obravnavanem obdobju pokriti svoj delež v znesku 114.036.468,36 din, v leto 1983 pa se prenaša saldo 2.072.523,94 din. — 0,50 % iz samoprispevka — 0,60 % prispevna stopnja iz 29'.950.000,00 dohodka (osnova BOD) 38.901.800,00 — presežki SIS družb- dejavnosti izleta 1979 23.673.621,95 — drugi viri 8.540.480,45 — prenos iz prejšnjega obdobja 15.043.089,90 Na posebnem računu TOZD Splošna bolnišnica, kjer se zbirajo prostovoljni prispevki občanov in organizacij združenega delaje stanje naslednje: — zbrano do 31. 12. 1982 8.281.853,40 din (od tega obveznice cestnega posojila din 6.833.990,90) — poraba do 31. 12. 1982 2.245.751,00 din — stanje dne 31. 12. 1982 6.036.102,40 din (od tega obveznice cest, posoj. 3.131.004,05 din. Znesek 2.245.751,00 dinje zajet med drugimi viri. Na podlagi navedenih podatkov in spremljanja poteka gradnje lahko ugotovimo naslednje: — dela na investicijiuspešno potekajo (trenutno približno dva meseca pred terminskim planom) ter za din 1.323.751 ceneje, kot je bilo pogodbeno dogovorjeno z izvajalcem del SCT iz Ljubljane; — sredstva samoprispevka in iz prispevne stopnje se dokaj sprotno zbirajo; — doslej so se vsi nesporazumi z izvajalci del rešili uspešno v korist investitorja. 3. Predlog programa izgradnje v letu 1983 Pomurski zdravstveni center je kot investitor izdelal za leto 1983 naslednji predlog programa nadaljnje gradnje kirurškega bloka oziroma porabe investicijskih sredstev: a) Predvidena poraba investicijskih sredstev: 1. Izgradnja fasade kirurškega bloka 7.240.000 din 2. Montaža strehe 4.000.000 din 3. V graditev oken 13.000.000 din 4. Vgraditev litoželezne kanalizacije 2 000.000 din 5. Vgraditev plinskih instalacij 11.000.000 din 6. Zunanja kanalizacija, prezidave 6.000.000 din 7. Strojne instalacije 50:000.000 din 8. Elektro instalacije . 36.760.000 din SKUPAJ 130.000.000 din b) Predvideni viri financiranja: 1. Saldo z dne 1. 1. 1983 2. Sredstva samoprispevka 3. Sredstva prispevne stopnje za zdravstvo 4. Sredstva prispevne stopnje za otroško varstvo v občini M. Sobota 5. Prostovoljni prispevki občanov 6. Premostitveni brezobrestni kredit izvajalca 2.433.000 din 43.290.000 din 56.470.000 din 10.412.000 din 4.395.000 din 13.000.000 din SKUPAJ 130.000.000 din Predviden dotok sredstev iz pokrivanja obveznosti posameznih občin v letu 1983 je razviden iz naslednje tabele: DELEGATSKI VESTNIK — 3 OBČINA Stanje sred. 1.1.1983 Predvideni priliv 1983 Predvid. razp. sredstev 1983 Obveznosti občin Razlike v obveznosti znesek % M. SOBOTA + 2.072.523,94 66.077.000 68.077.000 74.750.000 57,5% — 6.673.000 LENDAVA — 3.261.927,59 17.261.000 14.000.000 22.620.000 17,4% — 8.620.000 LJUTOMER + 1.428.646,34 14.191.000 15.620.000 15.340.000 11,8% + 280.000 6. RADGONA + 2.193.784,51 17.110.000 19.303.000 17.290.000 13,3% + 2.013.000 SKUPAJ + 3.433.027,20 114.567.000 117.000.000 i3o.ooo.odb 109,0% —13690.000 V občini M. Sobota je po posameznih virih predviden naslednji dotok sredstev:' Predviden dotok in poraba sredstev za navedene objekte je naslednji: a) Predvidena poraba investicijskih sredstev: — izgradnje telovadnice pri OŠ v Puconcih 12.500.000,00 din — izgradnje podružnične šole v Mačkovcih 40.483.600.00 din SKUPAJ 52.983.600,00 din b) Predvideni viri financiranja: — prenos iz leta 1982 — 0.50 % iz samoprispevka — 0,40 % iz prispevne stopnje — vračila po končanem obračunu investiciji — drugi viri 5.429.985,00 din 21.451.000,00 din 18.608.600,00 din 5.230.300,00 din 2.263.715,00 din SKUPAJ 52.983.600,00 din Pri izgradnji 4-oddelčne podružnične osnovne šole v Mačkovcih sta v ceni upoštevana tudi 2 oddelka za vzgojnovar-stveno dejavnost v skladu s programom skupnosti otroškega varstva. V razpoložljivih sredstvih so zajeta tudi sredstva posojila v znesku 16.000.000 din, ki gaje Občinska izobraževalna skupnost najela pri skupnosti otroškega varstva v letih 1981 in 1982; vračilo posojila se bo izvršilo po obračunu izgradnje dveh vzgojnovarstvenih oddelkov v Mačkovcih. ZAKLJUČEK Na podlagi dosedanje realizacije referendumskega programa predvidevamo, da sprejeti referendumski program ne bo v celoti realiziran niti na področju zdravstva niti na področju šolstva. O poročilu in predloženih programih za leto 1983 sta razpravljala odbor za izvajanje referendumskega programa pri SO Murska Sobota in izvršni svet SO Murska Sobota ter sprejela naslednja stališča: — ugodno se ocenjujejo dosedanja prizadevanja odgovornih dejavnikov pri realizaciji referendumskega programa v občini M. Sobota; — soglaša se s predloženimi programi porabe investicijskih sredstev v letu 1983; — potrebno bi bilo proučiti možnosti hitrejše dinamike izgradnje kirurškega bloka; — zagotoviti je potrebno tekoče pokrivanje obveznosti posameznih občin pri gradnji kirurškega bloka. Odbor za nadzor nad izvajanjem referendumskega programa občine Murska Sobota Informacija o obmejnem sodelovanju občine Murska Sobota s sosednjimi državami UVOD Z informacijo o obmejnem sodelovanju občine želimo prikazati vrste, obseg in gibanja gospodarskega, kulturnega, športnega in drugih oblik sodelovanja organizacij združenega dela, skupnosti in društev iz naše občine s sosednjimi državami. Informacija je izdelana na podlagi podatkov, ki so nam jih posredovale organizacije združenega dela, samoupravne inte-^ resne skupnosti in društva ter podatkov službe družbenega knjigovodstva in uprave za notranje zadeve. I. GOSPODARSKO SODELOVANJE 1. Vrste sodelovanja Organizacije združenega dela iz občine se vključujejo v mednarodno menjavo s sosednjimi državami na več načinov. Poleg rednega izvoza in uvoza opravljajo promet blaga in storitev tudi preko maloobmejnega prometa ter v okviru sejemskih sporazumov z Avstrijo in Italijo. Maloobmejni promet se izvaja le z LR Madžarsko. Pri tej obliki sodelovanja, kakor tudi pri sejemskih sporazumih gre za izmenjavo blaga med državama v razmerju 1:1. Med organi 4 — DELEGATSKI VESTNIK zacijami s strani meje so se začele razvijati tudi višje oblike gospodarskega^ sodelovanj a, kot so kooperacije, kompenzacije in oplemenitenje blaga. Pri kompenzacijskih poslih poteka zunanjetrgovinska menjava med dvema organizacijama za vnaprej dogovorjeno vrsto in obseg blaga, pri oplemenitenju pa gre le za začasen uvoz blaga katerega v naših organizacijah le dodelajo oz. opravijo določene storitve, nakar se blago vrača v tujino. Nekatere organizacije združenega dela imajo sklenjene s podjetji na Madžarskem kooperacijske pogodbe na osnovi katerih izvažajo lastne proizvode, uvažajo pa določen 'repromaterial. Organizacije združenega dela se preko Medobčinske gospodarske zbornice za Pomurje dogovarjajo b poslovnem in drugih oblikah sodelovanja s sosednjimi pokrajinami. Tako se na Madžarskem tesneje povezujejo z županijama Vas in Zala, v Avstriji pa so' v lanskem letu navezali stike s kmetijsko zbornico iz Radkersburga. Gospodarska zbornica si vseskozi prizadeva skleniti meddržavno pogodbo za maloobmejni promet blaga tudi z Avstrijo. 2. Organizacije združenega dela, ki .se vključujejo v maloobmejni promet Nosilec zunanjetrgovinske dejavnosti v občini Murska Sobota je ABC Pomurka DO Zunanja trgovina, ki vrši izvoz in ' uvoz blaga in storitev za članice SOZD ABC Pomurka ter za druge organizacije združenega dela. Pretežni del blagovne menjave z LR Madžarsko poteka v okviru maloobmejnega prometa. V tej obliki se izvaja tudi izvoz blaga za oskrbo blagovne hiše v Szombathelyju. pri katerem sodelujejo številne organizacije jz SR Slovenije. Blagovnico v Szombathely so leta 1978 zgradile organizacije v okviru SOZD IMOS Združena gradbena podjetja Ljubljana. kije bil tudi investitor. Vsa gradbena dela je opravil Konstruktor TOZD Gradbeništvo Pomurie. V maloobmejni promet se preko DO Zunanja trgovina vključujejo naslednje organizacije združenega dela: ABC Pomurka Do Mesna industrija, KZ Panonka, KZ Lendava, KK G. Radgona, KG Rakičan, KZ G. Radgona, Ljutomerčan. ZKZ Trbovlje, Mlekopromet Ljutomer, MURA, Mlinopek. SOBOTA. Lisca, Sevnica. Tekstil Prosenjakovci, Angora Ljubljana, Almira Radovljica. Odeja Škofja Loka, Velana Ljubljana, SCT Ljubljana, Kolinska Ljubljana, Tovarna sladkorja Ormož, Planika Kranj, Iskra Ljubljana. Juteks Žalec, Krka Novo mesfo, Zlatorog Maribor, Živinostok Bačka Topola, Sintelan Bačka Palanka, ITI Ivanjica idr. Na Madžarsko se izvažajo predvsem izdelki višje stopnje predelave, kot so mesni izdelki, proizvodi tekstilne in konfekcijske industrije, električno orodje, kozmetika idr., uvaža pa se v glavnem repromaterial za agroživilstvo in tekstilno industrijo, v zadnjem času pa tudi umetna gnojila in sladkorno peso. Poleg članic SOZD ABC Pomurka se v gospodarsko sodelovanje s sosednjimi državami vključujejo tudi naslednje organizacije združenega dela iz občine Murska Sobota: MURA Tovarna oblačil in perila na Madžarsko izvaža moške in ženske obleke, ženske plašče in moške srajce, uvaža pa volnene tkanine in podloge. SOBOTA TOZD Obrtništvo na podlagi kooperacijske pogodbe z Mizarsko zadrugo iz Kormenda izvaža oblazinjeno sedežno pohištvo in v višini protivrednosti uvaža leseno ogrodje za garniture, moltoprem in pohištveno blago. Splošna obrtna zadruga Prekmurka se zaenkrat ne vključuje v maloobmejni promet z Madžarsko. Izdelke svojih kooperantov izvaža le preko sejemskih sporazumov v Avstrijo. Blagovna lista za maloobmejni promet z LR Madžarsko v letu 1983 prvič predvideva izvoz in uvoz storitev, kar bo omogočilo Konstruktorju TOZD Gradbeništvo Pomurje, da se vključi v obmejno sodelovanje. V letošnjem letu pri Konstruktorju načrtujejo tudi zunanjetrgovinsko menjavo z Avstrijo preko sejemskih sporazumov. 3. Obseg in gibanje maloobmejnega prometa ' Organizacije združenega dela iz občine Murska Sobota se le z majhnim delom svoje proizvodnje vključujejo v obmejno sodelovanje s sosednjima državama. Na maloobmejni promet odpade le 3,2 % celotnega izvoza in 8,8 % uvoza doseženega v lanskem letu v občini, V okviru sejemskih sporažumov je bilo v istem letu izvoženo 2,3 % in uvoženo 4,7 % od celotne vrednosti blaga in storitev zunanjetrgovinske menjave. • Po podatkih SDK so OZD iz občine v zadnjih dveh letih dosegle naslednji obseg izvoza in uvoza blaga: v 000 din Izvoz skupaj 1981 1982 Indeks 1.172.568 1.601.787 136 — klasični izvoz 1.119.716 1.513.784 135 — maloobmejni promet 25.666 51.394 200 — sejemski sporazumi 27.186 36.609 135 Uvoz skupaj 511.971 622.033 121 — klasični uvoz 482.398 530.032 110 — maloobmejni promet 27.926 54.506 195 — sejemski sporazumi 1.647 29.495 — Obseg maloobmejnega prometa se hitro povečuje, vendar pa v strukturi celotne zunanjetrgovinske menjave le počasi narašča. Intenzivneje se v to obliko gospodarskega sodelovanja vključujejo organizacije združenega dela iz ostalih krajev SR Slovenije. Iz podatkov DO Zunanja trgovina, ki vrši zunanjetrgovinske posle posredniško tudi za druge OZD izhaja, da seje delež maloobmejnega prometa z Madžarsko v celotnem prometu te organizacije povečal v zadnjih treh letih od 15,24 % na 29,85 %. V letih 1975—1982 je DO Zunanja trgovina realizirala naslednji obseg prometa: M0P z LR Madžarsko Delež M0P Sejemski sporaz. z Avstrijo (izvoz) (uvoz in izvoz) v celot, prometu 1975 730.000 dolarjev 5,0 % 5.000.000 Sch 1980 2.300.000 dolarjev 15,24% 11.000.000 Sch 1981 6.150.000 dolarjev 28,0 % 12.000.000 Sch 1982 6.600.000 dolarjev 29,85 % 13.800.000 Sch Maloobmejni blagovni promet je do leta 1981 hitro naraščal in tako povečeval svoj delež v skupnem prometu DO Zunanja trgovina. V letu 1983 pa so skrčene možnosti uvoza in izvoza blaga preko maloobmejnega prometa in .sejemskih sporazumov. Tovarna perila MURA je začela sodelovati v maloobmejnem prometu z Madžarsko v letu 1980. V zadnjih treh letih je z Madžarsko realizirala blagovni promet v naslednji višini: — v dolarjih 1980 1981 1982 izvoz 330.342 313.800 162.533 uvoz 521.682 516.989 584.250 SOBOTA TOZD Obrtništvo je leta 1981 izvozila prvih 25 garnitur sedežnega pohištva, v letošnjem letu pa načrtujejo že izvoz 140 garnitur. Do leta 1985 predvidevajo nadaljnje povečanje izvoza na 670 garnitur, v vrednosti 5OO.OO0 dolarjev. * Kooperanti SOZD Prekmurke' so v okviru sejemskih sporazumov preko Jeklotehne v letih 1980—1982 izvozili montažne hišice v naslednji vrednosti: STRAN 20 VESTNIK, 31. MARCA 1983 katerih bi dolgoročno poslovno sodelovale s poGjetp v Avstriji in naMadžarskem Želje gospodarstva občine za povečanje izvoza in uvoza s sosednjimi državami so, vendar pa je obseg teh dveh oblik zunanjetrgovinske menjave omejen. Višina kontingentov in blagovne liste v maloobmejnem prometu sejemskih sporazumih so glede na lansko leto znižani. Kontingenti so glede na potrebe in možnosti OZD Premajhni, blagovne liste pa preozke in ne predvidevajo uvoza nekaterih vrst blaga, ki bi ga naše gospodarstvo potrebovalo. Ob tem so v zunanjetrgovinskem poslovanju prisotni še nekateri drugi problemi, ki ovirajo nadaljnji razvoj obmejnega sodelovanja. Tako tudi za maloobmejni promet veljajo sprejete administrativne omejitve uvoza, ki ne upoštevajo specifičnosti te oblike blagovne menjave. Precej seje povečalo tudi število potrebne dokumentacije in s tem v zvezi stroški poslovanja, saj je za realizacijo izvoza in uvoza sedaj potrebno imeti poleg deviznih pravic tudi dovoljeni količinski obseg. Težave so pri združevanju pravic, kar ni več možno med OZD v različnih reproverigah. ' Kljub številnim težavam in problemom pa organizacije združenega dela izpolnjujejo svoje planske naloge v celoti. DO Zunanja trgovina celo prekoračuje načrtovani obseg maloobmejnega prometa z Madžarsko. Organizacije združenega dela iz občine predvidevajo do konca tekočega srednjeročnega obdobja še naprej povečevati obseg blagovne menjave s sosednjima državama. Po oceni obstajajo možnosti razvoja kooperacijskih poslov. Tako si SOBOTA TQZD Obrtništvo prizadeva razširiti sodelovanje z podjetji na Madžarskem tudi s proizvodnjo v svojih drugih obratih. Tudi v Obrtni zadrugi Prekmurka želijo povečati izvoz proizvodov svojih kooperantov, vendar jih pri tem ovirajo omejitve pri izdatkih za določene stroške. 5. Sodelovanje na področju vodnega gospodarstva, cestne dejavnosti ter urejanja prostora in varstva okolja Meddržavno sodelovanje na področju vodnega gospodarstva poteka na podlagi posebnih sporazumov med obema državama, z republiko Avstrijo že od leta 1954, z LR Madžarsko pa od leta 1955. Sodelovanje se izvaja preko stalne jugoslovansko-avstrij-ske komisije za Muro in jugoslovansko-madžarske komisije za vodno gospodarstvo. Nosilec sodelovanja na naši strani je Republiški komite za varstvo okolja in urejanje prostora, ki v sodelovanju z Republiškim komitejem za mednarodno sodelovanje in Zvezo vodnih skupnosti SR Slovenije v svoje delo vključuje tudi strokovno službo Območne vodne skupnosti Mura in Vodnogospodarsko podjetje Maribor TOZD VE MURA Murska Sobota. Naloge obeh komisij so obravnavanje, usklajevanje in razrešeyanje skupnih vprašanj, ki zadevajo obe državi. Z Avstrijo poteka večji del aktivnosti v delih na mejnem odseku Mure, kakovosti vode te reke, vzdrževanju in regulaciji Kučni-ce, ukrepih za izboljšanje pretočnih razmer Ledave in Klanž-nega potoka v mejnem območju pri Sotini ter ostalih posegih, ki vplivajo na vodni režim obeh držav. Z LR Madžarsko se dogovarja o regttlacijsko-ureditvenih delih na Veliki in Mali Krki, Kobiljskem potoku, urejanju Ivanjševskega potoka s pritoki v mejnem območju, skupno še spremlja izdelava študije vodnogospodarske in energetske izrabe reke Mure ter se usklajujejo letni programi ostalih vzdrževalnih del na vodotokih skupnega interesa. Poleg tega Območna vodna skupnost Mura že dalj* časa sodeluje z Državno Zvezo vodnih skupnosti Madžarske in * Vodno skupnostjjo iz Zalaegerszega s katerimi medsebojno izmenjujejo strokovne in organizacijske izkušnje s področja vodnega gospodarstva. Sodelovanje občine poteka posredno preko Republiškega komiteja za mednarodno sodelovanje in Republiškega komiteja za urejanje prostora in varstvo okolja tudi na področju prostorskega planiranja in cestne dejavnosti. V sodelovanju s sosednjima državama si v občini prizadevamo za zavarovanje območja ob tromeji Avstrija—Madžarska—Jugoslavija in se dogovarjamo o urejanju skupnih poti ob meji. 6. PoVhvAu promet preVo meymb pre\io&pv 1978 1979 1980 1981 1982 Skupaj: — Kuzma 1.660.997 1.731.210 1.570.431 1.584.578 1.225.756 828.371 873.146 524.629 434.391 353.071 — Gederovci 746.061 792.919 990.681 1.098.589 820.206 — Hodoš 86.565 65.145 55.121 51.598 52.479 Skupni promet, ki zajema vstop in izstop potnikov je nekoliko upadel leta 1980. močneje pa leta 1982. Najbolj seje zmanjšalo število prehodov na prehodu v Gederovcih. V posameznih letih so bila prisotna naslednja gibanja števila potnikov prikazane v verižnih indeksih: 1978 1979 1980 1981 1982 Skupaj: 132,3 104,2 90,7 100,9 77,4 — Kuzma 135.3 105,4 60,1 82,8 81,3 — Gederovci 119,2 106.3 124,9 110.9 74,6 — Hodoš 505,8 75,3 84,6 93,6 101,7 Preko4 maloobmejnih prehodov je v letih 1978—1982 prešlo naslednje število potnikov: ’ 1978 1979 1980 1981 1982 Skupaj 184.522 149.964 133.500 141.262 152.652 Cankova 74.402 71.792 . 62.986 71.130 85.468 Korovci 3.694 3.614 2.548 968 1.440 Gerlinci 21.456 21.674 17.804 18.112 15.468 Fikšinci 6.134 6.234 6.934 7.498 6.854 Kramarovci 30.898 26.408 24.346 22.800 19.400 Sotina 19.84 16.574 14.890 13.142 14.362 Matjaševci 4.400 3.668 3.992 7.612 9.670 Največji promet se odvija na prehodu v Cankovi, kjer preide mejo okoli 56 % vseh potnikov na maloobmejnih prehodih. Število potnikov, ki preidejo državno mejo na maloobmejnih prehodih je v zadnjih dveh letih poraslo, vendar še vedno ne dosega obsega prehodov iz leta 1978. Gibanje potniškega prometa prikazano v verižnih indeksih na maloobmejnih prehodih je bilo naslednje: 1978 1979 1980 1981 1982 Skupaj 82,9 81,3 89,0 105,8 108,1 Cankova 100,9 96.5 87,7 112,9 120,2 Korovci 67,6 97,8 70,5 38.0 148,8 Gerlinci ,4 101,0 82,1 101,7 85,4 Fikšinci 112,1 101,6 111,2 108,1 91,4 Kramarovci 98,1 85,5 92,2 93,6 85,1 Sotina 58,5 86,8 89,8 88.3 109,3 Matjaševci 73,7 83,4 108,8 190,7 127.0 Ukrep Izvršnega sveta SFRJ o uvedbi pologa za prehod čez mejo v globalu ni vplival na zmanjšanje prometa potnikov čez maloobmejne prehode v letu 1982, odraža pa se v zmanjšanju potnikov na mednarodnih prehodih. To potrjuje analiza potniškega prometa po četrtletjih v letih 1981 in 1982. Na mejnih prehodih v Pomujju je bil glede na vrsto potne listine zabeležen naslednji obseg potniškega prometa: 6 — D E LEG A TSK! VESTNIK Skupaj Potni listi 1982 Maloobmejna prepustnica 1981 1982 1981 1981 1982 L polletje III. četrtlet. 2,271.862 2,061.072 1,783.475 1,508.048 488.387 533.024 1.855.186 1,760.971 1,522.321 «4,405.971 332.865 355.000 IV. četrtlet. 1,020.320 . 689.844 693.654 391.174 326.666 298.670 I-XII. 5.147.368 4,511.887 3,999.450 3,305.193 1,147.918 1,206.694 V posameznih obdobjih leta 1982 je bilo glede na enako obdobje preteklega leta doseženo naslednje gibanje prometa potnikov: v indeksih Skupaj Potni listi Maloobmejne propustnice I. polletje 91 85 113 III. četrtletje 95 92 107 IV. četrtletje 68 56 . 91 I—XII. 88 83 105 V zadnjem četrtletju 1982 je prisoten velik padec prometa potnikov s potnimi listi. Promet z maloobmejnimi propustnica-mije bil le delno nižji, saj so imeli jugoslovanski državljani po sprejemu ukrepa ZIS še možnost preiti mejo 5 krat brez plačila depozita. Večji del prometa se odvija preko mejnih prehodov z Avstrijo. Od skupnega števila odpade na Avstrijo 90,3 % in na Madžarsko le 9,7 % potnikov. V lanskem letu je prešlo madžarsko mejo s potnimi listi 10,1 % in z maloobmejnimi prepustnicami 8,8 % od skupnega števila potnikov, ki so prešli državno mejo na prehodih v Pomurju. II. SODELOVANJE NA PODROČJU DRUŽBENIH DEJAVNOSTI Glede na obmejno lego občine je vprašanje mednarodnega sodelovanja tudi na področju družbenih dejavnosti deležno precejšnje pozornosti. Tako sodelovanje narekujejo interesi in želje prebivalcev sosednjih dežel, stiki z našimi delavci začasno zaposlenimi izven države, stiki z našimi rojaki Porabskimi Slovenci, stiki naših občanov — pripadnikov madžarske narodnosti z matično domovino, kakor tudi ostale uveljavljene oblike vključevanja v mednarodno sodelovanje, predvsem na kulturnem in športnem področju. V občini Murska Sobota so na področju družbenih dejavnosti nekatere oblike mednarodnega sodelovanja že tradicionalne in dobro utečene. Stalne stike in povezave pa ima občina predvsem z naslednjimi deželami oz. mesti: v Avstriji z deželo Gradiščansko (Burgenland), predvsem z okrajema Jenesdorfin Bad Radkers-burg, ter z avstrijsko-jugoslovanskim društvom v Celovcu, v Zvezni republiki Nemčiji z mestom Ingolstadt, v Ljudski republiki Madžarski z Železno županijo — predvsem z mesti Som-bathely, Kbrmend, Monošter (Szentgothard) in na področju šolstva Bajansenye ter v ČSSR z mestom Jičin. Vse tradicionalne oblike in občasni stiki so načrtovani v letnih delovnih načrtih samoupravnih interesnih skupnosti in drugih nosilcev planiranja. V zadnjih letih je dokončno odpravljena praksa iz preteklih let, ko so se mednarodni stiki vzpostavljali večkrat nenačrtno, predvsem na iniciativo posameznikov, zato tudi ni bilo celovitega pregleda o aktivnostih v mednarodnih razsežnostih. V samoupravnih interesnih skupnostih in zvezah so te naloge poverjene posebnim odborom za mednarodno sodelovanje. V letu 1982 so bili po posameznih področjih realizirani naslednji programi: 1. Kultura in šolstvo Na področju kulture se vključujejo v mednarodno sodelovanje izvajalci v okviru občinske kulturne skupnosti in sicer: Zveza kulturnih organizacij, preko društev in drugih skupin ter Kulturni center Murska Sobota preko svojih delovnih enot (Galerija, Pokrajinska in študijska knjižnica, Pokrajinski muzej). Poleg navedenih se vključujejo še: Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Srednješolski center tehniško pedagoške usmeritve in Osnovna šola Prosenjakovci. ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ^OBCINE MURSKA SOBOTA V letu 1982 so izven Jugoslavije nastopile naslednje naše skupine: — lutkovna skupina iz Dokležovja je gostovala v Porabju v krajih: Števanovci, Gornji Senik in Sakalovci; — folklorni skupini iz Beltinec in Motvarjevec sta skupaj gostovali v Kbrmendu in Oriszentpetru; — sindikalni pevski zbor »Števan Kovač« je gostoval v Porabju; — Prekmurski oktet seje predstavil s krajšim programom na otvoritvi likovne razstave v Jenersdorfu; — folklorna skupina od Grada je gostovala v Modincih (Mogersdorf) — Avstrija. Pri nas so gostovale naslednje tuje skupine: — pevski zbor iz Kbrmenda je nastopil na srečanju pevskih zborov in oktetov v M. Soboti; — mladinski pevski zbor iz Kbrmenda je bil gost na medobčinskem srečanju mladinskih pevskih zborov v M. Soboti; — navedena zbora iz Kbrmenda sta izvedla tudi celovečerni koncert v Prosenjakovcih; — folklorne skupine iz Sakalovec (Madžarska) Sel (Avstrija) in Ingolstadta (Nemčija) so nastopile na folklornem festivalu v Beltincih; — gledališka skupina iz Ingolstadta se je v M. Soboti predstavila s predstavo »Romantiki«; — folklorna skupina iz Modinec (Mogersdorf) pa je nastopila pri Gradu. Galerija Murska Sobota Galerija v M. Soboti je sodelovala pri razstavah: — likovna razstava v Jenersdorfu »Sedem pomurskih grafi-' kov«; ' — mednarodna likovna razstava Panonia 81 v M. Soboti; . — razstava mesta Ingolstadt v M. Soboti; — razstava »Koroški umetniki razstavljajo« iz Celovca; — razstava umetnikov iz Jenersdorfa. Navedene razstave v M. Soboti sije ogledalo skupno preko 8.500 obiskovalcev. Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota Za Slovence v Porabju je knjižnica poslala okrog 300 knjig, to je nekaj manj, kot jih je prejela iz Madžarske, zaradi višjih cen naših knjig. Nemoteno je tekla tudi zamenjava periodike. Zavod za časopisno in radijsko dejavnost M. Sobota V letu 1982 so predstavnik ZCRD ob sodelovanju aktiva novinarjev obiskali uredništvo Radia Gybr. Zavod za časopisno in radijsko dejavnost je v lanskem letu obiskala tudi delegacija . Nepfront z namenom, da se seznani s stanjem informiranja pripadnikov madžarske narodnosti v Pomurju. Srednješolski center tehniško pedagoške usmeritve M. Sobota Učenci m profesorji Srednješolskega centra so sodelovali s podobnimi ustanovami v sosednjih državah z naslednjimi akcijami: — obiskali so Gimnazijo v Monoštru (Szentgothard) in se seznanili z delom slovenskega krožka; — pevski zbor centra je nastopil na glasbenem festivalu v Kbrmendu; — na center je bila prenešena tradicionalna likovna razstava iz Modinec (Mogersdorf); — maturantskega plesa, ki ga je organiziral center v Radinu so se udeležili kot gostje tudi učenci in profesoiji Gimnazije iz Radkersburga; — učenci centra so razstavljali na likovni razstavi v Modincih (Mogersdorf); STRAN 18 VESTNIK, 31. MARCA 1983 — center so obiskali: knjižni strokovnjaki iz Budimpešte, " delegacija iz Železne županije, kitajska delegacija in učitelji , slovenskega jezika iz Italije, ki so imeli v Murski Soboti tudi večdnevni seminar; — učenci centra so bili gostje v Radkersburgu na predstavi angleškega gledališča; — s kulturnim programom na centru so se predstavili učenci in profesorji Gimnazije iz Radkersburga. Osnovna šola Prosenjakovci Sodelovanje med Osnovno šolo Prosenjakovci in šolo v Ba-jansenyu je potekalo predvsem v obliki izmenjave obiskov učiteljev in učencev ter ob takih priložnostih hospitacij pri pouku in izvedbi kultumo-športnih programov. 2. Telesna kultura Na področju telesne kulture je bilo v letu 1982 vključenih v mednarodno sodelovanje 28 telesnokulturnih organizacij, ki so se predstavile v 12 športnih panogah. V programu mednarodnega sodelovanja je telesnokulturna skupnost upoštevala predvsem tri usmeritve in sicer: sodelovanje s Slovenci in slovenskimi društvi v sosednjih deželah, sodelovanje s sosednjimi deželami in sodelovanje z delavci, ki so na začasnem delu v tujini. * Sodelovanje z Madžarsko Sodelovanje s sosednjo Madžarsko je bilo v letu 1982 zelo razgibano. Telesnokultume organizacije so sodelovale s špor-tnimi klubi okraja Kormend ter mestom Sombathely. V omenjeno sodelovanje so bile vključene naslednje osnovne organizacije: AK »Pomurje«, NK Cepinci, Bakovci, Šalovci, Tišina, Mura in Prosenjakovci, Košarkarski klub Pomurje, Kegljaški klub Čarda, Rokometni klub Beltinka, Kolesarski klub Pomurje, Občinska taborniška zveza ter društvo za šport in rekreacijo invalidov M. Sobota. S porabskimi Slovenci sodelujejo: Občinska taborniška zveza, Športno društvo Čepinci (v nogometu in šahu) ter Rokometna kluba Krog in Beltinka. Sodelovanje z Avstrijo Sodelovanje je bilo dogovorjeno ob srečanju delegacije iz M. Sobote in Jenersdorfa. Nosilci dejavnosti so bile osnovne organizacije, nogometni klubi Rogašovci, Grad, Beltinka in košarkarski klub Pomurja. Programa niso realizirali: NK Mura, z Judo zveza Pomurja in NTK Sobota. Sodelovanje z delavci ha začasnem delu v ZR Nemčiji Pri realizaciji programa so sodelovale osnovne telesno $ kulturne organizacije: Kegljaški klub Čarda, Rokometni klub Polet, Judozveza Pomurja in NK Beltinka. Sodelovanje s ČSSR Hokejski klub in kolesarski klub Pomurje sta imela športna srečanja z mestom Jičin. To sodelovanje je bilo dogovorjeno že leta 1977 in izpolnjeno že 1979 leta. Srečanje športnikov iz zamejstva Občina Murska Sobota je vključena tudi v organizacijo srečanja športnikov iz zamejstva m sicer: iz Železne županije (Madžarska), združenje slovenskih športnih društev iz Italije in avstrijske Koroške. . Zaradi velikih stroškov se omenjene prireditve v drugih evropskih mestih (leta 1982 Darmstadt) udeležujejo le mladi igralci NTK Sobota in mladi atleti AK Pomurje. Društvo za rekreacijo in šport invalidov To društvo sodeluje z društvom invalidov »Vasakarat« iz Szombathelya in sicer v obliki dveh srečanj, enega v M. Soboti in enega na Madžarskem. Tak program je bil realiziran tudi v letu 1982. 3. Socialno varstvo Na področju socialnega varstva se vključujejo v program mednarodnega sodelovanja: Občinska skupnost otroškega varstva in Dom oskrbovancev v Rakičanu. V preteklih letih je tudi Društvo upokojencev iz M. Sobote vzdrževalo stike in Izmenjavalo obiske z. upokojenci Iz Venila, Szenl^olbarba In Sarvara iz Madžarske ter Radkersbnv^a in Turslentelda fNv-strija), vendar v preteklem letu takih srečanj ni bilo. Občinska skupnost otroškega varstva Skupnost že vrsto let uspešno sodeluje v okviru mednarodne izmenjave otroških letovanj z Avstrijo, Madžarsko in ZR Nemčijo. Otroci iz omenjenih držav letujejo pri nas v poletnih mesecih v Baški v Domu Daneta Sumenjaka, naši osnovnošolci pa v navedenih državah in sicer: v ZR Nemčiji in Madžarski v poletnih mesecih, v Avstriji pa so pozimi na smučanju. Tak programje bil realiziran v letu 1982. ko je 40 naših otroksmučalo v Reichensfeldu (Avstrija). Dom oskrbovancev Rakičan Osebje doma je vzpostavilo dobro povezavo predvsem s podobnim domom v Radkersburgu. Poleg občasnih srečanj so izmenjali'tudi povabila in udeležbo ob otvoritvah prizidkov, ki so bile pri obeh domovih v letu 1982. 4. Ostale oblike sodelovanja Občinska gasilska zveza Zveza že več let uspešno sodeluje z gasilci dežele Gradiščanske. V preteklem letu sta bila organizirana 4va skupna 'strokovna posveta v zvezi z vprašanji nudenja prve pomoči ob elementarnih nesrečah in večjih požarih. Dopolnjenje bil tudi obstoječi alarmni plan za obe strani. Na področju operativnih aktivnosti so gasilci iz obmejnih krajev sodelovali na njihovem okrajnem tekmovanju v Minihof Libau z 9 enotami in na deželnem tekmovanju v Jenersdorfu z 8 enotami. Gasilci izokraja Jenersdorfsosez 11 enotami udeležili tekmovanja pri Gradu. Z LR Madžarsko so bila le občasna srečanja in neformalni razgovori o sodelovanju. Občinski odbor RK Občinski odbor RK sodeluje predvsem v obliki izmenjave delegacij in sicer iz LR Madžarske z mestoma Nagykanizsa in Garahonc, ter iz Avstrije z okrajem Jenersdorf. V preteklem letu so z Madžari skupno analizirali predvsem vprašanja krvodajalstva, zdravstvene vzgoje in prve pomoči, z Avstrijci pa vprašanje prve pomoči. Vse navedene oblike mednarodnega sodelovanja so potekale ob soglasju Republiškega odbora RK, kot tudi OK SZDL. Pomurski zdravstveni center M. Sobota Pomurski zdravstveni center že dalj časa sodeluje na strokovnem področju z obema sosednjima državama — Avstrijo in Madžarsko. Ena od ustaljenih oblik sodelovanja je vsakoletni »Panohski simpozij«, kije namenjen predvsem strokovnemu izobraževanju zdravstvenih delavcev v osnovnem zdravstvu in je vsako leto v drugi državi. * V juliju preteklega leta je Pomurski zdravstveni center obiskala delegacija iz Ingalstadta (ZRN), ki je bila takrat na obisku v občini M. Sobota. Plod tega obiska je nova operacijska miza za okulistiko, ki jo je mesto Ingolstadt podarilo za novi kirurški blok. Pomurski zdravstveni center ima tudi že večletne stike z županijsko bolnišnico v Szombathelyu. Tamkajšnji zdravstveni delavci so se udeležili strokovnega srečanja, ki so ga pripravili pomurski ginekologi, kakor tudi proslave 50 letnice delovanja šolske zdravstvene službe v Pomurju. UGOTOVITVE IN STALIŠČA O OBMEJNEM SODELOVANJU OBČINE MURSKA SOBOTA S SOSEDNJIMI DRŽAVAMI Izvršni svet Skupščine občine Murska Sobota je na seji dne 22/2-1983 obravnaval Informacijo o obmejnem sodelovanju občine Murska Sobota s sosednjimi državami in ob tem ugotovil: Predložena informacija podaja celovit pregled sodelovanja občine s sosednjimi državami in je dobfa osnova za nadaljnje razprave. Blagovna menjava s sosednjima državama je dokaj razvita, žal pa maloobmejni promet blaga poteka le z LR Madžarsko. Pozitivna so prizadevanja ABC Pomurke DO Zunanja trgovina za krepitev in nadaljnji razvoj blagovne menjave z Avstrijo in Madžarsko 8 — D E LEG A TSK! VESTNIK ter nekaterih OŽD v občini za uvajanje višjih oblik gospodarskega sodelovanja. Sodelovanje na področju družbenih dejavnostije precej obsežno in v veliki meri pripomore k sožitju dveh narodov ob meji. Sodelovanje z zamejskimi Slovenci vsebinsko ni dovolj poglobljeno in sloni več ali manj na izmenjavi folklornih skupin. Ukrepi Zveznega izvršnega sveta, ki omejujejo prehode čez mejo brez plačila pologa so okrnili pravice manjšinskega naroda in delno onemogočili stike manjšine z matično domovino. Na podlagi ugotovitev iz informacije in razprave je Izvršni svet sprejel naslednja stališča: Organizacije združenega dela, družbenopolitične organizacije in skupnosti si naj še naprej prizadevajo za poglabljanje in krepitev vseh oblik sodelovanja s sosednjimi državami. Na podlagi 2. in 3. odstavka 3. člena in 3. odstavka 6. člena ter 41. člena Zakona o komunalnih dejavnosti (Ur. list SRS, št. 8/82), 10. člena Zakona o cestah (Ur. list SRS. št. 38/81), 9. člena Zakona o energetskem gospodarstvu (Ur. list SRS. št. 33/81) in 167. člena statuta občine Murska Posebno pozornost je potrebno nameniti sklepanju in širitvi višjih oblik gospodarskega sodelovanja organizacij združenega dela iz naše občine s podobnimi organizacijami v Avstriji in na Madžarskem. Pri pristojnih zveznih in republiških organih seje treba še nadalje zavzemati, da se blagovnemu prometu za oskrbo blagovnice v Szom' bathelyu prizna status višje oblike gospodarskega sodelovanja ter da se da oskrbi blagovnice prioriteta pri vsakoletnem dodeljevanju kvot maloobmejnega prometa z Madžarsko. Nadaljevati je treba s prizadevanji za sklenitev meddržavne pogodbe s katero bi vzpostavili maloobmejni blagovni promet tudi z Avstrijo. , Na področju družbenih dejavnosti se naj še naprej izvaja ustrezen program sodelovanja, hkrati pa je potrebno vsebinsko obogateti sode-'ovanje z zamejskimi Slovenci. Manjšinskemu narodu je nujno zagotoviti pogoje za nemo'teno povezovanje z matično državo. OSNUTEK Sobota (Ur. objave, št. 12/80), je Skupščina občine Murska Sobota na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne... sprejela * Odlok o komunalnih dejavnosti skupnega pomena v občini Murska Sobota 1. člen S tem odlokom se določajo komunalne dejavnosti skupnega pomena za občino Murska Sobota. 2. člen Poleg dejavnosti, navedenih v 1. odstavku 3. člena Zakona o komunalnih dejavnostih, se kot komunalne dejavnosti, ki so skupnega pomena za občino Murska Sobota, določijo še: 1. Urejanje in vzdrževanje ulic, trgov in cest s pripadajočimi napravami in opreme v mestu Murska Sobota, ki niso razvrščene med magistralne, regionalne in lokalne ceste; 2. Oskrba mesta Murska Sobota s toplotno energijo; 3. Urejanje in vzdrževanje javne tržnice v mestu Murska Sobota; 4. Urejanje in vzdrževanje letnega kopališča v mestu Murska Sobota; 5. Urejanje in vzdrževanje javnih sanitarij; 6. Plakatiranje in izobešanje zastav in transparentov ter urejanje in vzdrževanje za to namenjenih objektov; .. . Varianta: doda se točka 7, ki se glasi: mala (tekoča) vzdrževanja stanovanjskega fonda in poslovnih prostorov v družbeni lastnini, ki so v upravljanju Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Murska Sobota. doda se 8. točka, ki se glasi: opravljanje dimnikarske službe. 3. člen Komunalne dejavnosti iz 2. člena tega odloka so dejavnosti posebnega družbenega pomena. 4. člen Objekti in naprave, ki služijo za opravljanje komunalnih dejavnosti, se glede na rabo in vrsto določajo kot: a) Komunalni objekti in naprave individualne rabe, ki so: — objekti in naprave za oskrbo s toplotno energijo, — javno letno kopališče, — javna tržnica. — objekti in naprave za izobešanje zastav in transparentov; b) Komunalni objekti in naprave skupne rabe, ki so: *—javne sanitarije. — ulice, trgi in ceste v mestu, ki niso uvrščene med magistralne, regionalne in lokalne ceste s pripadajočimi objekti, opreme in napravami. r 5. člen Komunalne dejavnosti' iz 2. člena tega odloka opravlja v mestu Murska Sobota komunalna organizacija združenega dela, izven mesta Murska Sobota pa krajevne skupnosti. Krajevne skupnosti lahko prenesejo komunalne objekte in naprave v upravljanje pooblaščeni komunalni organizaciji združenega dela skupaj s finančnimi sredstvi in viri za delovanje obratovanje). 6. člen Sredstva za opravljanje komunalnih dejavnosti naštetih v tem odloku se zagotavljajo po določilih zakona o komunalnih dejavnosti 7. člen Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati........... 8. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin. Številka: * M. Sobota, dne Obrazložitev: S tem odlokom se v skladu z zakonom o komunalnih dejavnosti (Ur. list SRS. št. 8/82). z zakonom o cestah (Ur. list SRS, št. 38/81) in zakonom o energetskem gospodarstvu (Ur. list SRS, št. 33/81)'določajo komunalne dejavnosti, ki so skupnega pomena za občino Murska Sobota. Kot dejavnosti posebnega družbenega pomena opredeljuje sprejeti zakon le tiste komunalne dejavnosti, v okviru katerih delovni ljudje in občani v občini oz. v krajevni skupnosti trajno zagotavljajo svoje potrebe, ki so neogiben pogoj za njihovo življenje in delo v naseljih, pa jih ni-mogoče zadovoljivo uravnavati in zagotavljati samo na podlagi delo-vanja.tržnih zakonitosti. Za komunalne dejavnosti se po zakonu štejejo: - — oskrba naselij z vodo, — odvajanje odpadnih in padavinskih voda iz naselij, — vzdrževanje čistoče v naseljih, — urejanje javnih parkov, nasadov, drevoredov, zelenic, otroških igrišč in drugih javnih površin s pripadajočimi napravami in opremo, — urejanje javnih parkirališč, dovoznih poti, peš poti, hodnikov in drugih javnih poti v naselju, — javna razsvetljava v naselju. — opravljanje javnega mestnega prometa, — urejanje pokopališč ter pokopališkahn pogrebna dejavnost. V 2. členu odloka se navedene komunalne dejavnosti, ki se kot take lahko določijo z odlokom in so prav tak skupnega pomena. Pri uvrstitvi teh dejavnosti med komunalne dejavnosti so bili upoštevani pogoji po zakonu o komunalnih dejavnosti in zgoraj navedenih zakonov. Zakon o komunalnih dejavnostih določa, da se lahko z odlokom določijo kot komunalne dejavnosti, razen tistih, kijih že zakon kot take določa, še posamezne druge dejavnosti, ki imajo po svoji naravi komunalni značaj, če so take dejavnosti nenadomestljivi pogoj za življenje in delo občanov pa takih dejavnosti ni mogoče zadovoljivo zagotavljati na podlagi delovanja tržnih zakonitosti; V osnutku odloka se upoštevani vsi predlogi za določitev komunalnih dejavnosti, ki so bili podani v toku priprav osnutka odloka. V varianti se predlaga kot komunalna dejavnost vzdrževanje stanovanjskega fonda in opravljanje dimnikarske službe. V 4. členu odloka so komunalni objekti in naprave razvrščeni glede na rabo v objekte in naprave individualno in objekte in naprave kolektivne rabe. Odlok vsebuje tudi določilo, da je za opravljanje komunalnih dejavnosti v mestu Murska Sobota pooblaščena komunalna organizacija združenega dela, izven mesta Murska Sobota pa krajevne skupnosti. STRAN 17 VESTNIK, 31. MARCA 1983 Utemeljitev sklepa o uvedbi postopka za spremembe in dopolnitve statuta občine Z.bon občinske skupščine bodo na svojih sejah dne 14. aprila 1983 obravnavali pobudo za spremembe in dopolnitve Statuta občine Murska Sobota. Pobudo daje Predsedstvo Skupščine občine. Osnutek sprememb in dopolnitev bo pripravila Statutarno-pravna komisija. Zbori občinske skupščine bodo po sprejetju dali osnutek v javno razpravo. Sedanji statut občine je bil sprejet 11. aprila 1980 leta ter je drugi statut po letu 1984, ko je bila uveljavljena nova Ustava. Spremembe in dopolnitve tega statuta so bile sprejete v letu 1981 in se v celoti nanašajo na kolektivno delo in odgovornost organov občinske skupščine ter določanja dolžine trajanja mandatov funkcionarjev SO in Izvršnega sveta. V obdobju od sprejetja navedenih sprememb in dopolnitev je bil sprejeti novi Zakon o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti (Člen 96 do 112). Statutarno pravna komisija bo pregledala tudi druga določila statuta in v skladu z ugotovitvami predlagala spremembe in dopolnitve, če je za to dana potreba.