Knjiga Slovenska XIX. veku. France Zaveršnik r. 24. jan. 1807 v Tržiču, mašnik 1835, služil v Begunjab na Gorenjskem, na Koprivniku in v Šent-Gothardu na Trojani, u. 23. marc. 1874. — Bil je pevec in pesnik; javno se je oglasil vVodnikovem Spomenikul. 1859 str. 262—3, kjer opeva a) Troje polje (rudno, belo, žitno) in b) Ozir iz Bohinske ograje. Na primer bodi: V Bohfnju je znano Je z zernjam obs'jano,To Rudno je pfilje, Mi fiudno polje! K' nikdar ne kalf;K' ga jamar pozna; Ni v brazde 'zorano, Le v peči sožganoPremaga vse molje, Le v kotle vse gre! — Svoj sad obrodi. —Železa nam da itd. — Prvi sloveč župan Ljubljanski se imenuje Janez Nep. Hradeczkv r. 30. avg. 1775 v Ljubljani, župan 1. 1820, kteremu je o 251etnici njegovega vladanja eestitko zložil dr. Fr. Prešern, na starem strelišču govoril Lovro Toraan, tedaj učenec govorništva (Novic. 1845 1. 27), u. 6. jul. 1846 (Novic. 1. 29). Nekrolog nemški spisal mu je dr. J. Bleiweis. — Iz Prešernove čestitke p.: . . Kmetijske družbe ud nje zbor podperaš, Podperaš z njim domače Ti nNovice", Zabvale vsih Slovencov si naberaš, Ki bratov tihotijo zabavljice, Ki stala v bran je Atilovi sili, De smo zares mi Kranjci pozabiliKi preživela mnoge je narode, Že Slave matere, nje govorice,Ki naj naprej ohrani Bog ,jo mili! . . Mihael Ambrož r. 14. febr. 1808 v Ljubljani, okrajni komisar v Smledniku, državni poslanec, župan Ljubljanski, u. 25. apr. 1864. Bil je izvrsten govornik, dober pisatelj slovenski, storil je mnogo za mesto itd. — Dopisoval je v Novice na pr. 1. 1847: Nekaj od poslov in njih dolžnost. L. 1848: Želja Slovencov; Slovenski jezik ni otrok; Kakošne poslance bomo za Dunaj volili; Kaj se je zgodilo v Sniledniku; Kako bi se naš jezik v šole in v kancelije vpeljal; Odperto pismo iz Dunaja vsim Slovencam itd. Dopisoval je v Slovenijo 1. 1848 p. Slov. družtvu; iz Dunaja itd. Ker se je pa bratiti jel nekako z levičarji, posvaril ga je dr. Bleiweis v Novicab, P. Kozler v Novicdi in v Sloveniji: nOdperto pismice gosp. Ambrožu" — kjer je nasproti pohvalil Doljaka iz Goriškega (-Včerajšna seja deržavniga zbora — 11. sept. — je bila za Slavjane, zlasti pak za nas Slovence prav važna; pervikrat srao slišali v tem zboru ime našiga naroda S1 o venci" itd. Slov. 1848 str. 86), ter na njegov odgovor (str. 94) priobčil -Drugo odperto pisraice g. Ambrožu" (str. 106), in stvar je bila poravnana. - Pisal je Ambrož v Novicah o prav potrebnih in takrat koristnih rečeh p. 1. 1850: Od zemljišne odveze; Od davšin gostačev in bajtarjev; Od vodnih činžev; Od tlake za ribštvo itd. Potrebe novih srenjskih naprav; spisovanje županijskih zapisnikov. Od fabrik v Ljubljani in okoli LjubIjane. Splošno razjasnjenje zastran davšin, ktere bi imele nehati brez odškodovanja. Od rnitnih in kupnih gruntov. Od kantonskih cest itd. - L. 1848 se je boril zoper Metelčico (Jezič. X. 1872); 1. 1864 je nemški spisal knjižico ,,Fr. Metelko's Waisen -S tiftung 8. S. 23", poslovenil A. Lesar (Jezič. XI. 1873 str. 103) itd. — Na razgled bodi: Zdej jih poznamo ! Po 171. listu .Gracarce" prisiljeno razjasnjenje. — Ko dopisiini _Lloyda" in ,,Gracarce" z vsim svojim nesramnim natolcevanjem nič niso mogli opraviti zoper slovcnsko družtvo na Krajnskim, ktero niirno svojo pot v prid omike in povzdige domačiga jezika napreduje, so se ti dopisuni kakor bramorji iz ene njive na drugo, kakor gosence iz eniga drevesa na druziga spravili čez Novice . ., poteni zoper krnetijsko družbo, zdaj čez živinozdravniško šolo na Poljanah itd. — Ker ti možje žele, de naj bi Novice le od kmetijskih reči pisale, damo pri ti priliki svet na znanje, kako de se bramorji polove: Prazni piskerci se v zemljo zakopljejo, s perstjo pokrijejo in le toliko se duška pusti, de v piskerce popadajo, kader po svojih škodljivih opravilih po persti rijejo. Tudi tni si bomo prizadevali, kolikor je v naši moči, koristne domače naprave takih škodljivih žival varovati. de se jim po očitnim ravnauju taka past nastavi, v ktero se bojo ti bramorji sami sebe vjeli . . Satan ljuliko seje . . Zdej jih poznamo! itd. (Novic. 1850 str. 112 — 3). V Dr. Stefan Hočevar r. 15. avg. 1808 v Središču, učil se v Mariboru, Gradcu, na Duoaju postal dr. medicine in kirurgije 1. 1834, služil v Celju, v Podčetrtku od 1. 1836, v Celju c. kr. okrajni zdravnik od 1. 1852, u. 22. febr. 1883. — Součenec Gajev pisaril je v časopis njegov ilirski, nabiral za besednjak, Stanku Vrazu bil pobratim v dejanju in nehanju, kar je očitno iz peterih pisem (Vid. Dčla St. Vraza V. 1877), hitel 1. 1848 v Zagreb želeč po saboru zjedinjenja mej Hrvati in Slovenci, vstanovil čitalnico v Celju, bil dež. poslanec, ces. sovetnik itd. (Cf. Slov. Nar. 1878 str. 256). — Dragi pobratime! Hvala Tebi na Tvojem več dosta lčpo pisanom ilirskom listu, pisal mu je St. Vraz 1. 1839. Ja sam s Tvojoni ilirštinom premda ne podpuno, ipak dosta zadovoljan, buduči u dojdučem ako ni bolja venda gora biti neče (str. 185) itd. — Molim Tebe, dragi prijatelju, kupi več sada predbrojitelje za moju knjigu nNarodne pesni gornjoilirske ili Slovenske, koje za nedelu danah pod tisak dojti čedu itd. (str. 184). — Sve mi prorokuje, da pri ovom izdanju ninogo izgubit ču. Nu bilo, kako mu bilo! ja oču na svaki način plod moga šestogodišnja truda na sviet izdati. Ako i polovicu izgubiin, ide u ime božje na žrtvenik domovine . . Dragi Stepko! Što se tiče novacah, priskoči mi s nekoliko desetkami, čim više tiin bolje itd. (str. 187) .. — Ja ti sada ništa nemorem poslati, jerbo mi obitelj moja toliko izdatakah uzrokovaše, da nimam više nego deset forintih u peneznici (Kočevar Vrazu 17. ož. 1839. str. XX). — Predsednik novi čitalnici v Celju ogovoril je goste na pr.: nZ veselim srcom pozdravljam Vas, naše sosede in prijatle iz Kranjskega, ki ste se potrudili v Celje, da povikšate slovesnost pri začetju naše čitavnice. Posebe pozdravljam še Vas prvega podpornika slovenske literature, obče spoštovani gosp, dr. Bleiweis! Vaša nazočnost je naša radost, je naš ponos. Puzdravljam tudi Vas drage nam brate iz Maribora in Vas iskrene domoljube iz Celja in celjske okolice, ki ste zedinili svoje močf, da ustanovite tukaj prvo slovensko društvo. Pred letom še nikdo mislil ni, da bi kaj takošnega v Celji mogoče bilo. Nenadoma pokaže se misel čitavnice kot migljajoča zvezdica na našem obnebju, — in uresniči se družtvo. Tak hitro deluje ljubav do slovenskega jezika; to je sila narodnega čutja. Srce ini veselja igra, ako premislim, da naš narod takošno čutje ima. Spominjam se še dobro onega časa, kadar je le pet ali šest domoljubov v celi štajarski Sloveuii bilo. Oj, kako žalostno je takrat bilo! — Al sedaj je vse drugač. Tolika nonožina domoljubov, ki smo se tukaj sošli, dokazuje, da naš narod nima samo sebičnih Ijudi, ampak da je za žlahno čutje sposoben, da je za veličastno djanje pripraven, in da ima moč, svojo narodnost varovati. Ponašam se z narodom našini in ljubim ga tako, kakor sem ljubil svojo mater. Svoje matere ne bi bil zapustil, čeravno ni bila bogata in imenitna, ako bi se meni svetla kraljica bila ponudila na mesto matere stopiti. Tako ne zapustim slovenskega naroda, čeravno bi bil zadnji narod na svetu. Za ves svet njega ne zapustim! itd. (Novic. 1862 str. 67)." — Na stare dni že je priobčil knjigo, kteri naslov je: Slovenska mati. Podučna knjiga materam, kako naj sebe in svoje otroke zdrave obvarjejo. Spisal Dr. Kočevar. V Ljubljani 1882. 8. 48. Nat. Nar. Tisk. Zal. Dr. Kočevar v Celji. Nauk ta sega do 3. leta. — Kako se mora skrbeti v poznejših letih za telesno zdravje in umno razvitje otroka, razjasniti hočem v drugem spisu, brž ko mi bode možno (str. 48). A — ta drugi spis preprečila je smrt nemila! Josip Grodina Verdelski r. 20. raarc. 1808 na Verdeli poleg Trsta, učil se v Kopru, Gorici, Ljubljani, v Gradcu pravoslovja, vstopil v finančno službo v Dubrovniku, Spljetu, Celovcu, Trstu, šel v pokoj višji finančni komisar 1. 1875, u. 29. jan. 1884. — Dopiaoval je v Novice, Naprej, Glasnik, IStimmen aus Inneroesterreich itd. — Sad njegovega neutnornega delovanja so ti-le večji in maujši slovenski spisi: a) Koledarček za 1. 1853. — b) Njegovo veličanstvo Franc Jožef v veliki smertni nevarnosti 1. 1853. — c) Ilirski Primorjan 1. 1866. — Teržaški Ljudomil. — d) Pod Lipo, 1. 1869 v sešitkih. L. 1882: Povzetek nekih bolj važnih čle.nkov iz nekedanjega mesečnega časnika nPod Lipo" z geslom: Znanstvo je bogastvo. V Terstu 8. 195. — e) Opis in zgodovina Tersta in njegove okolice z uverstitvijo kratkega geografičnega in zgodovinskega pregleda starih in sadanjih Slavjanov, kakor še tudi kratke ooieiiibe njihove osode in omike. Se 7 lesorezi. V Terstu 1872. 8. 482. — f) Kratek pregled vesoljnega sveta splob, in posebno naše zemlje. L. 1872. 8. 48. — g) Izvirek premožnosti ali pravi pomoček za nje napravo in ustanovitev med ljudstvom. L. 1873. 8. 108. — h) Kratek razgovor o bolj važnih dosadanjih iznajdbah in posebno o strojih ali mašinab, železnicah in telegrafiji kot obrodkih čudodelne moči — človeškega duha. L. 1876.8.83.- i) Čitanka . . 1882. 8. 180. — k) Živenje Josipa Godine Verdelskega. Opisal on sam 1. 1879 8. 184 itd. — Knjige omenjene in sodbo o pisatelju glej v Zvonu 1884 str. 184 — 186 in 241—243, opisal Gregor J e r e b. Kolikor setn jaz mogel opazovati, dopisoval jeJ. G. Verdelski a)v Novice p. 1. 1853 iz Kopra o knjigi: Voditelj k znanstvu; o Kurelcu itd.; 1. 1854: Slavjani Teržaške okolice (Odloraek iz večega rokopisa); Parobrodstvo in železnice; Baron Čehovin; 1. 1855: Inaka sina (generala Bon in Bauer); 1. 1856: Kako si človek najlože pridobiva znanstev, ki so mu za življenje potrebne; 1. 1863: Kratek razgovor o važnosti trgovine in brodarstva; Iz opisa Angleža Patona. . . po Srbii; Iz torbice dobrovoljnega popotnika; 0 besedi »Laibach"; Benedke; Tržaški Slovani; 1. 1864: Nošnja Slovencev tržaške okolice; 1. 1869: Pod Lipo itd. — b) Koledarček družbe sv. Mohora I.: Kratek nauk o megli in oblakih, o dežju in mavrici, o toči in snegu, o blisku in gromu; II. 1862: Narodi in narodnost. — c) Večernice I: Hvaležnost in nehvaležnost. II: Blagočutje oroslanovo. III: Kako svet navadno človeka sodi po obleki. IV: Pomanjkanja in prednosti — vbožnost in bogastvo človeka itd. — d) Naprej ima manjših dopisov iz Celovca itd. — e) Glasnik 1. 1862: Česa je zdaj Slovencem najbolj potreba? 1. Dobrega političnega časnika; 2. Ustanovitve ljudskih knjižnic; 3. Marljivega dela in truda za izdajbo tacih knjig; 4. Složene, krepke in zdatne podpore in spodbude slovenskih pisateljev. ,,Naj tedaj vzamejo prvaki našega naroda, ali sploh vsi tisti, ki veliko premorejo - več ko jaz — v natanjčen prevdarek ta sadanji moj svet, piše o sklepu (str. 142); naj se trudijo, kolikor jim je le mogoče, da se kmalo izpelje, kar sera gori omenil z najboljim namenom, ali pa vsaj kaj enacega, da, posnemaje druge že omikane in izobražene narode, bomo napredovali in svetu dokazali živevnost našega naroda — da osramotimo še marsikterega odpadenca! Naj le še pišejo — zdaj je posebno za to čas in priložnost, zdaj je za to velika sila in potreba, — marljivo, neutrudorna in sploh na vso moč tisti možje bistre in prebrisane glave, ki živijo med nami in so se dozdaj že toliko poslavili v povzdigi naše narodoosti. Naj le pridno pišejo naši mladenči, ki so dosihinal v resnici že pokazali, da jim je veliko mar, in da so neizmerno vneti za pravo korist naroda, v katerega se gotovo s posebnim ponosom štejejo — saj nam je in mora pač tudi biti mladina sladka in poveseljivna nada za prihodnost. Živila naša vrla mladina!" — L. 1863: Nekaj o stanji in potrebah uašega slovstva (str. 24 — 26). Temu nasprot gl. nKos kritike" (str. 57—60). — f) Besednik 1. 1870: Tiskarstvo itd. Mihael Peternel r. 22. sept. 1808 v Novi Oselici, šolal se v Idriji, Celovcu, Gorici, Ljubljani, svečenik 1. 1835, služboval na Dobrovi. v Moravčah, Poljanab, Vodicah, Šmartinem pod Šmarijno Goro, 1. 1852 postal ravnatelj novi realki v Ljubljani, od 1. 1860 bil le profesor, 1. 1874 šel v pokoj, u. 6. avg. 1884. — Cvrst Slovenec je rad prebiral knjige Dobrovskega, Kopitarjeve in Miklošičeve itd.; pisal je časih v No vice na pr. 1. 1849: Ktere imena mescov so prave? —Na koncu pravi: ,,Obkratkitn: kdor tedaj piše za široki svet, ali za prihodnje čase, bo rabil stare, povsod znane, povsod veljavne imena mescov. Kdor pa piše le za danes in jutro, le za domači log, in si zaznamovati ho6e: kdaj de je breza sočna, kdaj je treba gosence moriti ali listje grabiti, naj se pa posluži tistih imčn, ktere so mu nar ljubši. Vas pa, dragi vredniki časnikov, novic in danic prosimo, odločite v novim letu, po izgledu usmiljeniga pratikarja, saj en kotiček na svojih listih za častitljive stare latinske imena, če jim že nočete clo popolnama gospodarstva, ktero se jim po vsi pravici spodobi, izročiti (Str. 3—13)." Dokler je bil r e a 1 k i r a v n a t e 1 j , pisal je jako marljivo v njena i z v š s t j a, sicer nemški, a le o domačih, narodskih stvareh na pr. 1. 1853: Errichtung der k. k. U. Realschule; Andeutungen zur Vaterlandskunde von Krain; 1. 1854: Georg Freiherr v. Vega. Biografische Skizze; 1. 1855—6: Geografische Skizze des Herzogthums Krain; 1. 1857: Andeutungen, wie und von wein die Realscbule zu beachten u. zu beniitzen sei, insbesondere in unserena Vaterlande Krain; 1. 1858 — 9: Schule u. Leben, insbesondere Realschule u. gevverbliches Leben; 1.1862: Imena, znamnja in lastnosti kemiških pervin (str. 3—14) itd. — L. 1866 je dal še kratko pojasnjenje o svojein delovanju, v kterem je bil poln jedra in dovtipa, če tudi ne vselej v vzvišani ali znanstveni obliki, kar sem povedal vže v Slovencu (1. 1874 str. 97 in 1884 št. 183). Jožef Preinru r. 1. 1809 na Vrhpolju v Vipavi, bil gramatikalni profesor v Celju, Gorici, nekaj časa tudi slovenščine, 1. 1851 ghnnazijski ravnatelj v Zagrebu, od 1. 1862 v Celju, 1. 1874 vmirovljen, u. 20. avg. 1877 v Gradcu. — Kedar je učil slovenščino, sostavil je knjigo: Nuova raccolta di dialoghi Italiani, Tedeschi e Sloveni. — Neue Sammlung Italienischer, Deutscher und Slovenischer Gesprache. — Nova Nabera Laških, Nemških ino Slovenskih Pogovorov. Bearbeitet u. zusammengefafst von Joseph Premru, k. k. Gymn. Professor in Goerz 1850. 8. 255. Paternolli. — Slovenci smo dobili s pričijočim delam koristne bukve, kakoršnih dosihmal še nismo imeli . . Zato to knjigo za berilo ne le šolam, ampak vsacimu, ki se želi zraven svojiga materniga še dveh jezikov vaditi, toliko bolj priporočimo, ker jo je g. pisatelj prav modro v dva glavna dela razredil; pervi del obseže besede, ktere veže v kratke poterdivne, odrečivne, vprašavne, velivne stavke itd. tako de se v tem slovniškim delu duh vsaciga jezika naučiti da. V 2. delu ima pogovorov, za različne navadne potrebe 48. Na koncu knjige so imena nar imenitniših umetnost, vednost, rokodelstev itd. (Novic. 1850 str. 95). Predgovor (Prefazione. Vorrede) se glasi slovenski: nVednost slovenskiga jezika je v sedajnosti zlo potrebna reč. De bi se ga tudi Lahi in Nemci ložej naučili, si je podpisani, porabivši naj bolji pisatelje, na vso moč prizadel, jim z nabero pogovorov v treh jezikih soznanjenje s tem jezikam in njega razumljivost zlajšati in pospešiti. Kratka, lahka in razločna izreka, ktero je v tih pogovorih z pazljivo marnostjo rabil, in celiga dela osnova mu da upati, de bo s temi še sploh koristnimi bukvami, posebno vsim tistim vstregel, kteri se vprihodnič slovenskiga jezika naučiti želijo. Zložitelj (L'Autore. Der Verfafser)". Da je pisatelj s pričujočo knjigo Slovencem vstregel in dober učitelj bil svojim slovenskim učencem, spričuje pesem v slovo (Novic. 1851 str. 259) z naslednjo vpeljavo: »Prosimo, da v Novicah natisnete sledeče slovo, ktero smo poklonili hvaležni učenci v Gorici svojimu Ijubljenimu gospodu učeuiku Jožefu Premru-tu o njegovim odhodu iz Gorice v Zagreb — v znamnje, kako učenci spoštujejo učenika, kterimu ljubezin do mile svoje matere živo v sercu klije." — Knjiga njegova je prišla drugič na svetlo 1. 1865 jn tretjič z naalovom; Dialoghi Italiani, Tedeschi e Sloveni. Italienische, Deutsche u. Slovenische Gesprache. Laški, Nemški in Slovenski Pogovori — raccolti ed elaborati da Giuseppe Premru. Terza edizione. Sensibilmente migliorata ed aumentata dal Sacerdote G. Rejec. Gorizia 1882. 8. 317. Paternolli. — K prvemu, v obliki nekoliko zboljšanemu predgovoru še pristavlja -Popravljavec": _Se ozreš še na to, kako bratovsko se ta jezik z vsimi slovanskimi narečji veže, in kako široko se te narečja po europejskih deželah razprostirajo, kako kratko, pa pomenljivo in določeno razne misli pregiba; se moraš, če si pravi prijatelj vednosti, saj nekoliko s tem jezikom soznaniti. Koliko gradiva najrle posebno jezikoslovec, viditi, da ta jezik iz staro-slovenščine izvira (essendocche la slovena e la figlia piu prossima della venerabile lingua antico-slovena)? koliko veselja sopet znanec tega jezika, ko vidi, kako določeno, izvrstno in živo se dajo stari klasični izreki prestaviti? — Al korist slovenskega jezika se bo v prihodnje temveč razjasnila, kolikor bolje boš v njem napredoval; in s to zberko se ti ponudi ključ k vedno boljšemu pospehu".