TRGOV Časopis za trgovino, industrijo in obrt. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. Dopisi se ne vračajo. — Št. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D, za pol leta 90 D, za četrt leta 45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se v Ljubljani. lkto vm. Telefon št, 552. LJUBLJANA, dne 1. decembra 1935. Telefon St. 552. ŠTEV. 141. Nov bič za trgovce. V saka vlada, pa naj si bo pobarvana s to ali drugo barvo, vsaka koketira rada z maso, vsaka si želi pridobiti simpatije najširših slojev. Ne izbira se za to preveč sredstva, računa se s strastmi, z nerazsodnostjo in zaslepljenostjo mase in vsako sredstvo je dobrodošlo, da se le dopade maši, da odgovarja sedaj temu, .sedaj onemu slučajnemu razpoloženju. Ni treba posebej poudariti, da. niso sedanje razmere rožnate. Davčni vijak, ki je marsikatero podjetje izžel do zadnje kapljice, ni zadušil samo lastnika, podjetja, ampak ž njim tudi nebroj delavcev, slaba prometna politika, ki ne koraka vzporedno z zahtevami, ki jih narekujejo bitne potrebe našega gospodarstva, nerazumljiva carinska politika, ki ne Ščiti domače produkcije, pač. pa povišuje ceno za predmete, katerih doma, po še tako optimističnih iz-gledih ne bomo še nekaj desetletij izdelovali, vse to paralizira gospodarsko življenje, povzroča stagnacijo* ki ubija podjetja in meče na cesto tisočero brezposelnih. Razmere so težke in postajajo z dnem v dan težje. Treba je odpomoči. Vlada sama je prišla do. prepričanja, da bo treba pomagati in, kakor čuje-mo, pripravlja že zdravilno, sredstvo, Joda ne tako', ki bi lečilo zlo na korenini, marveč ki vpliva samo na posledice zla, ki naj bi samo umirilo nezadovoljno' maso. B.oljševiški recept: »Bej buržujak se je pri nas prevedel v »Bij trgovca k Trgovcu plačaš visoke cene za vsakdanje življenjske potrebščine, on je. kriv. vsega zla, zato s pestjo po trgovcu! . Pred.dnevi smo čuli, .da misli vlada uvesti novo sredstvo te vrste. Doživeli smo že protidraginjske akcije v najrazličnejših niansah in imamo še zakon, ki se v Sloveniji izvaja z največjo rigoroznostjo, ki ubija ugled našega trgovstva in nas diskreditira v inozemstvu. Zdi se, da se ta zakon drugod ne izvaja, in da so v Beogradu nanj popolnoma pozabili, sicer ne bi pripravljali novo . akcijo iste vrste, novo hajko na trgovce. Neštetokrat smo že na tem mestu dokazovali, da taka prisilna mera ne more imeti dane3 na ureditev cen uprav nobenega vpliva. Blaga je na trgih dovolj na razpolago in kontrola cen leži v. rokah konsumentov samih. Konsumentu ni treba, da leta za blagom. Blaga je danes povsod dovolj in cene so danes, ko mora trgovec gledati, da izpeča čim več blaga in da spričo velike konkurence ne izgubi odjemalce, odvisne v večji meri od konsumenta, kot od trgovca. Take prisilne mere so bile mogoče na mestu v vojnem času, danes pa so»absurdne in ovirajo vsak gospodarski razmah. Menimo, da je bilo na tem polju dovolj diletantizma in bi bilo vendar bolje, ako bi se kompetentni krogi lotili resnejših, treznejših problemov, ki bi vodili k ozdravljenju našega gospodarskega organizma. Mrevarenja je bilo dovolj in neuspešnost takih poizkusov bo morala slednjič odpreti oči tudi masam. S preganjanjem branjevke, ki ni imela na vidnem mestu izpostavljenih cen, ne bomo olajšali današnjega položaja in reševali težkih gospodarskih problemov. Zato moramo take poizkuse, ki so le pesek v oči masi in ki računajo samo s strastmi in zaslepljenostjo mase, odločno zavračati in obsojati vse, ki hočejo na take načine ubijati našo trgovino! Pravilnik o zaposlovanja inozemskih delavcev. V >Službenih Kovinah« at. 274 z. dne 28. novembra t 1. je razglašen naslednji pravilnik o zaposlovanju inozemskih delavcev: § 1. Določila odstavka 1. § 103. zakona o zaščiti delavcev se nanašajo na delav-ce-inozemske državljane, ki so prišli v kraljevino SHS po 14. juniju 1922, dnevu, ko je stopil v veljavo imenovani zakon, kakor tudi'na one inozemske delavce, ki bodo šele prišli v našo državo z namenom zaposlitve. § 2. Kot delavca (nameščenca) v smislu tega pravilnika se smatra vse vrste fizičnih in intelektualnih delavcev brez ozira na spol, vrsto poklica in. veličino nagrade, ki prihajajo v kraljevino SHS v svrho, da dajo svojo telesno in dušev- LISTEK. Pravila naših delniških družb. Univ. prof. dr. Milan Škerlj: (Nadaljevanje.) e) Vse te kavtele bi mogle zavesti njanj vestne ustanovitelje, da bi družbo v resnici ali vsaj formalno — zlasti pri sihiultanski ustanovitvi — ustanovili z gotovino, pa s tiho namero, da po registraciji, po pravnem postanku družbe, od delničarjev ali drugih oseb nabavijo ©ne imovinske predmete, ki bi se bili sicer nabavili kot' stvarni vložki ali ustanovne nabave. Ker si ustanovitelji lahko pridrže pravico, da prvo načelstvo družbe postavijo sami, in ker bodo tudi tam, kjer se prvo načelstvo voli po ustanovni skupščini, ustanovitelji redno imeli na ti skupščini dovolj moči, da dosežejo izvolitev njim ljubih oseb, je torej dokaj lahko, da bi njim.vdano načelstvo brea onih kavtel, ki jih vsebuje deln. regulativ za ustanovitveni stadij, storilo to,, česar ustanovitelji sami niso storili, namreč nabavilo za. neprimerno ceno, v Škodo, delničarjem in upnikom družbe, rame predmete; ta .primer se imenuje ^»naknadna ustanovit«*«. Delniški regulativ skuša tal;e niahinacij^ preprečiti na sledeči način: ........ n) Sklepanju občnega zbora mora biti pridržana za dobo prvih treh let po sodni registraciji družbe odločitev o pogodbah, po katerih naj družba pridobi že obstoječe naprave ali nepremičnine, ki bi bile trajno namenjene za njeno obratovanje, ako naj odplatek presega peti del temeljne glavnice. Isto velja, če naj se pridobe tako drage naprave, ki jih je treba šele napraviti ali če naj se pogodbe teh vrst izpremene družbi v breme (§ 39., St. 1. del. reg.) Deln. regu-lativ izhaja s stališča, da so se po preteku treh let družbinega poslovanja prvotne razmere že zadosti izpremenile, da se ni več bati mahinacij ustanoviteljev ali po njih postavljenega načelstva, po drugi strani smatra manjše zneske, izpod ene petine temeljne glavnice, za premajhne, da bi resno ogrožali solidnost družbe, in predpisuje odločitev skupščine sploh le, če gre za trajne,, obratovanju namenjene nabave, ne toro j, če gre recimo za nabavo surovin, ki naj se v družbini tovarni obdelajo ali predelajo in sl, pa tudi ne, če se nepremičnine kupijo na eksekmtivni dražbi, . prostovoljna dražba bi ne aadosto- * vala. /?) Sama določba prejšnjega. odstavka bi delničarjev .ne ščitila dovolj, treba; jim je tudi dati. priliko, da razmere pri taki nabavi točno spoznajo, zato odreja no moč.v službo tretjih oseb z namenom zaslužka ali izučenja, v kolikor ta služba ni javnopravnega značaja. § 3. Dovoljenja za delo.inozemskim delavcem se bodo dajala na določeni ali nedoločeni čas. § 4. Delodajalci, ki želijo zaposlovati inozemske delavce, morajo v svrho dovoljenja za delo, predvidjenega v prejšnjem paragrafu, predložiti posebno prošnjo, inšpekciji dela, v kateri morajo navesti: število inozemskih delavcev, katere želijo zaposliti, vrsto zaposlovanja, čas za kateri želijo zaposliti, kdo je izvrševal dosedaj posle, za katere se želi zaposliti inozemske delavce, njih starost,, narodnost in državljanstvo, a po možnosti tudi njih točno ime — v nasprotnem primeru morajo to storiti naknadno takoj po zaposlitvi uvedenih delavcev. Prošnji morajo priložiti tudi izjavo pristojne delavske zbornice, odnosno zainteresiranih zbornic za primer, da niso v sestavu, delavske zbornice, za rudarska podjetja pristojnih rudarskih podjetij, državne borze dela, kakor tudi pristojne zainteresirane delodajalske, organizacije — zbornice (ali zveze), o tem ali so na teritoriju njih področja domači delavci dotične vrste nezaposleni in ali je potrebno dovoliti upotovanje takih delavcev iz inozemstva. Ob predložitvi prošnje za podaljšanje danega dovoljenja morajo delodajalci poleg podatkov in izjav v smislu tega paragrafa, navesti v svojih prošnjah še, dan, kdo je dal dovoljenje in za kateri čas je bilo dano prejšnje dovoljenje. Za delo. Delavske zbornice in državne borze dela bodo morale izdajati delodajalcem posebne reverze o prejemu prošenj. § 4. (a) Za primer štrajka ali izključitve v gotovem podjetju se dotičnemu podjetju ne bo moglo dovoliti zaposlovanja delavcev iz inozemstva dotlej, dokler se dotični spor ne uredi. § 5. Dovoljenja se bodo dajala samo za kvalificirano delavsko osobje, ki se ne more dobiti na teritoriju kraljevine SHS. § 6. Inšpekcije dela bodo izdajale dovoljenja za inozemske delavce največ do leta dni. • Pri izdajanju svojih rešenj v tem pogledu se bodo inšpekcije dela ozirale na mnenja ustanov in organizacij, predvidenih v prej imenovanem paragrafu, ki so priložena prošnji, a podjetja, ki spadajo pod nadzorstvo rudarskih oblasti, v prvi vrsti na mnenja rudarskih oblasti, kakor tudi na lastno poznanje zadeve. Dovoljenja za daljše od enega lela ali za nedoločeni čas bo izdajalo ministrstvo za socijalno politiko, zbog česar bodo pristojne inšpekcije dela naslovile vse takšne prošnje s' prilogami in s svojim mnenjem takoj po prejemu ministrstvu v rešitev. § 7, Inozemski delavci, zaposleni na teritoriju kraljevine SHS pred 14. junijem 1922, bodo morali prositi pristojno inšpekcijo dela, za izdajo uverenja, da se na njih ne nanaša § 103. zakona o zaščiti delavcev in da smejo svobodno in neovirano delati na teritoriju naše države. Poleg prošnje morajo predložiti tudi uedvomljive dokaze, da so prišli in bili zaposleni v naši državi pred prej navedenim datumom, poleg tega tudi dokaze o kvalifikaciji z navedbo podjetja, v katerem so zaposleni in vrsto zaposlovanja. Pristojne inšpekcije dela bedo prove-rile avtentičnost predloženih dokazov in izdale potrebna uverenja. Nato bodo sestavile točen seznam takih delavcev po podjetjih z navedbo kvalifikacije, poklica in let bivanja na ozemlju naše države in ga bodo uujiio odpo;« slale ministrstvu za socijalno politiko radi eventuelnega nadaljnega \postopanja. V to svrho bodo inšpekcije dela preko pristojnih upravpih (policijskih) oblasti in delodajalskih in delavskih organizacij pozvale vse takšne dela.vce, da se obrnejo na njih s ■ prošnjami in gori navedenimi dokumenti najdaljše v 3 mesecih od dneva, ko stopi ta pravilnik v veljavo. Za primer, da zapustijo take osebe ozemlje naše države za daljše kot 1 mesec, in ne bi to zahtevale potrebe podjetja samega, o čemur bo Odločala pristojna inšpekcija dela, izgubijo vse te osebe pravico do dela v naši državi. Glede ponovnega zaposlovanja morejo delodajalci po-, stopati v smislu § 4. in 6. tega pravilnika... § 8. Vsi delodajalci, pri katerih so zaposleni inozemski delavci z dovoljenji za delo določeni čas, se morajo tekom meseca dni predno zapade dobljeno dovoljenje obrniti na pristojno inšpekcijo dela s prošnjami za podaljšanje dovoljenj v zmislu § 4. in 6. tega pravilnika. deln. regulativ, da mora statut določiti, da se mora skupščini, ki naj sklepa o takem predlogu, predložiti poročilo, po vsebini analogno ustanovnemu poročilu in ki je morajo podpisati in s tem posvedočiti, da jim je vsebina znana, vsi člani načelstva in nadzorstva, če je postavljeno, nadalje pa tudi one osebe, od katerih niaj se stvari nabavijo (§ 47. del. reg). Statut mora tudi dolomiti, da se mora vsakemu delničarju najkasneje tri dni pred skupščinskim dnevom na zahtevo vročiti prepis ali tiskan izvod poročila. Slednjič mora statut za sprejem takega predloga določiti kvalifikovano večino, ki mora obsegati najmanj tri četrtine glasov, oddanih v skupščini in eno četrtino cele delniške-glavnice. Vidi se, da deln. regulativ tu ni tako strog, kakor pri ustanovitvi sami, kajti po našem gornjem primeru bi bil predlog sprejet, ko bi zanj glasovali samo A, B in C. Dvomljivo je, ali naj novi zakon te določbe postrožL Zahteval bi se morda lahko večji quorum nego ena četrtina delniške glavnice, težje pa je vprašanje, ali naj se postavi kriterij, da mora za predlog glasovati določen del delničarjev; na ta način bi se lahko dalo malim delničarjem v roke prehudo orožje, prilika za hfsiljevanje. Stvar je vsekako potrebna temeljitega - prevda/rka.- f) Slične nevarnosti kakor ob usta- novitvi morejo ogražati delničarje in upnike tudi ob zvišanju glavnice, zato zahteva deln. regulativ (§ 17) ob zvišanju glavnice glede vplačil v gotovini in glede stvarnih vložkov slično previdnost kakor pri ustanovitvi družbe. Ko bi teh določb ne bilo, bi bilo dokaj lahko 'vu-igravati določbe o ustanovitvi na ta način,’ da bi se družba ustanovila z majhno glavnico, po sodni registraciji pa bi se delniška glavnica zvišala za apore. Vendar pa deln. regulativ ni popoln. Predvsem ne govori o tem, ali smejo podpisniki še na ustanovni skupščini zahtevati revizijo, vendar bi se to vprašanje dalo potrditi, kajti ne bo dvoma, da lahko izjavijo ustanoviteljem, da ne glasujejo za ustanovitev, če se prej ne izvrši revizija. Isto bo veljalo pri >na-knadni ustanovitvi«, za stvarne vložke pri zvišanju delniške glavnice pa določa deln. regulativ izrečno, da sme revizijo zahtevati koncesijsko oblastvo: Boilj nerodno je, da deln. regulativ ničesar ne omenja o »ustanovnih nabavah« in >na-knadnih ustanovitvah« pri zvišanju glavnice. Nevarnosti sicer ne bo, če se kaj pripeti tekom prvih treh let po registraciji : družbe, tu veljajo že navedene določbe. Slične določbe pa bi morale veljati tudi za določen čas po zvišanju glavnice. (Dalj« riedt.) Vse prošnje, predložene za podaljšanje dovoljenj bodo inšpekcije dela v primerih, da prejšnja dovoljenja presegajo z novimi zaprošenimi roki leto dni, predložila ministrstvu za socijalno politiko v rešitev, glede drugih bodo sama odločala. Prošnji za podaljšanje je priložiti tudi dokumente, navedene v § 4. lega pravilnika. § 9. Delodajalcem vseh inozemskih delavcev, ki so prišli in dobili delo v naši državi potem, ko je stopil v veljavo zakon o zaščiti delavcev, odnosno po 14. juniju 1922 in glede katerih se v obče ni prosilo dovoljenja za delo ali se je dovoljenje dalo samo za določen čas, po preteku katerega se ni zahtevalo ali se ni odobrilo potrebno podaljšanje v smislu prej obstoječega pravilnika z dne 23. julija 1924 se ne bodo dajala nova dovoljenja za delo za dotične delavce, odnosno prej izdana dovoljenja se ne bodo }x>-daljšala. § 10. Delodajalcem, ki so, predno je stopil ta pravilnik v veljavo, predložili potrebne prošnje l>odisi pristojni inšpekciji dela ali ministrstvu za socijalno politiko, v svrho da bi dobili dovoljenje za •delo ali v svrho podaljšanja že zapadlih dovoljenj za delavce tuje podanike zaposlene v njih podjetjih ni predložiti nove prošnje. § 11. Delavske zbornice, državne borze dela, odnosno rudarske oblasti morajo izdati delodajalcem, ki se v te svrhe na nje.obračajo, izjave, o katerih govori §4. tega pravilnika, najdaljše v roku 10 dni, od dneva ko »o jih za to zaprosili. V nasprotnem primeru morajo delodajalci svojim prošnjam priložiti reverze pristojne delavske zbornice, državne borze dela, odnosno rudarske oblasti ali mesto teh poštni recepis, da so se na te obrnili 8 prošnjo za izjavo, z navedbo, da niso jim odgovorila v določenem roku. Pristojna inšpekcija dela mora pri reševanju teh prošenj gornje premeniti in nato rešiti zadevo. § 12. Ako ne bi bile delavske zbornice mnenja, da je zainteresiranim delodajalcem dovoliti zaposlovanja zahtevanih tujih delavcev, jih morajo napotiti tja, kjer morejo dobiti zahtevano delavno moč: Ako bi se pa po dokumentih teh delavcev ugotovilo, da nimajo potrebne kvalifikacije za zahtevane posle, naj delodajalci o tem obvestijo pristojno inšpekcijo dela, ki bo rešila njih prošnjo po lastnem preudarku, odnosno ministrstvo v primerih, za katere je pripojijo v smislu § 6. tega pravilnika. (Konec prihodnji*.) Na Ruskem pomanjkuje blaga. Na Ruskem postaja problem pre-skrbljevanja prebivalstva vedno^ težji. Vedno bolj se kaže, da je državni aparat preokoren, da bi mogel redno preskrbljevati vse kraje prostrane države s potrebščinami, katere se v vsakdanjem življenju neobhodno^ potrebujejo. Posledica tega se kaže v tem, da ostajajo razni predpisi, ki široki, ampak tudi v vseh drugih strokah. Potreba daleko presega razpoložljive blagovne zaloge. Vlada je sicer za tekoče gospodarsko leto dovolila uvoz tujega blaga v vrednosti najmanj 800 milijonov zlatih rubljev, more pa kljub temu, da je domača industrija glede kvalitete in kvantitete svojih izdelkov dosegla predvojno izmero, pokrivati samo okoli 40 odstotkov dejanske potrebe. Posledica tega je neznosna draginja, katere država ne more preprečili. Sovjetska vlada bi privatno trgovino najraje popolnoma zatrla, dasi so si odločilni faktorji na jasnem, da za dogleden čas ne morejo, pogrešati privatne inicijative. Posebno za trgovino na drobno je privatna inicijativa neizogibna. To kaže dejstvo, da je v Petrogradu 42 detajlnih trgovin v privatnih rokah. Konzumna društva, katera vlada z vsemi sredstvi pospešuje, so za detajlno trgovino preokorno organizirana. Pomanjkuje jim pa tudi izurjenih in trgovsko izobraženih voditeljev. Konzumom povzroča velike težave, da morajo kupovati pri sindikatih ne le blago, kakoršno rabijo, ampak gotovo množino tudi drugega blaga, kakoršnega izdeluje,. odnosno ima na zalogi dotični sindikat. Kupec, ki hoče kupiti v konsumu galoše, mora brezpogojno kupiti zraven še en par čevljev, ker se hoče konsum iznebiti tudi čevljev, katere je moral prevzeti od sindikata, ko je naročil galoše. Zaradi tega kupuje vsakdo raje pri privatnem trgovcu, pri katerem so galoše morebiti še enkrat tako drage, ni mu pa treba kupiti zraven še čevljev, katerih ne rabi. V kovinski stroki ni nič boljše. Vaški konzum dobi poleg naročenega blaga tudi gotovo množino žebljev v velikosti, v kakoršni jih prebivalstvo ne rabi. Vaščani kupujejo zato svoje - potrebščine rajši pri trgovcu, ki prilagodi svojo zalogo vaškim potrebščinam. V Petrogradu oddajo sindikati samo 3.5 % svoje zaloge privatnim trgovcem, dasi imajo ti v rokah 42% vse tamošnje detajlne trgovine. Privatni trgovci si nabavljajo blago pod rokd, deloma od strani konzumov, deloma od ljudi, ki smatrajo za svoj poklic, da se nastavljajo pred državne prodajalne in v teh po določenih cenah nakupljene predmete s precejšnjim dobičkom prodajajo privatnim trgovcem. Seveda imajo tudi konzumi izdatne dobičke pri oddaji svojega blaga v privatno trgovino. Posledica teh neurejenih razmer je izredna draginja. Najodločitnejši faktorji v sovjetski Rusiji prihajajo vedno bolj do prepričanja, da si država ne more prisvajati edine pravice prodajati blago in potrebščine na drobno. Na čelo akcije, ki se bori proti vedno naraščajoči dfar ginji, se je postavil predsednik ruskega gospodarskega sveta. Privatno trgovino smatra za neobhodno potrebo. Po njegovih nazorih naj se tudi trgov^ cu nudi možnost, da dbbavlja blago po normalnih cenah. Samo tam, kjer ni urejujejo detajlno trgovino, samo na konzuma ali poštenega trgovca, nai se papirju, dejansko pa je detajlna tr- ustanavljajo državne prodajalne. Ako govina že prešla v izdatni meri v pri' 1 - m vatne roke. V Moskvi je postalo življenje nor malno. V trgovskih izložbah je postavljeno na ogled najrazličnejše blago od navadne d«, najboljše kakovosti. Na videz ni bilo opažati do zadnjega časa ničesar izvanrednega. V zadnjem času pa se je položaj izpre-menil. Trgovine državnega tekstilnega sindikata so oblegane od jutra do večera. Dvojna vrsta stražnikov se upira navalu kupcev, ki jse nastavljajo in čakajo, da pridejo na vrsto, da si nakupijo manufakturo. Na Suharje vki, velikem trgu v Moskvi pa je na razpolago tekstilnega blaga, kolikor kdo hoče in nikdo se zanj ne puli. To blago je ravno tako opremljeno s pečatom tekstilnega sindikata, kakor ono, ki se prodaja v državnih proda-jalnicah, stane le namesto pol rublja, kakor predpisuje cenik sindikata, dvajset rubljev. In ako kupec tej ceni ugovarja, ga prodajalec na kratko odpravi z izgovorom, da s© dobiva v državnih prodajalnicah cenike, pri njem pa blago. Pomanjkanje blaga po državnih cenah po se ne kaže samo v tekstilni si mora trgovec preskrbljevati blago po ovinkih, ki izdatno draže blago, gre vse to na račun prebivalstva. Kon-zurai naj se preurede in jim določi cene, po katerih smejo prodajati svoje Bistvo keramičnih kaollnov v trgovsko - tehničnem smislu. (Praktična navodila.) (Konec.) Probo prri 100* C prav pošteno presušimo in takoj po ohladitvi natančno odtehtamo. Nato jo razžarimo dve uri v električni peči pri 700° C in po ohladitvi zopet odtehtamo. Razmerje obeh tež, množeno s 100, nam da odstotno izgubo na žarenju. Dokler ima izguba na žarenju konstantno isto velikost, toliko časa lahko tudi sklepamo na neizpremenjeni mineralni sestav kaolina. Ker so električne platinske peci znatno dražje od kromo-nikijastih, bi posebne slednje (made in Germania) priporočal, ker jih lahko priklopimo na vsak vodnik za žarnice kar direktno (brez priklopnega upora) s 110 ali 220 Volti, ki nam dado v žarilnem prostoru temper raturo do 700" C. Proizvajalec kaolina naj da naj-prvo po strokovnjaku določiti fizika-lifno-fehnične lastnosti in vse možnosti uporabljivosti dotičnega kaolina, potem* naj ga šele ponudi v fabri-kacijo onim panogam keramične industrije, ki so sestavi dotičnega analiziranega kaolina najbližje, ker Vsak kaolin, bodisi še tako slab, ima tahko v kaki špecijalrti premogi keramike prednost pred vsakim drugim, morda celo finejšim. Sevemočeški kaolin je vendar eden najboljših. Vendar velja ta lastnost le za nekatere panog«, ki zahtevajo le to sestavo. V drugih jo včasih uporabnejša domača, morda sicer omalovaževana vrsta. Keramični konzument naj si torej izbere na podlagi fizdkalnotehnične preizkušnje ono vrsto kaolina, ki najbolj odgovarja lastnostim (trdnost, barva, prosojnost itd.) končnega produkta, ki se ima izdelati iz prevzete surovine. Potom praktičnih poisku-sov naj večkrat določi mešalno razmerje več vrst kaolinov, nadalje vrsto zmesi glinaste substance, živca in kre men.jaka, ki bi' se prilagodila temu mešalnemu razmerju. Predvsem pa naj se otrese konsument predsodka, da je ravno gotove vrste in gotovega imena kaolin najboljši. Domači, nekaj slabejši kaolini dado, — mešani v pravilnem, za vsak posamezni slučaj določenem razmerju, — izvrstno surovino za več panog keramike. g) K a o 1 i n s k e lastnosti v a žne Za keramiko. Mercdaj na je tu žgalna barva, trdnost, oblikn-vitost, sušilna izguba, hitrost sušenja in odpornost. Žgalna barva. — Kaolin nikdar ne sme vsebovati delcev železa, ki pri žganju v obliki madežev obarvajo keramično snov. Obarvanje lončenine in glasure naj bo enakomerno in brez nijans. Ije pri kamenini je dovoljena, rumena ali medlorumena barva, ki zavisi seveda tudi le od okusa. Kaolin pa, iz katerega hočemo izdelovati porcelan, ne sme imeti rumene barve. Četudi so kaolini, — ki ostavijo pri žganju eminentno belo barvo (sever-nočeški), na prvem mestu kakovosti, vendar nikakor ne smemo radi tega zametavati drugih, navidezno slabej-ših vrst, ki prikazujejo le samo slabo, medlo rumenkasto žgalno barvo jo šabloni oblikuje. Minimalna raz->ojna trdnost kaolina v osušenem stanju znaša, po empiričnih določbah-, najmanj 120 gmm!. Kaoline z manjšo trdnostjo pa kljub temu še lahko upo-rabljamo za keramično blago z debelimi stenami in pa za one vrste, ki jim ni potreba prenesti na gotovem mestu prav posebnega pritiska. Trorbenost ali oblikovitost. Tozadevne zahteve keramike na kaoline so zelo raznovrstne. Pri fabrikaciji vlivanih ali štancanih izdelkov tvor-benosti ni treba upoštevati. Nasprotno pa je tvorbenost kaolina razna za blago, ki ga odtisnemo v ali na mavčevi šabloni. Plast »novi, ki jo hočemo oblikovati, ne sme zadobiti malih razpok in žilic, kadar pride izpod šablone do končne izdelave. Te razpoke in žilice se pri sušenju le še povečava j o in so vzrok končnemu razpadu oblikovanega telesa. Največjo tvorbe-nest pa zahteva izdelava tankih plact-njev in tankih globokih krožnikov. Zmožnost tvorbenosti pri kadinih v keramični praksi često precenjujemo. Vrednosti tvorbenosti raznih kaolinov naj bodo vedno v istem razmerju, kot njihove razbojne trdnosti. Seveda je mnogo odvisno tudi od spretnega oblikovalca, ki lahko z veščo kretnjo in pravilnim ravnanjem pri keramični snovi nadomesti njeno pomanjkljivo tvorbenost. Sicer pa primerna razbojna trdnost že relativno dolbči zadostno tvorbenost kao-lina. :\ . Sušilna izguba. Značilna je za vse kaoline. Pri vsakem kaolinu moramo preračunati velikost zmanjšanja površine. Čim manjša je ta sušilna izguba, tem boljše za dotično keramična snov, ker jo lahko brez rizika uporabljamo za vrtilno oblikovanje na mavčevih šablonah, kjer bi sicer pri veliki izgubi snov obtičala na šabloni in se tam razlezla. Hitrost sušenja. Že gospodarstva nest keramične prakse zahteva, da se vlažna surova keramična oblika čimpreje posuši. To se zgodi tem- preje, čim tanjše so stene surove oblike in čim večja je suši Irm hitrost uporabljenega kaolina. Prav posebno pa jo moramo upoštevati pri izdelavi močnih izolatorjev (debele stene) za visoke napetosti, ker bi slednji pri prepočasnem Bušave oziroma znatne kupčije, <**>» praadeti podjetnik pravico v ino--seanstvu osebno ’ intervenirati in sklepati *>govwre, ki pa dobe pravno veljavnost šete/po- odobritvi državnega trgovskega Na primer akt) rabi podjetnik « Rasajč kak stroj, si- mora najprej izpo-»Jovatl inwjao dovoljenje *a ta predmet; -* uromioo -in prejetimi ponudbami se "«t>me dotičnik na pristojno lafltopsfcvo ZSSR, ki jo vsakenm poslaništvu v in-" SustrijskJh dodeljeno, od kate- ■ rej»a aasiopniJ^va dobi uvoznik p*Wem obvestilo, da je ponudba sprejemljiva, ali pa se mu priporoča ugodnejša dobava istega stroja. Trgovske agenture ruskih poslaništev razpolagajo s kompletnim industrijskim arhivom dotične države in skrbijo, da se naročnikom iz domovine postreže s trenutno najboljšimi in naj-cenejšimi izdelki. Gotovo ima taka organizacija trgovsldh poslov izredne prednosti od običajne trgovine s tujino, pri kateri igra obojestranska zaupljivost najvažnejšo vlogo. — Kako pa poslujejo naše konzularno agenture? (K. T.) Industrija. Brezposelnost. — V Avstriji je bilo koncem oktobra 131.097, na Ogrskem 25.488, v Nemčiji 298.000, na Angleškem 1,295.000, v švici 10.356 in na Poljskem 196.430 oseb brea posla. — Kakor znano, se v naši državi giblje brezposelnost med 60.000—80.000 oseb. Začetkom meseca oktobra se je pri nas naštelo 68.818 brezposelnih oseb. Tovarna za kože in čevlje na. prodaj. — Niška trgovaška banka naznanja, da se bo vršila dne 7. decembra t. 1. javna prodaja Tovarne za čevlje, d d. v Nišu, a 18. decembra javna prodaja Tovarne za kože v Nišu. Obe tovarni ležita ena zraven druge na bregu Nišave v predmestju Niša. Tovarna za čevlje je najmo-derneje urejena, njena kapaciteta znaSa GOO do 800 parov vojaških čevljev v 8 delovnih urah. Tudi tovarna kož je zelo inodemo urejena. Njena kapaciteta znaša 80—100 vagonov najrazličnejšega usnja, kakor kruponov, bokskalf, ševroja itd. Obe tovarni zavzemata površino 6000 kvadratnih metrov. Tovarni sta morali ustaviti obrat zbog finančnih težkoč. jDRir prašek za pecivo in vanilin sladkor priznano najboljši I Odklanjajte sliine a manjvredne Izdelke! r- Davki In takse. Znižanje hišno-najemnega davka v Ljubljani. - Hišuf‘^9«Stiukl v Ljubljani plačujejo najvišji hišno-iiajenini davek v celi državi, to je 20% od čiste najemščine. V zvezi z državnimi pribitki in avtonomnimi dokladami dosega obremenitev naravnost ogromno izmero. Na 10.000 Din najemnine znaša najemni davek 2000 Din, GO % edinstveni državni pribitek, (od 2000 Din) 1200 Din, 30% izredni pribitek (od davka 2000 Din in edinstvenega državnega pribitka 1200 Din) -960r Din "invalidski davfek (od zneska 3200 Din) 1800 Din, 35% občinske doklade (od zneska 2000 Din) 700 Din, skupaj 6660 Din. o neznosni obremenitvi , katero povzroča ljubljanskim hišnim posestnikom hišno-najemni davek, je ob priliki obravnavanja zakona o proračunskih dvanajstinah razpravljal finančni cdbor Nflrodne skupščine na predlog posl. dr. Žerjava in posl. Puclja. Prvi je predlagal, da se hišno-najemni davek v Ljubljani zniža na 10%, drugi pa, da se obdačevanje najemnine v Ljubljani izenači z obdačevanjem najemnin v ostalih krajih Slovenije. Po prvem predlogu se bi plačalo na 10.000 •Din najemnine osnovnega davka 12% - 1200 Din, 60% pribitka 720 Din, 30% terednegia pribitka 576 Din, invafckfcik*. ga davka 88$-D:n.,m občitukih doklad ' 430 Din, sktfpaj 3696 Dih. Po .drugem predlogu bi znašal hiSn^najemnl davek 12% = 1200 Din, edinstveni džravni pribitek 70% — 840 Diri, izredni pribitek 30% = 612 Din, invalidski davek 1260 Din in občinske doklade 420 Din, skupaj 4332 Din, Pri 10.000 Din se torej zniža hišno-najemni davek od 6660 Din po prvem predlogu na 3696 Din in po drugem predlogu na 4332 Din, ako bo ostala občinska doklada na hišno-najemni davek neizpremenjena. Kakor čujemo, je minister za finance priznal potrebo znižanja hišno-najemnega davka in si osvojil drugi predlog, ki zmači, da«i je neugodnejši nego prvi, vendar ziiatno ugodnost napram sedanjemu položaju. Denarstvo. Izplačevanje kuponov 2%% vojne škode. — Kupon št. 1 obveznic 2% %ne vojne škode zastara v korist invalidskega fonda dne 31. januarja 1926 in se mora torej predložiti v izplačilo najdalje do tega dneva. Tudi obveznice, ki so zadele dobitke, se morajo predložiti radi izplačila pred 15. februarjem 1926, ker s teni dnem zapadejo dobitki vsled zastaranja v korist invalidskega fonda. V Sloveniji izplačujejo kupon štev. 1 blagajne delegacije ministrstva financ v Ljubljani in vsi davčni uradi do 30. januarja 1926, posredujejo pa izplačilo dobitkov iz tehničnih ozirov samo do 15. januarja 1926, 6e je dobitek manjši od 100.000 Din. Po teh rokih predložene kupone štev. 1 ali obveznice, ki so zadele dobitek, pa mora,jo davčni uradi in blagajna delegacije ministrstva financ nopogojno odklanjati. Izžrebane obveznice, katerih dobitek znaša lOO.ODO Din ali, več, se iz-plafiu,jejo samo pri blagajni generalne direkcije državnih dolgov v Beogradu, če se obveznica predloži osebno iz roke. Belgijski frank. Zadnjič smo pisali o stabilizaciji srednjeevropskih valut in smo rekli, da jim bodo morale slediti tudi dežele >latinske valute«, ter da bo prva začela najbrž Belgija; za njo pride Italija in Francija. Danes beremo, da je . Belgija že začela; sicer na. poseben način, a začela je. Po zadnjih predlogih se bo izvršilo to tako, da se bodo aktiva notne banke nad vrednoti la in se bo kot nadvrednotni multiplikator vzela štirikratna količina zlate vrednosti; to se pravi, belgijski papirnati frank je četrtina zlatega franka, zaenkrat. Tako bi znašal zlati zaklad, ki je bil dne 12. no-vembra .1925 enak 399 milijonom zlatih f(aiikoy, sedaj 1596 milijonov belgijskih papirnatih frankov. Specifično novo je torej nadvrednotenje aktiv ?ave. Belgija je med romanskimi drža-vflmi, ki imajo oslabljeno valuto franka, Piva začela. Mislijo, da,bosta sledili sedaj tudi Francija in Italija. Domneva, da sta lira in francoski frank enako-. vredna naznačeni zlati \Tednosti,. je že davno pokopana. Ako p!je$NBuddhawiaL vživaš že na zemlji raj i / Promet. Gibanje panikoT. Paroplovna-' družba >Oceania« daje naslednje poročilo; z dne 28. novembra t t: »Mrav* prispel 16. t nr, ,v Bar, nadaljeval bo v Barletto in Šibenik; »Jadera« odpotoval iz Bone dne 47. nov. v Rotterdam; »Žora«,.prispel' 27.. nov. v AJdierijo, nadaljeval bd vi Malago, Casablanco, Tenerifto in Las Palmas; »Kostrena*; odpotoval 27. nov. ii» Alicante v Valenci jo, ,Trst\in Reko; »Sud« .krča nav Sušaku, nadaij^"al. bo v Oh0!, Mostagatnen, Arzow, Ortfii. Melii- la in Šiviljo; »Morava« na progi Jadran —Egejsko morje; >Vladimir« v Pulju; »Diamant« na progi Jadran — Egejsko morje. — »Ooeania«. Iz naših organizacij. Gremij trgovcev sui politični okraj Noto mesto v Novem mestu vabi na občni zbor, ki se vrši dne 8. decembra 1925 ob 1. uri popoldne v dvorani mestne občine v Novem mestu. — Dnevni red: 1. Poro-čio načelnikovo. 2. Poročilo tajnikova. 3. Poročilo blagajnikova 4. Slučajnosti. — V slučaju nezadostne udeležbe ae vrši občni zbor pol ure kasneje ob vsakem številu navzočih članov. — E. Kastelic m. p., načelnik. RAZNO. Spomladanski velesejem r Pragi (leta 1926). — Pripravljalna dela za spomladanski Velesejem v Pragii, ki se bo vršil v dneh od 21. do 28. marca 1926, so t polnem teku. Po dosedanjem številu prijav v posameznih skupinah in spe-cijelnih strokovnih trgih se lahko sklepa, da bo spomladanski velesemenj s svojo razsežnostjo in številom tvrdk prekosil jesenskega. Velja to zlasti o steklarski industriji, porcelanu, igračah ter umetniški industriji, o izdelavi pohištva, o tovarnah godbenih instrumentov, kakor tudi o vseh vrstah kovinske industrije in elektrotehnike. Samostojen oddelek livarenske industrije bo dvakrat večji od onega na zadnjem velesejmu. Državna bona. dela, v Mariboru. Od 22. do 28. novembra je bilo pri tej borzi dela 40 prostih mest prijavljenih, 129 eseb je iskalo službo, v 28 slučajih je borza posredovala uspešno in 5 oseb j« odpotovalo; od 1. januarja do 28. novembra pa je bilo 6534 prostih mest prijavljenih, 4602 osebi sta iskali službo, v 2845 slučajih je borza posredovala • uspešno in 654 oseb je odpotovalo. Praga kot najvažnejše mesto srednje Evrope.- Popreobratna doba se bo v gospodarski zgodovini srednje Evrope lahko označila kot »gospodarski boj med 1’rago in Duhajemc, v katerein boju Praga polagoma, toda gotovo zmaguje. Pomembna vest, Id potrjuje ravnokar navedeno mnenje, in ki prihaja. iz Pariza, poroča o nedavnem kongresu francoskih kolonij, ki je pod predsedstvom francoskega ministra trgovine enoglasno sklenil, -da se kolonijalna propaganda ne bo vež decentralizirala v tujini, temveč, da se ta propaganda osredotoči na mesta Prago in Milan. Samo V teh dveh, mestih se bodo francoske kolonije udeleževale mednarodnih razstav in velesejmov. V obeh mestih bodo ustanovljeni veliki francoski muzeji. V Pragi bo ta kolonijalni muzej zgrajen v prvi velešejmski palači. Sklep kongresa ima > ogromno važnost za . nadaljnji rasvoj^ Prage ne samo zato, ker smatra pariški kongres Prago za najvažnejše srednjer evropsko trgovsko središče, ampak tudi zato, ker i« fimkdje Prage kot francoskega uvoznega središča izvira naravno •tudi njena funkcija kot francoski izvozni centrum. «, Ruski petrolejski eksport. Večkrat smo zlasti ha žitnem trgu. Trgovske organizacije sovjetskih republik so začele sed«| z rastočo pozornostjo zasledovati cilj, da si osvojijo tudi petrolejske trge, To prizadevanje se je moglo javno pokazati seveda Šele v~zadnjih mesecih, ko se je produkcija v okraju Baku od nas.ž« omenjena — tako zelo poihnožila, da so ostale' znatne množine rtidte in njenih spojin proste ža izvoz. Produkcijo, ki j« znašala larii 4,717.449 ton, cenijo letos na 5*536,000 ton. Dočim je bilo odprtih ■» avgustu 1924 1969 vrelcev, jih je bilo v letošnjem avgustu 2176; v lanskem avgustu je delalo 66 glqboldb vrelcev, letos jih pa dela gotovo. desetkrat vež. Kljub teinu..pg je ostalo število delavcev isto, 23.000, znak, da se delovna zmož-nbst: zvišiala in da so se .naprave zboljšale. — Produkcija, ki so. jo lani dolo-eifl' m letos, je ’ že davno. prekoračuna in i« tb . tudi njislijo, da bo za leto 1928 iiroračunjena produkcija 300,000.000 pu-'dov a. 16.38 kg dala gotovo več. Sedaj) vrtajo po čisto novih sistemih; ameriški rotpp-siistem se je v Bakuju veliko M-(^jejidom«črtlv9Kor v petrolejskih okrajih dnrpflh evropskih držav. Ker so po- pravili in zboljšali tudi čistilnice, se začenja Rusija z uspehom prikazovati na svetovnem petrolejskem trgu. Z desetletno izključitvijo ruske petrolejske produkcije na trgih srednje Evrope in v državah na vzhodu si je zlasti Standard -oil- družba z lahkoto te trge osvojila in je skoro brez odpora v zadnjih letih cene narekovala. Tej monopolni moči je ruska konkurenca tako hitro z uspehom napovedala boj, da je na primer v Carigradu cena za svetilni petrolej v kratkem času padla od 23 na 17 priastrov. Umljivo je, zakaj sili Rusija zlasti na vzhodne trge; v deželah v bližini Črnega in Kas-piškega morja je tarifarično veliko na boljšem kakor ameriški producenti. Sovjetska vlada je dala zgraditi na vzhodu velike naprave petrolejskih tankov, ki služijo preskrbi Turčije, Sirije in Egipta. Ruska produkcija znaša že 75 odstotkov predvojne produkcije. Zato mislijo tudi na drug ekspdrt, ne samo na vzhod.' Z Nemčijo n. pr. so sklenili dogovor za dobavo 75.000 ton bencina, za 50 odst. več kot lani, pa upajo, da bodo poslali še več. Skoro še enkrat tako velika je količina, ki jo bodo poslali v Francijo; dajatve za francosko mornarico so skoraj čistvo vse v ruskih rokah. Italiji bodo Rusi do konca letošnjega leta dobavili 50.000 ton. Celo na angleški trg so Rusi že segli, ki se je vendar doslej skoro izključno zalagal z lastnimi kolonialnimi produkti koncernov >Anglo-Persiahi« in »Royal-Dutch-Shelk. Do konca letošnjega septembra so poslali Rusi v Anglijo potom angleških tvrdk 78 milijonov galon petrolejskih produktov. -Galona je 4.54 litrov. — Uspešni nastop ruske trgovine tudi na petrolejskem evropskem trgu je znamenje zopetnega vstopa Rusije v krog evropskega narodnega gospodarstva. Stanje posevkov v Rusiji. Uradno se poroča o posetvi po raznih pokrajinah prostrane države. Najprvo pridejo na vrsto tisti kraji, ki več konsumirajo kakor producirajo: srednje in nekoliko čez •povprečnost na seevrozapadu, veliko čez povprečnost v centralnem industrijskem okraju, čez povprečnost v zapadnih in severnih gubernijah. Stanje v krajih, ki več producirajo kot konsumirajo; nekaj pod povprečnostjo v nekaterih gubernijah ob Volgi, in Kami, dobro v centralnih poljedelskih okrajih in v večini gubernij ob Volgi (po kviškuidočem sistemu, ki gre od 1 do 5, je v teh okrajih indeks 3.8 do 3.9). V uralskem okrožju in v repu- bliki Baškirov čez povprečnost, 3.3; dobro v Sibiriji, čez povprečnost v Ukrajini in Zahodni Rusiji, 3.4. ...... Šolstvo v Rusiji. Zanimivi so podatki' o pismenosti v nekaterih krajih Rusije. 0 Ukrajini so precej natančni. Leta 1880 je bilo tam 4640 ljudskih šol s 189.000 učenci; leta 1894 se je dvignilo število ha 10.737 oziroma 551.0000, 1911 že 17.000 in 1,288.000, Višek je doseglo Jeto 1921 z 21.968 šolami in nad 2 milijonoma učencev. Leto lakote je reduciralo ukrajinsko šolstvo skoraj na polovico. Lani je bilo pa spet 15.258 šol in 1,402.000 učencev; letos se je število še dvignilo,. 15.555 in 1,729.000. V šolo morajo hoditi v Ukrajini samo otroci od 8. do 11. leta. Kljub tej skrajšani učni obveznosti pa zadostujejo obstoječe šole samo za 43.8% šoloobveznih otrok. Na 100 prebivalcev pride okroglo 6.5 šolo obiskujočih otrok. Na učitelja pride v mestih povprečno 27 ■učencev, na deželi 46, splošno v vsej Ukrajini 40. V nižjih razredih je število učencev, ki pridejo na 1 učitelja, nekaj večje, 48—50. Mesečna plača ljudskošol-skega učitelja znaša v mestu ca 50 rubljev, na deželi 30—40 rubljev. 1 rubelj je nekaj manj kakor 30 dinarjev, 50 rubljev torej'ca 1500 dinarjev; Plačilna moč rublja? Šolskih poslopij je v Ukrajini vseh skupaj 16.600, 25% je za namene absolutno neporabnih. Od ostalih poslopij ima 33% samo 1 sobo, 25% 2, 13% 3 in samo 9% štiri sobe. Ukrajinizacija je izvedena v 11.839 šolah == 77.8%, tam študira 62% vseh učencev, kar ni v skladu s številom Ukrajincev. Ukrajinsko-ru-skih šol je 4.4%, je šla produkcija tako skih šol je 4.4%, . Knjige Goriške Matico za leto 1926 so izšle in se dobijo tam, kjer jih je kdo naroči). V Mariboru je poverjeništvo: Viktor Kovač, Orožnova ulica 7, kjer se tudi sprejemajo naročila im Goriški Čukov koledar. Drobne vesti. Francoska inflacija se je pomnožila spet za poldrugo milijardo frankov. — Notacija cervonca na Dunaju bo znašala 36.54. 1 červonee je 10 zlatih rubljev, 1 rubelj torej 3'654. Notacijo šilinga pa itak vsak dan beremo, — Sedem največjih ruskih lesnih trustov je imenovalo komisijo, ki bo izdelala načrt za reorganizacijo Rovjetskoruskega lesnega sindikata. Ta sindikat bo dobil monopol prodaje lesa v inozemstvo in bo prevzel vso produkcijo vseh trustov; napravil bo prodajne centrale doma, v inozemstvu pa posebne akcijske družbe, da pridobi tudi tuji kapital. — Naj višji sodni dvor v Zedinjenih državah je od-godil pogajanja o izročitvi zaplenjene lastnine 12 nemških.- plovbnih družb z utemeljevanjem, • da bo kongres v svoji prvi seji najbrž sklenil, da se nemška lastnina lastnikom vrne. — Uprava italijanskih državnih železnic je predložila poročilo za leto 1924/25. Po petih letih deficita je to leto prvo leto, ki izkazuje prebitek, in sicer 176 milijonov lir. — Na Poljskem je 2,500.000 panjev. Lani so dobili okoli 7 milijonov kilogramov medu in okoli pol milijona kilogramov voska. Ker to ne zadostuje za domači konsum, je potreben velik uvoz. Ali imajo naši čebelarji kaj zvez s Poljsko? — Tudi hmelj Poljaki zelo pridno nakupujejo, v nekaterih krajih je že čisto razprodan. Manj vredne vrste ne gredo, po kvalitetnem blagu je pa veliko povpraševanje. Cene za 50 kg so: izvrstno blago 960 zlato v, la 900—920, Ib 800, secunda 700, vse loco zaloga. — Na Češkoslovaškem je bilo v oktobru 159 slučajev poravnalnega postopanja in 41 konkurzov. — Švedska družba Graengesburg je lastnica največjih švedskih železnih rudnikov; glavni njen odjemalec je Nemčija. V prvih letošnjih 10 mesecih je ekspor-tirala 6,804.000 ton rude, lani v istih mesecih pa 5,752.000 ton. — V ogrski premogovni industriji je nastopila težka kriza. Premoga se zmiraj manj proda, konkurenca s tujimi premogovnimi dražbami je zmeraj težja. Leta 1923 je znašala produkcija ogrskih premogovnikov 77 milijonov meterskih stotov, lani 71, letos jih bo pa komaj .59. Število delavcev je znašalo leta 1923 še 55.000, sedaj jih je pa komaj še 35.000. V zadnjih dveh letih je 45 premogovnih družb prenehalo obratovati, vse drage so pa obrat reducirale. Sladkorna kampanja je sicer nekaj pomagala, sedaj je pa povpraševanje popolnoma. zastalo in bo v decembra kriza še ostrejša. TRŽNA POROČILA. Mariborski trg (dne 28. novembra). Sneg, ki je padel prejšnjo noč, je želo vplival na trg, kajti ta ni bil preskrbljen, pa tudi ne obiskan kakor ponavadi. Bilo je namreč samo 52' s svinjskim mesom, 18 s krompirjem in drugimi živili in 8 s sadjem naloženih voz na trgu. Slaninarji so prodajali svinjino po 20 do 30, slanino 25 do 28 (na debelo po 20 do 21), drob po 15 do 20 Din, domači mesarji pa govedino po 10 do 18, teletino 12.56» do 19, svinjino 20 do 22, klobase 25 de 35, prekajeno meso 30 do 40, gnjat 40 do 50 in drob po 8 do 15 Din kg. — Perutnine je bilo okoli 600 komadov, in sicer večinoma puranov. Cene so bile kokošim 30 do 60, racam in gosem 50 do 100, puranom 50 do 140. Purani se bodo vsled približujočih se božičnih praznikov podražili. — Krompir, zelenjava, druga živila, sadje, cvetlice. Cene so bile k rompirju 3.50 do 5 Din mernik (7 in p l kg) oziroma 1.25 do 2 Din kg, solati 1.50 do 3 Din kg, glavnati in endiviji 1.50 do- 2 Din komad, zeljnatim glavam 0.50 do 4 Din komad, čebuli 1.50 do 5, česnu 3 do 7 Din venec, kislemu zelju 3 do-3.50, kisli repi 2, maslu 46 dir 48, kuhanemu 50 do 60 Din, ovčjemu siru 20, trapistovskemu sira 25 Din kg, mleku 2.50 do 3.50, smetani 12 do 14, oljčnemu olju 38 do 50, bučnemu olju 28 do 32 Din liter. Sadju: jabolkom 4 do 7, hruškam 6 do 12, grozdju 8 do 14 Din kg. kostanju 6 do 8 Din kg, pečenemu kostanju 6 do 7 Din liter, jajcem 2.25 do 2.50 Din komad, pomarančam 1.25 d« 3, limonam 0.75 do 1.50 Din komad. Sirčku 1 Ido 8 Din. hlebček. Karfijolu 2 do 12 Din komad. — Lončene ih lesene robe je bilo tudi izvanredno malo in se je prodajala po 1 do 65 Din komad. »Sono in slama na mariborskem. trgu. Kmetje so pripeljali v sredo 25. novembra 8 voz sena in vozove slame, v soboto 28. novembra pa kljub slabemu vremenu 4 voze sena na trg. Cene so.' bile senu 50 do 75, slami pa 45 do 50 ‘ dinarjev za 100 kg. Mariborsko sejmsko poročilo. Prignalo se je: 26 konjev, 9 bikov, 124 volov,. 37.1 krav in 11 telet, skupaj 541 komadov. Povprečne cene za različne živalske-vrste na sejmu dne 24. novembra 1925 so bile sledeče: Debeli voli 1 kg žive' teže od 8.75 do 9.25 ; poldebeli 7.75 do 8.50: plemenski voli 6.25 do 7.50; biki za klanje 5 do 8; klavne krave’debele 5.50 do 6.25; plemenske krave 4.25 do 5.25; krave za klobasarje 3.25 do 4; molzne krave 5.25 do 6; breje krave 5.25 do 6; mlada-živina 6.75 do 10 Din. Prodalo se je 158 glav, od teh za izvoz: 7 y Italijo, 21 v Nerpšfco Avstrijo. Mesne cene: Volovsko meso I. in II. vrste kg' 10 do 19 Din: meso od bikov, krav, telic 12.50 do 20 Din; telečje meso I. in II. vrste 12.50 do 20 Din; svinjsko meso sveže 12;50 do 30 Din. ,Ček'Svltk( (Sche;ckrollen) . . kontrolni zvitki (Kontrolstrelten) Črtani zvitki ........... barvila In nadomestni deli . . . 7a registrirne National- in druge blagajne pri LUD. BARAGA. LJUBLJANA, Šelenburgova ulica 6./I. špecijalna mehanična delavnica za popravo računskih, pisalnih, razmnoževalnih ter kopirnih strojev KJE SE KUPI? Le pri ivrdki Josip Pili Ljubljana Mn Prešernovega spomenika ob trsCI, NaJboljSt IIvatni »troj ca rodbinsko alt jbrtno rabo, svetovno nimf h znamk Grltzner - AUer - PjiOnLrc. Idotem potom etn e dele ca stroje in ko* loja* Igle, olj*, Jermrr«, pnevmatika. Pomk o teženju na stroj brezplačen I V*£letaa garancija 1 Na velko! Na malo I Galanterija! tenine, nogavice, sukanec, veze: gumbe modne biserne in drage, palice, nahrbtnike, nožer jedilno orodje, škarje itd. se dobi najugodneje pri ter modno blago, pie-inine, Ljubljana blizu PreSernovega spomenika Na veliko! ob vodi. Na malo! D. Z O. Z. carinsko posrednlSkl In spedlcljskl bureau LJUBLJANA Kolodvorska uL 41 Nesla« brsoj«*ka»: __ i kri * tatatal liatanirbaa aotoM* Podružnice: MABIBOR, JESENICA RAKEK« Obavl]u vm * *« stroka »paCaJoT«. posle jsmlhltrel«! In posl n«)kunuibilmi . pogo|L Zastopniki drulbe ,3 spolnih tros S. 6; B. M ekspresne , , potuj Ice. Veletrgovina. kolonijalne in f Špecerijske -robe I Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav tn rudninske vode Točna b' solidna postrežba I Zahtevajte ceniki »sssssaasssasaaaassssaaaasassassasasaaaaaaa« 39- UST* Naj ceneJSl In Cisti -OC . 'b predtisk ženskih ročnih del v narodnih in modernih vzorcih. Predtiska se ludl na poslanem blagu. . Maifelc &. MIlc^š a - LJUBLJANA. — Dalmatinova ulica štev, 13. TISKARNA MERKUR Trgovsko-industrijska d. d. Simon Gregoril-teva ulica 5113 Telefon št 552 Rabin pri polUik.iav.5tW.1QI Se priporoča za vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela. Tiska vse tiskovine za trgovino, industrijo in urade; iasopise, knjige, koledarje, letake, posetnice Ud. Ud. lasto* knHsovunica. Naročajte • • ■ in raširjajte povsod ss- Odgovorai urednik dr. IVAH PLEgŠ, Ljhbljaiia. — Za TTgov^o^inclttetrlitio d.