Mladiči velikega škur ha (Nameniti! arquata) so puhovci. Imenujemo jih ludi begavci. V uri ali dveh po izvalicvi, ko se posušijo, že tekajo po travniku. I Golici in puhovci Davorin Tome Razvoj novega življenja se pri vseh pticah začne v jajcu. Ena sama celica se razdeli v dve, nato v štiri in tako naprej. Že kmalu po teh uvodnih stopnjah, ki so pri vseh pticah enake, pa nastopijo razlike. Zaradi njih ob izvalitvi ene mladiče imenujemo puhovci, druge pa goliči. Prvi se nam v trenutku tako prikupijo, da bi jih najraje odnesli domov in jih postavili zraven televizijskega ekrana, za goliče rečemo, da so tako grdi, da jih ima lahko rada le mama. Razlike pa so le prehodnega značaja in v nadaljnjem razvoju hitro izginejo. Mladiči vseh ptic pevk so goliči. Ko se skozi jajčno lupino prikljuvajo v novi svet. imajo oči zaprte, so brez perja in povsem nemočni. Popolnoma so odvisni od staršev, ki jim prinašajo hrano, skrbijo za njihovo higieno, jih v hladnih dneh grejejo, v vročih pa hladijo. Šele čez nekaj dni jih preraste prvi puh, odprejo oči in začnejo nadzorovati svoje gibe. Puhovci se izvalijo mnogo bolj razviti. Od prvega dne dalje so poraščeni, oči imajo odprte in z njimi dobro vidijo. Starši jim posredujejo izkušnje, sicer pa imajo že takoj dovolj močne noge. da si hrano iščejo sami, da se sami tudi izogibajo nevarnostim. Torej niso bolj razviti samo na zunaj, bolj razvito imajo tudi živčevje in večino notranjih organov. Če bi razliko ocenjevali skozi človeške izkušnje, bi dejali, da so goliči v resnici nedonošeni puhovci. Čeprav resnica ni daleč, pa primerjava verjetno ni najbolj posrečena. Razvoj prek stopnje goliča ali puhovca je namreč povsem načrtovan in ptice so na dogodke, ki sledijo eni ali drugi obliki razvoja, priprav- ljene od prvega dne gnezdenja dalje. Vse vrste ptic, ki imajo puhovce, vedo, da je cena dobre razvitosti enodnevnih mladičev dolgo obdobje valjenja. Tako se na primer puhasti mladiči malega deževnika (Chara- drius dubiits) izvalijo po 24 do 25 dneh, Tudi mlade postovke (Falco tinniinailus) štejemo med puhovce, a v nasprotju z malimi deževniki (Charadrius dubius) ali velikimi škurhi (Nttmenius arquata), gnezda še nekaj tednov ne zapustijo. Zavojih lahko imenujemo tudi gnezdomci. 28 SVET PTIC I<>1 nik 9. itevilka 2, julij 20U3 medtem ko se goliči enako velikega polj- skega škrjanca (Aiauda arvensis) izvalijo že po 11 dneh. Daljši čas valjenja pomeni, da morajo mladiči imeti vjajcu več hrane. Zaradi tega vrste s puhovci zležejo večja jajca (30 mm pri deževniku), rumenjak pa v n jih zaseda skoraj polovico vsega prostora. Pri vrstah z goliči so jajca manjša (23 mm pri šk rja neu), rumenjak pa zaseda le slabo četrtino prostora. Največ hrane vjajcu, kar 60 odstotkov celotnega prostora, imajo vclcnoge kure (Mcgapodidae). ki živijo v Avstraliji in JV Aziji. Mladiči teh vrst se po dveh mesecih izvalijo tako razviti, da lahko letijo stari komaj dan ali dva, kar velja med pticami za izjemo. Goliči in puhovci. kot sem jih opisal v zgornjih vrsticah, pa sta le dve skrajni podobi mladičev ob izvalitvi, med katerima je še cela vrsta vmesnih možnosti. Mladiče ponirkov na primer štejemo med puhovce. Izvalijo se dobro operjeni. z odprtimi očmi. gnezdo zapustijo nekaj ur po izvalitvi. a hrane, kot goliči. si še nekaj tednov ne znajo poiskati sami. Tudi mladiče čiger in galebov štejemo med puhovce. Kljub tem ti da se izvalijo že precej krepki, pa gnezda še nekaj dni ne zapustijo. Naslednje na lestvici stopnje razvitosti ob izvalitvi so ujede in sove. Pri obeh skupinah so mladiči poraščeni s puhom, a še nekaj tednov precej nemočni - brez staršev bi poginili od podhranjenosti in podhladitve. Sove so povrhu tudi slepe, medtem ko mlade ujede gledajo že od prvega dne dalje. V povezavi s časom, ki ga mladiči prebijejo v gnezdu, poznamo še dva izraza, ki pa ju ne uporabljamo prav pogosto: gnezdomci so mladiči, ki vsaj šc nekaj dni po izvalitvi preživijo v gnezdu, in begavci tisti, ki gnezdo zapustijo že v prvih urah življenja. Vsi goliči so torej tudi gnezdomci. med puhovci pa najdemo tako gnezdomce kot begavce. Vse te strategije osebnega razvoja pri pticah pa se seveda niso razvile zato. da bi se ljudje čudili njihovi pestrosti. V naravi so vedno možnosti za uspeh in preživetje, a ... Vzemimo za primer veliko prodišče z ogromno hrane ob reki. Priložnost, ki bi jo izkoristila marsikatera ptica. če. po drugi strani, v takšnem okolju ne bi bilo tako težko skriti gnezda s kričečimi mla- diči. Možnosti torej niso dovolj, treba jih je tudi znali izkoristiti. In krepki, puhasti mladiči namesto nemočnih goličev so eden izmed načinov, kako so sc ptice naučile izkoriščati možnosti, ki jih daje narava. Mladiči, ki se že ob izvalitvi prehranjujejo sami, ne bodo glasno prosili za hrano, in verjetnost, da jih sredi razgaljenega prodišča kdo upleni, je s leni veliko manjša. Zakaj pa potem nimajo vse ptice puhastih mladičev, sposobnih samostojnega preživetja od prvega dne dalje? Vprašanje je precej kompleksno in terja razlago občutljivega ravnotežja, ki vlada med možnostmi v okolju, trudom, ki ga ptice vložijo v razmnoževanje, in gnezditvenim uspehom. Zato bo morda dovolj, če namesto odgovora zapišem le, da različne strategije razvoja mladičev omogočajo pticam preživetje v tako različnih okoljih, kot so gozdovi, mesta, puščave, snežišča ipd. Z drugimi besedami, razlike lahko razumemo kot poti. ki jih je našla narava, da na planetu ohranja potrebno pestrost, Brez njih bi bilo življenje ptic na Zemlji hudo enolično in ranljivo. SVET PTIC 29