Aktualno
Markovci • Svetniki zavrnili OPPN za dom upokojencev
O Stran 3
Podravje Ptuj • Zakaj je županja Nuška Gajšek ponudila odstop
O Stran 4
o—	•	t •
mn Stajerski
Ptuj, torek, 1. oktobra 2019
Letnik LXXII • št. 76 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,20 eur
RADIOPTUJ
89,8° 98.2 °I04t3 www.radio-ptuj.si
Aktualno Moškanjci • Po
več kot desetletju končno urejanje
1 • v • w
nevarnega križišča
o Stran 3
Izobraževanje Cirkulane • Občina bo preverjala cene vrtčevskega varstva
o Stran 3
Podravje
Kidričevo • Za ceste to poletje 400.000 evrov
o Stran 4
Infrastruktura Haloze • V Zavrču nova cesta, v Leskovcu nov most
o Stran 5
Turizem Podravje •
Pomanjkanje kadra zaradi slabih pogojev dela
o Stran 8
Zdravstvo Ptuj • 70 let
otroškega oddelka SB Ptuj
o Stran 11
Slovenija • Srebrna pravljica odbojkarjev na evropskem prvenstvu
Šele v Parizu zbujeni iz transa
Odbojka je postala pravi hit, v treh tednih so slovenski odbojkarji naredili več za promocijo svojega športa kot prej v več letih. To je prvi vtis pravkar končanega evropskega prvenstva, ki gaje gostila tudi Ljubljana, pa čeprav po finalu in porazusSzbAiozl^SAostaiaikanč.ekigneMkoke^Večnastrani
Foto: Jurij Kodrun / M24.si
Aktualno •
Kako deluje dogovorna ekonomija ptujskega športa
o Stran 3
V središču •
Zdravniki na Ormoškem vsakodnevno v stiku z migranti
o Strani 6 in 7
Kronika •
Sodišče se v primeru Tomic ta teden odpravlja na teren
o Stran 24
2 Štajerski
Aktualno
torek • 1. oktobra 2019
Cirkulane • Seja občinskega sveta
Podražitve cen v vrtcu niso potrdili
Svetniki občine Cirkulane so na sedmi redni seji minuli četrtek med drugim razpravljali o predlogu spremembe cen varstva otrok v cirkulanskem vrtcu, oblikovanju organov Interesne zveze Haloze (IZ) ter rebalansu letošnjega proračuna.
Foto: MZ
Občinski svet je soglasno sprejel sklep, da s podražitvijo cen varstva otrok v domačem vrtcu počakajo in se do odločanja na prihodnji seji preveri njihovo oblikovanje.
Županja Antonija Žumbar in svetniki so bili pri vseh obravnavanih temah enotni. Novim cenam vrtčevskega varstva so prižgali rdečo luč. Sklenili so, da jih ne potrdijo, temveč bodo najprej preverili izračun, na katerem cene temeljijo. „Na takšno povišanje cen ne moremo pristati," je dejala županja Žumbarjeva in pojasnila: „Predlog novih cen predvideva od 18- do 26-odstotno povišanje. Zato smo se na občinskem svetu odločili, da bomo oblikovanje cen in stroške, ki so vključeni, preverili. Pregled bi izvedli v tem mesecu, potem konec meseca pa bi dali na novo oblikovane cene ponovno v potrjevanje na občinski svet." V Vrtcu Cirkulane imajo v letošnjem šolskem letu vpisanih manj otrok, kot so jih imeli v preteklosti. Prosta mesta naj bi izpopolnili do januarja. Poslovni čas vrtca je ob 5.30 do 16. ure.
Cirkulanski občinski svet je na četrtkovi seji soglašal z oblikovanjem organov IZ Haloze, ki vključuje sedem haloških občin: Zavrč, Cirkulane, Podlehnik. Žetale, Majšperk, Rogatec in Makole. Med njimi ni občine Videm. Zveza bi na področju turizma delovala kot neke vrste mikro regija. Predvidena je v obliki pravne osebe s svetom in upravnim odborom. Svet bi sestavljali predstavniki občinskih svetov, upravni odbor pa župani. Občina Cirkulane po besedah županje Antonije Žumbar delovanja zveze finančno še ni podprla, ker le-ta pravno-formalno ne obstaja. Sedaj se šele oblikujejo njeni organi in ustanovitev. Predvideno je, da bi občine delovanje zveze financirale v višini enega evra po prebivalcu. „Sicer smo dobili predlog za financiranje, a nakazali še nismo nič. Namen oblikovanja IZ je, da bi se ta lahko prijavljala na razpise in pridobivala sredstva za spodbujanje turistične dejavnosti," je povedala županja.
Brez posebne razprave je minila tudi točka, pri kateri je občinski svet potrjeval rebalans letošnjega proračuna. Med večjimi spremembami so investicije v cestno infrastrukturo. „Namesto ceste Meglo-šak, za katero smo imeli rezerviranih okoli 120.000 evrov, urejamo cesto Paradiž-Pohorje, v načrtu je tudi ureditev odseka Brezovec-Brlek. Ocenili smo, da za cesto Meglošak potrebujemo okoli 200 tisočakov, in ker toliko denarja trenutno nimamo, smo prednost dali drugima dvema odsekoma, ki ju bomo modernizirali za denar, ki je na postavki, torej v vrednosti okoli 120.000 evrov. Bomo pa izpadli cestni odsek Meglošak predvidoma uvrstili v proračun za prihodnje leto," je pojasnila županja Antonija Žumbar.
Mojca Zemljarič
Slovenija • Novo študijsko leto
Za novince 18.600 mest
Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport v novem študijskem letu pričakujejo približno enako število študentov kot lani, ko jih je bilo vpisanih okoli 76.000, kar 34 odstotkov manj kot pred desetimi leti, ko jih je bilo 115.500.
Število novincev v visokošolskem izobraževanju se povečuje. V prvi letnik izobraževanja za pridobitev prve visokošolske diplome se je v minulem študijskem letu prvič vpisalo 15.156 študentov ali 4,1 odstotka več kot v predhodnem študijskem letu (14.560). Za novo študijsko leto je za novince razpisanih 18.632 vpisnih mest za redni in izredni študij.
V minulem študijskem letu se je sicer največ študentov vpisalo v študijske programe tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo, poslovne in upravne vede, pravo ter zdravstvo in socialna varnost, najmanj pa v programe s področij kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in veterinarstvo ter informacijske in komunikacijske tehnologije.
STA
Ptuj • So si 60.000 evrov razdelili še pred objavo razpisa
Dogovorna ekonomija športa ali komu je razpis namenjen
Mestna občina (MO) Ptuj za promocijo mesta Ptuj skozi vrhunski ali množični šport letno namenja 60.000. Čeprav razpis še ni bil niti objavljen, so se mestni svetniki minuli ponedeljek ostro sprli okrog tega, kdo naj bo upravičen do teh sredstev: le množični športi (v tem primeru lahko kandidirajo štirje klubi) ali tudi klubi, ki se ukvarjajo z individualnimi športi. Kdo si obeta sredstva in dela račune brez krčmarja? Gre za dogovorno ekonomijo? Zakaj oz. za koga spreminjajo veljavni pravilnik?
Foto: Črtomir Goznik
Svetnika Bojana Pahorja razdeljevanje 60.000 evrov občinskega denarja, namenjenega promociji mesta skozi vrhunski šport, spominja na dogovorno ekonomijo.
Mestna občina Ptuj ima veljaven Pravilnik o financiranju promocije mesta Ptuj skozi vrhunski ali množični šport, ki je bil sprejet aprila 2018. Da bi tudi športnikom v individualnih športnih panogah omogočili prijavo na razpis, so se na občini lotili spremembe pravilnika. 60.000 evrov, kolikor jih je v proračunu za leto 2019 zagotovljeno za ta namen, tako ne bi bilo več dostopno le štirim potencialnim prijaviteljem, pač pa širšemu krogu. Kot je pojasnila županja Nuška Gaj-šek, tudi športniki v individualnih panogah s svojimi tekmovalnimi dosežki doma in v tujini pripomorejo k promociji mesta, prav zato so predlagali dopolnitev pravilnika. Ta je podlaga, da se jim sploh omogoči prijava na razpis. Na seji je bilo možno večkrat slišati, da sta si doslej - očitno je bil pravilnik tudi tako zastavljen - predvsem dva kluba obetala razdelitev te pogače.
Kar je nekdo mislil, da bo dobil..., bo (najbrž) tudi dobil
Svetnik Štefan Čelan se je sicer strinjal z dopolnitvami pravilnika, a je predlagal, da začnejo veljati z novim letom, saj da bi letos s to potezo lahko celo ogrozili delovanje dveh klubov: „Letos bi bil to zanje velik problem, saj računajo na ta sredstva." Gorazd Orešek je jasno povedal, da gre za Nogometni klub Drava in Rokometni klub Drava Ptuj, ki bi ju dopolnitve pravilnika najbolj „prizadele". To je podkrepil tudi s pisnim dopisom Sandija Mertlja, direktorja Zavoda za šport Ptuj, iz julija letos. V njem je sicer navedeno, da se Mertelj strinja
s tem, da se zagotovijo dodatna sredstva za individualni šport, a ne pristajajo na poseg v obstoječa sredstva, predvidena za financiranje množičnih športov. „Predlaga-mo, da se z rebalansom zagotovijo dodatna finančna sredstva v višini vsaj 30.000 evrov za klube, ki imajo v svojih sredinah vrhunske individualne športnike," se glasi Mertljev predlog. Prav to je županji predlagal tudi Orešek.
A kot zagotavlja Gajškova, je to enostavno nemogoče, saj denarja v proračunu ni: „Če pa imate konkreten predlog, kje naj vzamemo, pa z besedo na dan. Nemalokrat nastane problem, ko zahtevamo račune od nekaterih javnih zavodov, da dokažejo namensko porabo denarja, s čimer le zahtevamo, da se obnašajo racionalno. Verjetno se strinjate, da je to nuj-
no, če želimo tistim, ki si to zaslužijo, povečati sredstva. Denarja enostavno ni toliko, da bi lahko samo povečevali postavke."
Svetnik Andrej Čuš je prav tako kot Čelan predlagal, da začne novi pravilnik veljati z novim letom, saj da bodo sicer nekateri klubi v velikih težavah.
Pravilnik bo veljal od novega leta, letos sredstva delijo po starem
Jasno in brez ovinkarjenja je s konkretnimi podatki debato prekinil Marjan Kolarič, podžupan MO Ptuj, ki je dejal, da je vsem jasno, da se pravilnik spreminja zaradi izjemnega uspeha športnika Kristjana Čeha. Kolarič je prepričan, da ga
mora občina nagraditi za njegov uspeh, po trenutnem pravilniku pa tega ne more: „Niti enega evra mu ne moremo dati, pa je dejstvo, da je njegov uspeh velika promocija kraja." K temu je Rajko Fajt pripomnil, da teh 60.000 evrov ni razdeljenih ter da gre za to, kar nekdo „misli, da bo dobil", zato ne razume, kako je lahko zaradi tega ogroženo njegovo delovanje: „Športniki bi morali biti kolegialni, nenazadnje je fant dokazal, kako dober je, prav gotovo morajo šteti tudi rang tekmovanja in vse drugo, kar je dosegel."
Andrej Lazar in Bojan Pahor sta poudarila, da je točkovnik jasen, individualni športniki si zaslužijo svoj del pogače za promocijo mesta in tako pravzaprav popravljajo krivice za nazaj. „Kako si planirajo sredstva, če ne vedo, ali bodo sploh uspešni na razpisu. Gre morda za 'dogovorno ekonomijo'?" je spraševal Pahor.
Darja Harb je predlagala, da se svetniki odpovedo eni sejnini in tako izkažejo solidarnost ter ta sredstva namenijo mlademu športniku. A njen predlog ni naletel na plodna tla, še več, nekateri svetniki so ostro protestirali. Kljub dolgi debati je bil predlog, da se prijava na razpis že letos omogoči tudi individualnim športnikom (seveda z vrhunskimi uspehi), preglasovan. 15 svetnikov je podprlo amandma predloga, s katerim nov pravilnik začne veljati januarja 2020, kar je za dva več kot jih je bilo proti, en svetnik ni glasoval. O samem pravilniku so glasovali precej bolj enotno: podprli so ga s 25 glasovi za in dvema proti.
Dženana Kmetec
torek • 1. oktobra 2019
Aktualno
Štajerski	3
Markovci • Svetniki zavrnili OPPN za center medgeneracijskega druženja
»Nismo proti gradnji doma, a lokacija ni primerna«
Svetniki občine Markovci so na zadnji seji zavrnili osnutek občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) za center medgeneracijskega druženja oziroma dom upokojencev. Med razlogi proti je bilo slišati, da lokacija ni primerna, sicer pa so nekateri precej kritični tudi do tega, kako seje občina sploh lotila načrtovanega projekta. »Moti nas, da o večmilijonskem projektu ne vemo ničesar. Ne vemo, kdo je investitor, ne vemo, v kolikšni finančni meri, kaj in kako bo občina sploh sodelovala pri tem projektu,« je razloge za zavrnitev odloka pojasnil svetnik Uroš Mohorko Meglic.
Svetniki so na zadnji seji s šestimi glasovi proti in štirimi za zavrnili dopolnjen osnutek odloka OPPN za del območja južno od šole, ki je predvideval gradnjo centra medgeneracijskega druženja.
Župan: »Zelo pogumni ste pri takšnih odločitvah, ker nekateri komaj čakajo na dom«
Župan Milan Gabrovec je bil nad odločitvijo večine svetnikov vidno šokiran: »Če veste, kakšni so postopki za pridobivanje prostora za gradnjo takšnih in podobnih projektov, potem danes niti eden ne bi dvignil roke proti, ampak bi se vsaj vzdržali - morda bi vas javnost potem malo drugače gledala. Postopki za pridobitev tako velikega območja za gradnjo takšnega objekta so grozno dolgotrajni. Povedano je bilo, da je prostor neprimeren - ne vem sicer, zakaj, morda zaradi bližine pokopališča, a
takšni pomisleki so bili že ob gradnji vrtca, ki danes dobro dela. Če je to zemljišče res neprimerno - sam sicer ne vidim nobenega razloga, tudi pripomb na to temo, razen v tej sobi, nisem slišal - morate vedeti, da bo potrebnih še naslednjih 10-15 let, da bomo sploh pridobili območje za gradnjo tega objekta. Zelo pogumni ste pri takšnih odločitvah, ker nekateri komaj čakajo na dom za upokojence.« Omenje-
no zemljišče je namreč trenutno edino v občini, ki je v občinskem prostorskem načrtu že opredeljeno za tovrstno gradnjo.
Svetniki z vrsto pomislekov
Svetnik Uroš Mohorko Meglic, ki je v zvezi z načrtovanim projektom že v preteklosti izrazil več pomislekov, je v izjavi za naš časopis
pojasnil, da lokacija ni primerna za gradnjo doma, prav tako je ponovno problematiziral način, kako se je občina lotila gradnje tega doma: »Po seji odbora za gospodarsko infrastrukturo, okolje in prostor je prišlo do različnih mnenj, o tem, da tudi lokacija kot taka ni ustrezna, da bi skupaj z županom poiskali nadomestno lokacijo, in kar je najpomembnejše, da bi sodelovali pri tem projektu. Namreč še danes nam ni znano ne v kolikšni finančni meri, ne kaj in kako bo občina sploh sodelovala pri tem projektu. Govorimo o nekaj milijonih evrov težkem projektu, a mi še danes ne vemo, kdo je ta investitor. Mi bi ga zelo radi spoznali. Poudarjam, mi smo za to, da se dom za upokojence zgradi. Vsekakor je potreben, ampak se nam zdi, da nas nekdo zavaja in da ne vemo stvari, ki bi nam kot svetnikom pri večmilijonskem projektu morale biti znane. Nihče ni proti domu, vendar ne na takšen način.
Kot rečeno, svetniki nismo seznanjeni niti z eno stvarjo,« je razloge za zavrnitev odloka pojasnjeval Mohorko Meglic, ki je sicer na seji dejal, da sta odbor za gospodarsko infrastrukturo ter odbor za okolje in prostor omenjeni odlok sprejela.
Mohorko Meglic meni, da bi bila primernejša lokacija drevesnica
Po njegovem bi bila primernejša lokacija za postavitev načrtovanega doma na območju drevesnice. Glede zemljišča, ki ga je občina ob soglasju svetnikov kupila za okoli 340.000 evrov za izgradnjo doma, pa je svetnik Mohorko Meglič še dejal: »Parcela bo ostala. Kupili smo jo, ker gre za parcelo strateškega pomena, saj je na dosegu šole, vrtca ... Kar se tiče lokacije, je odlična, a neprimerna za medge-neracijski center. Občina bi zemljišča lahko razparcelirala in parcele prodala, lahko bi zemljišče porabili
Foto: MH
»Poudarjam, mi smo za to, da se dom za upokojence zgradi. Vsekakor je potreben, ampak se nam zdi, da nas nekdo zavaja in da ne vemo stvari, ki bi nam kot svetnikom morale biti znane pri večmilijonskem projektu,« je izpostavil svetnik Uroš Mohorko Meglič.
tudi za druge namene, kajti v centru Markovcev nimamo nobenega parka, pogrešamo igrišče za najmanjše ...«
Monika Horvat
Foto: MH
»Šokiran sem nad odločitvijo, da po več letih truda pridemo tako daleč, vi pa zavrnete odlok,« je komentiral župan Milan Gabrovec.
Ptuj • Semaforji na Mariborski cesti
(Ne)varno prečkanje, tudi zaradi otroške igre
Kljub temu da so semaforji na Mariborski cesti na Ptuju postavljeni vrsto let, še vedno tam prihaja do nespošto-vanja prometne signalizacije. Ker je večino časa za voznike prižgana zelena luč, nekateri, kot da samega semaforja sploh ne registrirajo, pogosto prevozijo rdečo luč. Za zmedo naj bi bili delno odgovorni tudi šolarji. Zakaj?
„Gre za velik problem. Dejstvo je, da se vozniki velikokrat pred semaforjem na Mariborski cesti ne ustavljajo. Kljub rdeči luči peljejo nemoteno naprej. Ker je tu šolska pot, smo se odločili, da poostrimo nadzor, tam bomo prisotni še pogosteje," pravi Robert Brkič, vodja Medobčinske redarske službe SOU občin Spodnjega Podravja.
V enem dopoldnevu so zaznali sedem kršitev. En redar je stal pri semaforjih, drugi je kršitelje ustavljal pri pošti. „Zanimivo je tudi to, da so povsem zmedeni, ko nas vidijo tam. Nekateri so se ustavljali tudi takrat, ko so imeli zeleno luč
in bi lahko peljali," ugotavlja Brkič.
Problem na tej cesti so tudi previsoke hitrosti. Kljub zagroženim denarnim kaznim to nekaterih voznikov ne odvrne, da opazno prekoračijo dovoljeno hitrost, pa čeprav gre tudi za šolsko pot. Omejitev na Mariborski cesti je 50 km/h, globa za vožnjo nad 20 km/h do vključno 30 km/h več od dovoljene hitrosti znaša 500 evrov in 5 kazenskih točk. Za neupoštevanje rdeče luči je globa 300 evrov in 5 kazenskih točk.
Na vse te težave opozarja tudi ravnatelj OŠ Breg Milan Fakin. Kot pravi, je jasno, da je semafor v prvi
vrsti postavljen zaradi varnega prečkanja pešcev, a zaradi kršiteljev ostaja ta prehod še vedno zelo nevaren.
Kozel: »Apel tudi na
VI I I	»H
šolarje in njihove starše«
Franc Kozel, predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu MO Ptuj, opozarja, da morajo vozniki dosledno spoštovati prometno signalizacijo, a obenem poudarja še en vidik problema: „Sam sem bil ob začetku novega šolskega leta trikrat na tem
A
Medobčinski redarji so pri semaforjih na Mariborski cesti izvedli poostren nadzor.
območju. Sedel sem v avtomobilu in opazoval dogajanje. V tem času nisem zaznal, da se kateri voznik ne bi ustavil pri rdeči luči, se pa je dogajalo, da so pešci pritisnili gumb na semaforju in kar prečkali cesto, pa čeprav zelena luč zanje še ni bila prižgana. Apeliram na pešce, naj dejansko tudi sami počakajo zeleno luč. Je pa problem toliko večji na tem mestu, ker smo bili dejansko v preteklosti večkrat priča „igri" otrok. Prihajali so do semaforjev, pritisnili gumb in tekli vstran. O tem smo obvestili šolo in upamo, da se bodo odzvali tako oni kot starši, ki se morajo z otroki pogovoriti, da to ni prav, saj tako ogrožajo svojo varnost in varnost drugih udeležencev v prometu." Kot pravi, so bila v zadnjih letih celo razmišljanja, da se semafor ukine, s čimer se ne strinja. Idealna rešitev bi po njegovem mnenju bil podhod: „A ker vemo, da ni sredstev, je to seveda nemogoče. Semaforji so trenutno dobra rešitev, ob predpostavki, da vsi spoštujejo prometno signalizacijo."
Problem pa ni le Mariborska cesta v tem delu mesta. Tudi v nadaljevanju, na Zagrebški cesti, je kar nekaj težav, povezanih predvsem s hitrostjo in prav tako neusta-vljanjem voznikov na prehodih za pešce. V zadnjem letu je bilo storjenih nekaj korakov v pravo smer: od talnih označb pri hostlu Sonce do postavitve prikazovalnika hitrosti.
Dženana Kmetec
Moškanjci • Urejanje nevarnega križišča
Razpis za izvajalca del
Direkcija za infrastrukturo išče izvajalca za preureditev nevarnega križišča pri bencinskem servisu v Moškanjcih v občini Gorišnica, ki je v preteklosti že terjalo življenja.
Prebivalci v Moškanjcih v občini Gorišnica že leta čakajo na ureditev zelo nevarnega križišča na državni cesti Ptuj-Ormož v neposredni bližini bencinskega servisa Žiher Petrol, kjer so se v preteklosti zgodile številne prometne sreče, celo s smrtnim izidom. Preureditev nevarnega križišča v krožišče je projekt, o katerem se je v preteklosti že veliko govorilo. A se dela vse do danes niso začela. Sedaj je končno prišlo do konkretnega premika na poti preureditve križišča. Direkcija za infrastrukturo je objavila razpis, s katerim išče izvajalca za ureditev nevarnega križišča. Rok za oddajo ponudb se izteče 3. oktobra. »Končno. Sem se že bal, da bodo projekt spet zamaknili, ker ni bilo denarja. Hvala bogu so nam šli na roko,« je dolgo pričakovano objavljeno naročilo,
s katerim iščejo izvajalce, poko-mentiral gorišniški župan Jožef Kokot, ki je še dodal, da si za to prizadevajo že več let.
»Investicija obsega izgradnjo krožišča z deviacijo priključne lokalne ceste. V sklopu izgradnje krožišča bodo urejene cesta v dolžini 300 metrov, površine za kolesarje in javna razsvetljava. Z deli se bo lahko pričelo po pridobitvi gradbenega dovoljenja, ki je še v pridobivanju (za deviacijo lokalne ceste) ter podpisu pogodbe z izbranim izvajalcem. Pogodba bi lahko bila predvidoma podpisana konec oktobra, če ne bo pritožb na izbiro izvajalca,« so pojasnili na direkciji. Naložba je ocenjena na dober milijon evrov, Direkcija bo projekt sofinancirala v višini 67 odstotkov, preostanek pa tamkajšnja občina.
Monika Horvat
Preureditev križišča u krožišče naj bi se začela prihodnje leto.
Foto: CG
Foto: MH
4 Štajerski
Podravje
torek • 1. oktobra 2019
Ptuj • Težave z načrti za gradnjo novega naselja se stopnjujejo
Županja zaradi zapletov ponudila odstop
Šest investitorjev, solastnikov zemljišč, na katerih se načrtuje gradnja novega naselja na Ptuju, je podalo vlogo za izgradnjo ceste in komunalne infrastrukture. V primeru izdaje dovoljenja bi to bil velik korak v nameri investitorjev, da se gradnja začne. Ustne obravnave, kije potekala v petek na Upravni enoti (UE) Ptuj, so se udeležili predstavniki investitorjev, ptujske občine, pa tudi okrog 20 stanovalcev. Ti odločno nasprotujejo izdaji gradbenega dovoljenja, saj bi se nova cesta navezala na obstoječo, Ulico Jožefe Lackove. Županjo Nuško Gajšek so tako sprovocirali, daje dejala, da jim lahko ponudi odstop, če bo to pomirilo strasti.
Zaradi dejstva, da ne gre za izgradnjo nekaj hiš, pač pa celotnega novega naselja, je pričakovano tudi zanimanje krajanov zelo veliko. Od odločitve UE Ptuj, ali bo izdala gradbeno dovoljenje za gradnjo ceste do prvih 17 hiš, bo odvisno, kako hitro bo stekla gradnja. Ustna obravnava je privabila veliko občanov in sprožila številne debate o načrtih ter posledicah, ki bi jih ti imeli na življenja stanovalcev v tem delu mesta. Čeprav so uradne izjave podali le tisti, ki jim je bil priznan interes stranke v postopku, je praktično šlo v tem primeru za javno debato. Stanovalci, ki se s predmetno gradnjo ne strinjajo, so imeli podobne pomisleke. Prepričani so, da navezave na Ulico Jožefe Lackove sploh ne bi smelo biti, v prvi vrsti iz prometno-varnostnega vidika. Zato od UE pričakujejo, da vlogo investitorjev zavrne. Menijo, da je edina primerna rešitev gradnja povsem nove ceste, ki je sicer v planu, a kasneje, na drugem delu brega, mimo kmetije Brenčič.
Postopek se podaljšuje ...
Krajani, ki niso stranke v postopku, a želijo sodelovati, so na ustni obravnavi podali predlog, da se jim dodeli status stranskega udeleženca. Ali jim bo ugodeno ali ne, bo znano predvidoma do sredine oktobra. Tea Žnidarič, višja svetovalka, ki vodi postopek izdaje gradbenega dovoljenja za načrtovano cesto mimo Ulice Jožefe Lackove na UE Ptuj, je sklenila, da bo o tem predlogu odločala naknadno.
Županja: »Lahko tudi odstopim ...«
Da je to optimalna rešitev, je poudarila tudi Nuška Gajšek, županja mestne občine Ptuj. Z Brenčičevo je že govorila, in kot pravi, bodo skupni jezik še skušali najti. „Že-lim, da najdemo rešitev, ki bo dobra za vse. Gospe bomo ponudili primerno ceno za njena zemljišča. Ne vem, kdo jo je v preteklosti obiskoval, izsiljeval in podobno. Sama se zavedam, da bo težko najti do-
Meteorne vode: se bo vse zlilo proti vrtcu in hišam ob vznožju brega?
Stanovalci, ki stanujejo v neposredni bližini načrtovanega naselja, so predstavili bojazen, da se bo problem meteornih voda v prihodnje le še poglobil. „Voda se steka po bregu, priteče dol in zalije vse. Vrtec je bil leta 2008 tri dni zaradi tega zaprt. Zdaj še ni prepozno, razmislite o vsem, da ne bo drla reka ilovice po naših hišah. Ne zamahnite z roko: bomo že. Ko se bo enkrat gradilo, bo prepozno," je vztrajala ena izmed krajank.
Vsi so poudarjali, da nimajo nič proti investiciji, ureditvi novega naselja, še manj proti investitorjem, da pa morajo biti zadeve ustrezno urejene. Za javno infrastrukturo mora poskrbeti občina, ki je sprejela tak dokument, okrog česar so nekateri krajani prav tako imeli pomisleke. Ne zdi se jim prav, da bo občina plačevala cesto, z gradnjo pa bodo v prvi vrsti profitirali investitorji.
Prelaganje odgovornosti za sprejetje takšnega OPPN, ki je očitno pomanjkljiv, je pričakovano, dejstvo pa je, da so zaplet skuhali prav vsi, ki so pred dvema letoma potrdili ta dokument, čeprav je vseh 28 svetnikov vedelo, da bodo težave pri uresničevanju.
govor, ki bo primeren za vse. Razumem stanovalce, Ulica Jožefe Lackove je problematična, dodaten promet bi stanje poslabšal, a trenutno imam zvezane roke, saj je OPPN sprejet. Če bi šli v razveljavitev, potrebujemo leto in pol, pa še takrat bi nas najbrž kdo tožil."
Gajškova se zaveda, da bi problem svetniki v prejšnji sestavi morali rešiti, preden so potrdili tak OPPN: „Takratni župan Miran Senčar nam je predložil pismo o nameri, po katerem naj bi se dogovorili z gospo Brenčič za odkup potrebnih zemljišč za izgradnjo nove ceste, ki je edina prava rešitev. Imamo tudi drugo in tretjo varianto, a ker je gospa lastnica velikega dela zemljišča, praktično vse delno zajamejo njeno lastnino. Razumite me, tega problema nisem ustvarila jaz. Če bo to kaj rešilo, lahko tudi odstopim, boste
Na eni strani so bili razjarjeni stanovalci ...
imeli drugega župana, pa se z njim dogovarjajte!"
Cesta mimo kmetije Brenčič, ki se načrtuje v tretji fazi OPPN, je v prostorskem načrtu že 12 let. Občina jo je očitno vrisala, ne da bi imela zagotovilo, da se lastniki strinjajo. Zdaj iščejo druge možne rešitve za celovito rešitev problema.
Golob: »Priklenil se bom na cesto, pa naj me povozi tovornjak«
Kje se je zalomilo in zakaj do realizacije pisma o nameri oz. odkupa zemljišča Brenčičeve s strani občine v prejšnjem mandatu ni prišlo, ni jasno nikomur. Če bi to uredili prej, zdaj debate okrog te „začasne" ceste mimo Ulice Jože-
Foto: Črtomir Goznik
... na drugi investitorji in predstavniki občine. Županja Nuška Gajšek se zaveda, da bo rešitev po godu vsem zelo težko najti.
fe Lackove za izgradnjo prvih 17 hiš ne bi bilo.
Hrup, vpliv na zdravje, nižja cena nepremičnin, poslabšanje stanja hiš zaradi gradnje tolikšnega števila hiš in vibracij, težave z meteornimi vodami in podobno so le nekateri izmed pomislekov, ki so jih stanovalci omenjene ulice izrazili na tokratni obravnavi.
Čeprav je predstavnica investitorjev Maja Povše vztrajala, da so se pri pripravi investicijskega projekta držali navodil OPPN, so nekateri krajani vztrajali, da je tudi ta dokument sprejet pod čudnimi okoliščinami. Igor Golob je dejal, da je najbrž marsikdo prejel kuverto, da je dvignil roko za: „Če bodo dovolili gradnjo, se bom priklenil sredi ceste, pa naj me povozi tovornjak. Gradnje ne bom dovolil, pravico bomo iskali tudi na sodišču, če bo treba. Pa če bo treba, bom izpodbijanju OPPN posvetil preostanek življenja!"
Med stanovalci je bilo slišati, da zmaguje kapital, da je demokracija prerasla v avtokracijo in naj investitorji dobro premislijo, saj da še ni prepozno, sicer pa naj na svoja pleča prevzamejo tveganje, predvsem z vidika varnosti in oškodovanja lastnine drugih. Izpostavili so, da se pozablja, da sta na tem območju vrtec in šola, da ni pločnikov in da otroci že sedaj komaj hodijo po ulici.
Foto: Črtomir Goznik
Interesi investitorjev in krajanov: so združljivi?
Edina zadeva, okrog katere so se strinjali vsi prisotni na tokratni obravnavi, je, da je Ulica Jožefe Lacko ozka in nevarna. Tudi Miro in Božo Ljubec, ki sta solastnika dela parcel na tem območju, sta poudarila, da si želijo vsi investitorji dolgoročne rešitve. "Vem, da je ulica problem, ampak tudi vse druge okoliške so. Mi praktično s to ulico nimamo nič, predmet izdaje gradbenega dovoljenja je dovoz do hiš v novem naselju. 50 let smo tam, zdaj pa nas omejujejo tisti, ki so se pred kratkim preselili, gradili na črno. Kaj naj naredimo, smo mi odgovorni za nastalo situacijo? Od kmetijstva se ni dalo živeti, vsi na našem mestu bi prodali zemljišča, če so gradbena," je vztrajal Miro Ljubec, ki je med razjarjenimi stanovalci komaj prišel do besede. Ti so neomajno vztrajali, da interes investitorjev ne more biti nad interesom stanovalcev. Stekla je še debata o tem, kdo je bil prej na tem bregu, kdo si je sam gradil cesto in kdo dajal zemljišče v javno dobro. Po skoraj dveh urah je Žnidaričeva obravnavo vendarle prekinila in dejala, da bo pri odločitvi upoštevala slišano, predvsem pa zakonske akte.
Dženana Kmetec
Kidričevo • Cestna infrastruktura
V	Starošincah nov asfalt
V	občini Kidričevo so letos 400.000 evrov namenili za modernizacijo prometne infrastrukture. Polovico navedenega zneska so namenili za ureditev ceste v Starošincah, kije minuli petek dobila novo asfaltno prevleko.
Obnovili so 1,5 kilometra dolg odsek, od perutninskih farm do meje z občino Starše. Cesto so razširili, nasuli nov tampon in jo opremili z meteorno kanalizacijo. Nova širina ceste je 6,7 metra (kjer je to bilo možno izvesti). Na vsaki strani ceste bodo uredili bankine v širini pol metra.
Preostalih 200 tisočakov so namenili za asfaltiranje ceste in parkirnih prostorov pri športnem
parku v Lovrencu na Dravskem polju, asfaltiranje ceste do domačije Plavčak (med Apačami in Lovrencem) ter ureditev ceste v Njivercah (Cesta na Hajdino). Iz tega zneska bodo asfaltirali še dve ulici v Šiko-lah: med hišnima številkama 63b in 67 ter med številkama 53 in 62. Dela izvaja Cestno podjetje Ptuj.
Župan Kidričevega Anton Le-skovar se nadeja, da se bo kmalu začela tudi gradnja krožišča na
Tovarniški cesti pri novem bloku. Krožišče je potrebno za dostop do bloka. Še letos naj bi Direkcija RS za infrastrukturo objavila tudi razpis za izbiro izvajalca del za gradnjo kidričevske obvoznice. Tako je neformalno obljubljeno. Gradnja obvoznice, ki bo služila predvsem razvoju gospodarske aktivnosti, bo državni projekt, podprt s sredstvi EU.
Mojca Zemljarič
Zadnji petek v septembru so v Starošincah na cesti skozi vas dobili novo asfaltno prevleko.
Foto: MZ
torek • 1. oktobra 2019
Podravje
Štajerski	5
Slovenija, Podravje • Bo umirjanju gospodarske rasti sledila recesija?
Napovedi iz sveta niso najbolj obetavne
Svetovno gospodarstvo se ohlaja. O tem več ni dvoma. Rast se zmanjšuje na Kitajskem, v ZDA ekonomisti opozarjajo, da je zmanjkalo hitrih ukrepov, ki bi zagotavljali nadaljnjo rast, v Evropi se o novi krizi govori že leto dni.
Foto: Media24
V Nemčiji naj bi bilo po nekaterih ocenah vsako tretje delovno mesto tako ali drugače povezano z avtomobilsko industrijo.
Vzrokov za konec obdobja gospodarske rasti je več. Zagon Evrope se je ustavil predvsem zaradi trgovinskih vojn, ki jih kot za šalo sproža ameriški predsednik Donald Trump, negotovosti okoli brexita in vedno večjih napetosti na Bližnjem vzhodu, zaradi katerih cene nafte precej nepredvidljivo nihajo. Vse oči Evrope so uprte v Nemčijo, ki bo, kot kaže, letos tudi uradno vstopila v obdobje recesije. Gospodarski velesili, na katero je vezan znaten del slovenskega gospodarstva, največ težav predstavlja zmanjšanje prodaje vozil. Avtomobilska industrija v Evropi zaposluje kar 13,8 milijona ljudi oziroma 6,1 odstotka celotne delovne
sile. Prvi udarec so nemške limuzine doživele ob aferi s prirejanjem podatkov o emisijah škodljivih plinov, ki jih proizvajajo avtomobili, sledila sta zmanjšanje povpraševanja na Kitajskem in negotovost ob zmešnjavi z brexitom. Poleg tega vse več ljudi razmišlja o uporabi električnih avtomobilov.
Posledice v Sloveniji
Zmanjšanje prodaje nemških avtomobilov so občutila tudi nekatera slovenska podjetja. Idrijski Ko-lektor je tako že napovedal odpuščanja. Presežno delovno silo naj bi sicer odpuščali v tovarnah v Nemčiji, v Sloveniji še ne. O zmanjšanju naročil govorijo tudi v Magni Steyr,
ki je pred kratkim odpustila šest delavcev. Zmanjšanje pretovora za en odstotek so zabeležili tudi v Luki Koper, ki je v zadnjih letih nizala rekord za rekordom. Za kar 16 odstotkov se je zmanjšal pretovor avtomobilov. Ko je bilo pričakovati, da se bo ohlajanje gospodarstva poznalo tudi pri slovenskih izvoznikih, pa je slovenski statistični urad (Surs) objavil poročilo, iz katerega je razbrati, da se je naš izvoz glede na enako obdobje lani povečal za neverjetnih devet odstotkov. Čeprav gre za lepo številko, ki ji ne gre gledati v zobe, podrobnejši podatki kažejo, da se je ustavila rast izvoza vozil, zmanjšal se je izvoz kovinskih izdelkov in pohištva in
tudi v nekaterih drugih segmentih se je rast popolnoma ustavila.
Potrebni ukrepi
Urad za makroekonomske analize in razvoj je v svoji jesenski napovedi gospodarske rasti to znižal s 3,4 na 2,8 odstotka, na kar se je vlada že odzvala z znižanjem proračuna za sto milijonov evrov. A kljub znižani napovedi še vedno govorimo o rasti, kar pomeni, da naj bi se še vedno zviševalo zaposlovanje in tudi plače. Tudi slovenski podjetniki kljub temnim oblakom nad Evropo ostajajo optimistični. Guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle poudarja, da gre v tem trenutku za umirjanje gospo-
darske rasti in ne za recesijo. Kot je nedavno pojasnil, je Evropska centralna banka (ECB) že sprejela ukrepe, ki naj bi pomagali gospodarstvu. Znova so zagnali odkup obveznic in znižali že tako rekordno nizke obrestne mere. A ob tem Vasle opozarja, da zgolj ta ukrep ne bo dovolj in da se bodo morale odzvati tudi države s svojimi fiskalnimi politikami. Po njego-
vih besedah bi Slovenija morala za nadaljnjo rast poskrbeti za spremembe na treh področjih: zvišati bi morali produktivnost, kar po domače pomeni, da bi morali za manj denarja narediti več, zvišati starost upokojitve, da bo delovno aktivna populacija čim širša, in sprejeti ukrepe na področju javnih financ.
Žiga Kariž
Zavrč • Odprtje cestnega odseka
Dež ni zmotil dobre volje
V Pestikah se bodo odslej vozili po varnejši poti. Cesta povezuje več kot 20 stanovanjskih hiš in počitniških objektov, med njimi tudi priznane kmetije in turistične objekte.
Foto: KG
Prerez vrvice sta opravila župan Slavko Pravdič in nekdanji podžupan Janko Lorbek, ki je završko občino vodil v minulem mandatu.
V sredo, 25. septembra, so v Pestikah odprli modernizirano javno pot. Zbrane je pozdravil in nagovoril župan občine Zavrč Slavko Pravdič, ki je dejal: »Urejena cesta ni namenjena samo, da se pripeljemo z enega konca na drugi konec. Poglavitni namen je, da nas povezuje. Prepričan sem, da smo s to investicijo prispevali k lepši urejenosti kraja in s tem naredili še en korak k uresničitvi dolgoročnega cilja občine pri razvoju turizma.« Vsem, ki bodo uporabljali cesto, je zaželel varno ter prijetno hojo in vožnjo.
Domačini so s pridobitvijo zadovoljni. Spregovoril je domačin Janko Kostanjevec. V imenu vaščanov se je zahvalil vsem, ki so prispevali k uspešni modernizaciji ceste. V duhovitem govoru je na kratko predstavil življenje v tem kraju, kot prioriteto za prihodnost pa je izpostavil ureditev informacijskega sistema. Zaključil je: »V upanju, da bomo kmalu tako zbrani stali ob odprtju neke
nove informacijske ceste, ki bo odpirala vrata tudi haloškim otrokom in vnukom, našim zanamcem v sodobno informacijsko družbo.« Posebej za Štajerski tednik je Kostanjevec povedal: »Cesta je sedaj širša, kar bistveno prispeva k varnosti. Za nas je tale cesta pot v svet. Še posebej je pomembna za mladino in njihovo prihodnost.«
Zbranim je nekoliko ponagajal dež, vendar ni zmotil dobre volje. Odprtje so še bolj slovesno naredili nastopajoči. Zapele so Ljudske pevke iz Zavrča, Jaka Lorbek je zaigral na harmoniko, nastopili so Potepuhi iz kluba Halonga Cirku-lane in ljudski pevci KUD Franceta Prešerna Videm pri Ptuju. Cesto je blagoslovil duhovnik Jožef Pasič-njek iz završke cerkve.
Odprtja se je udeležila poslanka državnega zbora Suzana Lep Šimenko, ki se zaveda pomanjkanja osnovne infrastrukture na tem območju in se zelo zavzema za napredek regije. Kritično je
spregovorila: »Država prenaša številne obveznosti na lokalne skupnosti, žal pa sredstev za to ne zagotavlja. Kar me najbolj boli, je, da ena sprememba, ki je trenutno v obravnavi za obmejne občine, za vse podeželske občine pomeni zgolj slabo, pomeni, da bomo dobili še manj sredstev. In to je nedopustno.« Lep Šimen-kova je dodala: »Res se veselim vsakih novih 100 metrov ceste v Halozah. Vam pa predvsem želim varno pot.«
Modernizacija se je izvedla v dolžini 1.110 m, delno so cesto preplastili, del cestišča pa so na novo asfaltirali. Sredstva za modernizacijo je zagotovilo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, in sicer 65.274 evrov nepovratnih in 58.333 povratnih sredstev. Občina Zavrč je prispevala 8.540 evrov. Skupna vrednost naložbe je znašala 132.147 evrov. Gradbena dela so bila izvedena v skladu s pogodbo, izvedlo jih je podjetje Asfalti Ptuj.
Karmen Grnjak
Haloze • Cesta med Leskovcem in Cirkulanami odprta
Novi Hekov most že v uporabi
V občini Videm so se pred dnevi veselili pomembne pridobitve. Slavnostno so odprli novi most čez reko Psičino, ki videmsko občino čez Mali Okič povezuje s cirkulansko.
Stari most je bil izjemno dotrajan in zato za uporabo nevaren. Župan Branko Marinič je dal pobudo, da most podrejo in zgradijo novega. Tveganje, da dotrajani most ostane v uporabi ali da bi čezenj promet zgolj omejili z enosmerno ureditvijo, je bilo enostavno preveliko. Zato je padla odločitev o novogradnji. Dela je izvajalo podjetje MarkoMark Nival, vrednost novogradnje je bila okoli 160.000 evrov. Da bo most „trden kakor kamen, kost", so ga postavili na močnih in globokih temeljih. Čeprav so ga sprva predvidevali postaviti na obstoječe temelje, se je med izkopi izkazalo, da je za trdnost in stabilnost objekta treba izvesti pilotiranje. Most so tako na obeh straneh naslonili na tri stebre, ki so temeljeni globoko v tla. „Stari most je predstavljal splošno nevarnost. Zazvonili so vsi alarmi, da je treba ukrepati. In tudi smo. Sem pa danes, ob odprtju, zelo za-
dovoljen, da smo ga zgradili. S tem udeležencem v cestnem prometu zagotavljamo ustrezno prometno varnost. Vgradili smo kakovostne materiale. Prepričan sem, da bo most služil več generacijam," je na svečanosti ob odprtju novega mostu zadovoljno poudaril videmski župan Branko Marinič.
Most je blagoslovil pater Jože Petek, ki je izpostavil dejanski in simbolični pomen objekta: „Most ima močno simboliko. Je simbol povezovanja: leve in desne strani reke ali potoka, pa tudi povezovanja med ljudmi, narodi." Otvoritvene svečanosti se je udeležila poslanka v državnem zboru Suzana Lep Šimenko. „Gre za pomembno investicijo. Vesela sem vsakega projekta, ki se izvede na območju Haloz. Želela bi, da bi jih bilo več, a država majhnim podeželskim občinam žal namenja premalo finančnih sredstev - kljub temu da so podpovprečno razvite in potrebu-
jejo denar za osnovno infrastrukturo. Vesela sem, da je občina Videm ta most zgradila na novo, saj je bil stari resnično dotrajan in nevaren," je dejala poslanka Lep Šimenkova. Da je občina Videm poskrbela za novogradnjo mostu, čez katerega prav tako dnevno vozijo številni Cirkulančani, je zadovoljna tudi cir-kulanska županja Antonija Žumbar. Na odprtju je sosednji občini čestitala za naložbo in se ji zahvalila za izvedbo projekta. Vsem uporabnikom mostu in ceste pa je zaželela varno vožnjo.
Občini Videm in Cirkulane si prizadevata, da bi cesta čez Okič, ki povezuje obe občini, postala državna. S tem bi z občin padlo breme investicij in vzdrževanja. Ideja je, da bi kot državno kategorizirali celotno cesto od Medribnika v Cir-kulanah do Rogatca: Medribnik-Okič-Leskovec-Podlehnik-Žeta-le-Rogatec.
Mojca Zemljarič
Trak ob odprtju novega mostu so prerezali (z leve) podžupan občine Videm Matjaž Klasinc, župan Branko Marinič, predsednik sveta KS Leskovec Dušan Pernek in Marko Peter iz podjetja MarkoMark Nival.
Foto: MZ
6 Štajerski
V središču
torek • 1. oktobra 2019
Slovenija • 1. oktober, mednarodni dan starejših
Kdo bo poskrbel za starostnike
1. oktober je mednarodni dan starejših. Letos poteka pod geslom Potovanje k enakosti med generacijami. Geslo je povezano z razvojnim ciljem, po katerem je treba okrepiti vključenost vseh ne glede na osebne okoliščine, poudarjajo Združeni narodi. V Sloveniji pa se ob tem dnevu že več let izpostavlja vprašanje glede zakonske neurejenosti dolgotrajne oskrbe.
Foto: Črtomir Goznik
V Sloveniji je okoli 413.000 ljudi, starih 65 let ali peč. Starejši tako predstavljajo blizu 20 odstotkov prebivalstva.
V	Zvezi društev upokojencev Slovenije (Zdus) opozarjajo, da se morajo od leta 2020 naprej pokojnine redno usklajevati po sistemskem zakonu, v letu 2025 pa mora minimalna pokojnina za 40 let dela brez dokupa, ki zdaj znaša 531 evrov, preseči mejo revščine. Prag tveganja revščine je lani znašal 662 evrov na mesec. Pozivajo, naj se upokojencem z izrednim usklajevanjem povrnejo sredstva, ki so jih izgubili, ker se pokojnine v obdobju od leta 2010 do 2016 niso usklajevale po določbah sistemskega zakona. V ta namen bi bilo treba po njihovem opozorilu izredno uskladiti pokojnine za 7,2 odstotka. Po njihovem mnenju je nujno tudi sprejetje zakona o dolgotrajni oskrbi, menijo.
Vlada spet pozabila na starejše
Skupnost socialnih zavodov Slovenije opozarja, da je vlada v predlogih proračunov za prihodnji dve leti spet pozabila na starejše, hkrati pa v zadnjih izjavah v vse bolj oddaljeno prihodnost prelaga težko pričakovano sistemsko ureditev dolgotrajne oskrbe. »Čeprav se soočamo s kritičnim pomanjkanjem postelj v domovih za starejše ter pri dostopnosti pomoči na domu in drugih storitev, je že dejstvo, da ne bomo dobili nobenega novega javnega doma za starejše,« poudarja sekretar skupnosti Jaka Bizjak.
V	skupnosti izpostavljajo, da je dostopnost pri storitvah dolgotrajne oskrbe ključen razvojni problem slovenske družbe, ki se zelo
hitro stara. Glede na raziskave le vsaka četrta oseba, starejša od 75 let, teh storitev ne bo potrebovala, pri vsaki deseti bodo stroški potrebnih storitev in pomoči »poleteli v nebo«, so posvarili.
Snovalci politik na področju dolgotrajne oskrbe sicer napovedujejo, da bodo problematiko rešili s krepitvijo oskrbe znotraj družine in v skupnosti, vendar so tovrstne oblike pomoči učinkovite samo v družbah z zelo nizko stopnjo zaposlenosti žensk za poln delovni čas. Te namreč v večini primerov prevzamejo skrb za ostarele sorodnike. V Sloveniji pa je ena najvišjih stopenj zaposlenosti žensk, kar pomeni, da bo za ostarele lahko skrbelo precej manj družin, so izpostavili.
Starostniki pogosto v prevelikih stanovanjih
Starostniki v Sloveniji pogosto živijo v prevelikih stanovanjih in hišah, kjer jim lahko že malo resnejše zdravstvene težave in nekaj stopnic popolnoma onemogoči vsakdanje življenje, nadaljujejo v skupnosti. »Ni se mogoče izogniti vtisu, da država stavi na oskrbo znotraj družine samo zato, ker je to za proračun ugodneje, manj pa jo zanima, ali je to primerna rešitev glede na dejanske potrebe starostnikov in zmožnosti njihovih bližnjih,« je dodal Bizjak. Na ministrstvu za zdravje, kjer zakon pripravljajo, pričakujejo, da bo za javno razpravo pripravljen do konca leta, dokončno sprejetje pa pričakujejo konec prvega polletja 2020.
Potrebam starejših je nujno nameniti večjo pozornost
Rast števila starejših bo največja in najhitrejša v državah v razvoju, med celinami pa v Aziji in Afriki. Glede na to je po opozorilu Združenih narodov (ZN) nujno nameniti večjo pozornost potrebam in težavam, s katerimi se srečujejo starejši. Prav tako je pomemben prispevek, ki ga lahko dajo družbi, če imajo možnosti za to. Spoštovanje človekovih pravic je v samem jedru tovrstnih prizadevanj, so izpostavili. Če bi sledili vodilnemu načelu generalnega sekretarja ZN Antonia Guterresa, po katerem ne smemo nikogar prezreti, je nujno razumeti pomen demografije za trajnostni razvoj. Prav tako je treba upoštevati dejstvo, da bo rast prebivalstva vplivala na ključne razvojne izzive sveta v 21. stoletju. Če želimo zgraditi takšno prihodnost, kot si jo želimo, moramo nasloviti starejše od 60 let, ki naj bi jih bilo do leta 2030 že 1,4 milijarde, navajajo v ZN.
Agenda 2030 in trajnostni razvojni cilji poudarjajo, da bo razvoj mogoč le, če bo vključil vse starostne skupine. Opolnomoče-nje starejših v vseh razsežnostih razvoja, vključno s poudarjanjem sodelovanja v družbenem, gospodarskem in političnem življenju, je pot za zagotovitev njihove vključenosti in zmanjšanje neenakosti, so pozvali v ZN.
STA
Na voljo mobilni aplikaciji
v
Radio Ptuj in Štajerski tednik za iOS in Android naprave
IsvST
www.tednik.siwww.radio-ptui.si
^t- CoosU: play
App Store
Spodnje Podravje • Ali z nezakonitimi migracijami v oko
Ormoški zdravniki vsa
»Nezakoniti oz. ekonomski migranti, ki dnevno vdirajo v Slovenijo, s se je v poslanskem vprašanju ministru za zdravje Alešu Šabedru opozo tudi, kako je Slovenija pripravljena na vnos našemu okolju neznanih
»Ali so se v zadnjih petih letih za zdravljenje tovrstnih bolezni nabavila kakšna zdravila? Je Slovenija pripravljena na izbruh morebitne epidemije in s kakšno infrastrukturo ter opremo razpolaga klinični center za primere infekcijskih bolezni?« je spraševal Jelinčič, ki ga je tudi zanimalo, ali so bili zdravstveni delavci, ki so bili v stiku z migranti, morebiti že okuženi.
Zaradi dolgega potovanja zmanjšana možnost vnosa resnih nalezljivih bolezni
»Pojav in širjenje nalezljivih bolezni sta v glavnem odvisna od higienskih razmer, v katerih se ljudje nahajajo. Bolj ko se ti zadržujejo v večjih skupinah, večja je možnost, da se med njimi širijo bolezni. Verjetnost, da bi begunci oz. migranti vnesli v Slovenijo zelo resne nalezljive bolezni (potovalne in tropske bolezni, ebo-lo, hemoragične mrzlice), je izjemno majhna, saj imajo te bolezni kratko inkubacijsko dobo, migranti pa na poti do cilja prebijejo tudi po več mesecev. Če že zbolijo, zbolijo kmalu po tem, ko zapustijo svojo domovino, in zaradi resnosti bolezni poti niti ne morejo nadaljevati oziroma vsaj toliko časa ne, dokler ne ozdravijo. Največkrat zaradi resnosti okužbe celo umrejo. Za zdravljenje tovrstnih bolezni pri nas ni bilo nabavljenih posebnih zdravil. S strokovnega vidika je tveganje za vnos nalezljivih bolezni precej večje pri potnikih, ki se z ekso-
Foto: Karolina Putarek
Problem
sporazumevanje in improvizacija pri pregledih
Vodja nujne medicinske pomoči v ZD Ormož Alenka Simonič je povedala, da so skoraj vsakodnevno aktivirani zaradi zdravstvenih težav migrantov. Do sedaj še niso posumili na kakšno hujšo nalezljivo bolezen. »Večinoma imamo opravke s svežimi poškodbami ali z zapleti kroničnih bolezni, nastalimi zaradi dolge poti. Osebje pri svojem delu uporablja rokavice in pazi na sterilno opravljanje dela. Druge zaščite nimamo. Vsekakor obstaja možnost različnih nalezljivih bolezni, a je na žalost zaradi težav v sporazumevanju in improviziranem izvajanju pregledov prisotno tveganje, da jih spregledamo,« je poudarila Simoničeva.
Direktorica ZD Ptuj Metka Petek Uhan je prav tako dejala, da zdravniško osebje uporablja zaščitna varovalna sredstva (obleko, rokavice, maske, razkužila). Cepljeni so proti hepatitusu B in ošpicam. »Potencialni nosilec nalezljive ali kakšne nove bolezni je lahko vsak pacient, domači ali tujec,« meni Petkova.
tičnih potovanj domov vračajo z letalom, kar pomeni bistveno krajši čas potovanja, običajno manj kot 24 ur. Pa tudi to tveganje je ocenjeno kot zelo majhno, saj se v praksi relativno redko zgodi, da se potniki okužijo v tujini in se nato zdravijo doma. Vsako leto na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) zabeležijo nekaj
importiranih (vnesenih) črevesnih nalezljivih bolezni, denge, malarije, čikungunje, tudi okužb z virusom Zahodnega Nila, vendar podatkov o nalezljivih boleznih za posamezne skupine prebivalstva (migranti, tujci, potniki, zdravstveni delavci) ne beležijo,« so pojasnili na ministrstvu za zdravje.
Policisti po končanem delu z migranti najprej v za to namenjene posode odvržejo uporabljene rokavice in obrazne maske, se po roke ter se preoblečejo v čista oblačila. Pred odhodom z območja stopijo v posodo s sredstvom za razkuževanje obuval. Po potreb opreme in vozil, pa tudi dezinfekcija, deratizacija in dezinsekcija sprejemnih in namestitvenih centrov oziroma prostorov za pr
torek • 1. oktobra 2019
V središču
Štajerski	7
olje prihajajo tudi neznane bolezni?
kodnevno v stiku z migranti
boj prinašajo za naš prostor neznane bolezni, tako imenovane potovalne in tropske bolezni,« ril poslanec Slovenske nacionalne stranke (SNS) Zmago Jelinčič Plemeniti Zanimalo gaje virusov, garij in podobnih bolezni
Foto: Dreamstime
Da se izognemo okužbam, je najpomembnejše samozaščitno ravnanje in izvajanje osnovnih higienskih ukrepov, predvsem dosledno umivanje rok. Policisti, ki so z migranti v stiku vsakodnevno, uporabljajo zaščitno varovalno opremo: kombinezone, rokavice, maske, respiratorje in razkužila.
Kombinezon, rokavice, maska, razkužilo ...
Med najbolj izpostavljenimi skupinami, ki zaradi stika s tujci tvegajo morebitne okužbe, so policisti. Kako skrbijo za zaščito pred morebitnimi okužbami, je razložil Drago Mene-galija z Generalne policijske uprave (GPU): »Uslužbence v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje (NIJZ) redno obveščamo o morebitnih tveganjih za nalezljive bolezni in potrebnih ukrepih. Na delovnih mestih, na katerih so javni uslužbenci v intenzivnejšem stiku z migranti, je treba za zmanjšanje tveganja pred okužbo nujno in dosledno izvajati osnovne higienske ukrepe, ki imajo ključno vlogo pri preprečevanju okužb. To so pogosto in temeljito umivanje rok, uporaba razkužila, izogibanje dotikanja oči, nosu in ust z neumitimi rokami in rokavicami, uporaba osebne varovalne opreme (zaščitnih rokavic, kombinezonov, mask in respiratorjev). Posebna previdnost velja ob tesnem stiku z osebami, ki kažejo bolezenske znake, ter ob možnem stiku s krvjo in drugimi telesnimi izločki. Osebno varovalno opremo nabavljamo glede na potrebe in jo imajo uslužbenci ves čas na razpolago. Za letos imamo sklenjeno pogodbo za popolnitev zaščitne opreme za enkratno uporabo, in sicer 7.059 kombinezonov, 617.130 sintetičnih rokavic, 73.310 lateks rokavic in 7.924 respiratorjev.«
Foto: Črtomir Goznik
možnosti stuširajo, umijejo in si razkužijo . se izvaja tudi dezinfekcija obutve, oblačil, držanje.
Mednarodna usposabljanja policistov in zdravstvenih delavcev
»Policija je v lanskem letu v okviru sodelovanja z Mednarodno organizacijo za migracije (IOM) sodelovala
pri izvedbi pilotnega usposabljanja na področju nalezljivih bolezni in zdravja migrantov. Usposabljanje je bilo razvito za zdravstvene delavce in uslužbence varnostnih organov, ki prihajajo v stik z migranti in begunci, s posebnim namenom
premostitve pomanjkanja znanja na področju prenosljivih bolezni v stikih s to skupino ljudi, izvajanje teh usposabljanj pa nameravamo nadaljevati tudi v prihodnje,« je poudaril Menegalija.
Mojca Zemljarič
Običajne bolezni, pa tudi garjavost, ušivost, ošpice, oslovski kašelj, rdečke, tetanus, davica ...
»Najpogostejše zdravstvene težave pri migrantih so poškodbe, podhladitve, opekline, težave nosečnic, porodi, bolezni ali poslabšanja bolezni, ki so jih že imeli (srčno-žilne bolezni, sladkorna bolezen, povišan krvni tlak, druge kronične bolezni), in akutne nalezljive bolezni. Slabe potovalne in higienske razmere, pomanjkanje pitne vode in bivanje v zbirnih centrih predstavljajo tveganje za pojav nalezljivih bolezni. Migranti obolevajo predvsem zaradi akutnih okužb dihal, v zimskem času za gripo, obolevajo zaradi akutnih črevesnih nalezljivih bolezni, akutnih vročinskih stanj, okužb kože (garjavost, ušivost), pa tudi za boleznimi, ki so pri nas obvladljive zaradi cepljenja, kot so ošpice, oslovski kašelj, rdečke, tetanus, davica, otroška paraliza. Obolevnost za temi boleznimi je odvisna od precepljenosti v krajih, kjer so bili doma,« je navedla specialistka infektologinja, primarij Jelka Reberšek Gorišek iz Splošne bolnišnice (SB) Ptuj.
Poseben problem: virusa hepatitisa B in HIV ter tuberkuloza
Prenos redkih bolezni, kot sta na primer hemoragična mrzlica in ebola, po besedah Reberšek Goriškove pri nas praktično ni možen, ker je pot migrantov dolga. »Lahko pa obolijo zaradi me-ningokokne okužbe, za virusnim hepatitisom A, poseben problem so lahko migranti, oboleli z virusnim hepatitisom B, okužbo HIV in tuberkulozo. Bolezni niso nove in jih pri nas poznamo. Obravnava bi bila možna, če bi ostali dalj časa v Slovenij. Najpogosteje hitro zapustijo našo deželo in so izvidi obravnave znani šele po njihovem odhodu. Tudi spremljanje večkratno odpornih bakterij, če te povzročajo okužbo, praviloma ni možno, ker običajno prej zapustijo našo deželo. Drugače je v zbirnih centrih, kjer živijo dalj časa. Ob prihodu migrantov v azilne domove se opravi preventivni zdravstveni pregled, preveri cepilni status in opravi osnovno cepljenje. Migranti in begunci ne predstavljajo tveganja za širjenje nalezljivih bolezni med prebivalci. Zaradi tesnega sobivanja in slabših higienskih razmer lahko pride do širjenja bolezni med njimi samimi, pa tudi do posameznih prenosov na zdravstveno osebje. Da bi bilo teh prenosov čim manj, je treba skrbno upoštevati in izvajati priporočila ter ukrepe za zmanjšanje tveganja pred okužbo. SB Ptuj je strokovno usposobljena zdraviti najpogostejše bolezni migrantov, v primeru nejasnosti se imamo možnost posvetovati z infektologom, epidemiološko službo NIJZ, drugimi strokovnjaki ali pa pacienta premestimo v klinični center. Dosledno izvajanje preventivnih ukrepov pri zdravstvenem osebju in bolnikih je eden najpomembnejših ukrepov za zaščito pred okužbami, kar velja tudi pri obravnavi migrantov,« je za Štajerski tednik povedala specialistka infektologinja Jelka Reberšek Gorišek iz SB Ptuj.
Ormož • Društvo Spominčica
Izdali zbornik
Društvo Spominčica - Združenje za pomoč pri demenci Ormož, ki je v lanskem letu praznovalo 10 let uspešnega dela, je ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni predstavilo jubilejni zbornik
Foto: MH
Predsednica društva Spominčica Ormož Majda Keček
Omenjeno društvo je v svojem okolju že več kot desetletje v veliko podporo in pomoč osebam z demenco in njihovim svojcem. V tem času so organizirali številne aktivnosti: delavnice, predavanja in izobraževanja. Sprejeli so strategijo obvladovanja demence v Sloveniji v letih 2016-2020 in v okviru projekta Za demenco prijazno družbo odprli dve demenci prijazni točki. Nahajata se na ormoškem območnem združenju Rdečega križa in v Centru za starejše občane Ormož. Kot je ob predstavitvi jubilejnega zbornika poudarila predsednica društva Majda Keček, se bolezni še vedno drži stigma, veliko bolnikov in njihovih družin se srečuje z nerazumevanjem in nesprejemanjem. Prav tako je ta zahrbtna bolezen še vedno preslabo prepoznavna in ljudje o njej premalo vedo. Zato zbornik poleg kronologije pomembnejših dogodkov vsebuje tudi koristne informacije o sami bolezni, njenih znakih ter napotke, kako ravnati z dementno osebo, kakšne so njihove pravice in drugo. Ker gre za težko in zahrbtno bolezen, za katero zdravila ni, sta izjemno pomembna čimprejšnja diagnoza in zdravljenje. V knjigi, ki obsega 94 strani, je med drugim mogoče prebrati dve življenjski zgodbi svojcev dementnih oseb ter videti demenco skozi oči učenk OŠ Sveti Tomaž.
Na dogodku, ki sta ga popestrili dijakinji Gimnazije Ormož Minea Gabrovec in Barbara Prelog skupaj s profesorjem Alešem Lubijem, je ormoški župan Danijel Vrbnjak poudaril pomembno vlogo društva, se zahvalil za vsa njihova prizadevanja in trud ter jim čestital ob izdaji zbornika. Besede zahvale sta izrekli tudi poslanka Mojca Žnidarič ter pomočnica direktorja za zdravstveno nego na Psihiatrični bolnišnici Ormož Ksenija Pirš.
Sledilo je zanimivo predavanje psihologinje Mojce Muršec z naslovom Demenca včeraj, danes, jutri. Dodajmo, da ima po epidemiološki oceni pri nas demenco 33.000, v Evropi okrog 10 milijonov in na svetu okoli 50 milijonov ljudi. Skrb vzbujajoč je podatek, da naj bi se v naslednjih dveh desetletjih to število podvojilo.
Monika Horvat
Slovenija • Svetovni dan srca
Za zdravo srce in ožilje
Bolezni srca in ožilja so še vedno eden najpogostejših povzročiteljev smrti na svetu.
Foto: Črtomir Goznik
Da za zdravje svojega srca lahko skrbimo tudi sami, so se ob svetovnem dnevu srca, ki smo ga zaznamovali 29. septembra, strinjali tudi strokovnjaki. V razvitem svetu so bolezni srca in ožilja še vedno med najpogostejšimi boleznimi, vse več pa jih je tudi v razvijajočih se državah. V zadnjih 50 letih se je z razvojem medicine in preventivnimi ukrepi sicer zmanjšalo število smrti, ne pa tudi stopnja obolevnosti. Bolezni srca in ožilja so prav tako eden od največjih vzrokov smrti pri ljudeh s sladkorno boleznijo. Med ogrožajočimi dejavniki za nastanek srčno-žilnih bolezni so med drugim nezdrava prehrana, premalo gibanja, delovne obremenitve in stres, nezadovoljstvo z družinskimi oziroma partnerskimi odnosi ter nespečnost.
UR
8 Štajerski
Turizem
torek • 1. oktobra 2019
Videm • Peta občinska trgatev
En hribček bom kupil ...
Župan občine Videm Branko Marinič je sredi minulega tedna vabil na občinsko trgatev. V središču občine, med Vidovo kletjo, občinsko stavbo in cerkvijo, so pobrali grozdje z desetih trsov, ki so bogato obrodili.
Foto: MZ
Gostje občinske trgatve so bili med drugimi ptujska vinska kraljica Eva Gašperšič, občinski viničar Rudi Potrč, poslanka v državnem zboru Suzana Lep Šimenko, prvi videmski župan Franc Kirbiš, župan Destrni-ka Franc Pukšič in ravnatelj videmske osnovne šole Robert Murko. Za prešerno vzdušje so poskrbeli domači muzikanti in pevci. Zaigrali so Ljudski godci Videm, zapeli pa Pevci vinogradniki. Župan Marinič je v pozdravnem nagovoru dejal, da je ponosen na haloško vinorodno pokrajino, na občinski vinograd in še posebej na Vidovo klet. Dodal je, da se veseli dobre letine. Ob tej priložnosti je povabil na martino-vanje, ki ga v videmski občini tradicionalno prirejajo že leta. Letos bo osrednja občinska prireditev ob martinovanju organizirana v Leskov-cu. Občinski viničar, sicer tudi izkušen vinogradnik in kletar ter najstarejši svetnik v videmskem občinskem svetu Rudi Potrč je poudaril, da se trgatev začne že spomladi z rezjo vinske trte. „Takrat se vinogradnik odloči, ali želi več pridelka ali boljšo kakovost. Seveda so potem čez leto pomembna tudi vsa druga opravila v vinogradu," je dejal in predstavil pet avtohtonih sort vinske trte, ki je zasajena v občinskem vinogradu. To so ranfol, nekoč kraljica haloških vinogradov, zierfan-dler, peteršiljeva kraljevina, lipovina in kraljevina radgonska. Goste na trgatvi sta pozdravili še poslanka Lep Šimenkova in ptujska vinska kraljica Eva Gašperšič. Prva je pohvalila pomen ohranjanja naravne in kulturne dediščine, druga pa izrazila zadovoljstvo, da se ljudje še znajo družiti in veseliti.
Trgatev v podravskem okolju velja za spoštovan dogodek, ko gospodar žanje sadove celoletnega dela. Ljudje se ob delu družijo in poveselijo. In tako je bilo tudi v Vidmu. Po opravljenem delu, ko so grozdje v vinogradu pobrali in stisnili v sladki grozdni sok, so se na županovo povabilo vsi zbrani ob dobri hrani in izvrstni haloški kapljici podružili še v Vidovi kleti.
Mojca Zemljarič
Ptuj • Mestna trgatev
Prav posebno grozdje
Sezona trgatev je v polnem teku. Na ptujskem gradu in v mestnem vinogradu so to prijetno opravilo izpeljali ta teden. Letina je obetavna.
Foto: Črtomir Goznik
Dvorišče ptujskega gradu in mestni vinograd sta bila v torek polna beračev. Izpeljana je bila tradicionalna trgatev modre kavčine - žametne črnine, potomke najstarejše trte na svetu, ranfola in zierfahndlerja na grajskem dvorišču ter renskega rizlinga v mestnem in župnijskem vinogradu. Prvi rez grozdja je opravila županja mestne občine Ptuj Nu-ška Gajšek.
Trgatve, ki je bila izvedena 23. leto zapored, so se kot vsako leto udeležili številni gostje, med njimi 7. vinska kraljica Eva Gašperšič in mestni viničar Andrej Rebernišek.
Dženana Kmetec
Ptuj, Dravsko polje • Svetovni dan turizma
Kadra kronično primanjkuje
Minuli petek so v različnih slovenskih krajih, tudi na Ptuju in celotnem Dravskem polju, zaznamovali svetovni dan turizma. Ta je letos potekal pod naslovom Turizem in delovna mesta: boljša prihodnost za vse.
Foto: Črtomir Goznik
Utrinek s petkovega dogajanja na Slovenskem trgu
Foto: Visit Ravno polje
V občinah Kidričevo in Starše so za bogato celodnevno dogajanje poskrbeli Destinacija Visit Ravno polje ter turistični društvi Kidričevo in Starše.
Na ministrstvu za gospodarstvo in na Slovenski turistični organizaciji (STO) so ob tej priložnosti poudarili pomen kakovostnih kadrov za dvig dodane vrednosti, sindikati pa opozarjajo, da so zaposleni v panogi še vedno preslabo plačani in premalo cenjeni. „Za zagotavljanje avtentičnih petzvezdičnih doživetij in aktivacijo dodane vrednosti v turizmu je ustrezno usposobljen in motiviran kader ključnega pomena. Zadovoljen kader pomeni tudi zadovoljnega gosta," je poudarila direktorica STO Maja Pak. „Za preboj v sfero butičnosti v prvi vrsti potrebujemo kreativne in zadovoljne zaposlene. Le takšni zaposleni bodo ustvarjali visoko-kakovostne storitve in inovativne turistične produkte," se je strinjal gospodarski minister Zdravko Po-čivalšek.
Nestabilne zaposlitve, slabo plačilo, presežki ur ...
Kljub temu da kakovostnih kadrov v gostinstvu in turizmu krepko primanjkuje, so zaposleni v panogi prepogosto še vedno slabo plačani in premalo cenjeni, je poudarila generalna sekretarka Sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije Breda Črnčec. „Še vedno je veliko prekarnega dela, veliko zaposlitev za določen čas, sezonskih delavcev, študentskega dela ... Mnogi tuji delavci iz nekdanjih republik Jugoslavije ostanejo le kratek čas, nato priložnost iščejo čez mejo in v drugih državah EU, kjer so boljši pogoji dela in višja plača."
Veliko pomanjkanje delovne sile pomeni tudi, da so obstoječi delavci preobremenjeni, iztrošeni, utrujeni in da se jim kopičijo presežne ure. „Zaradi pomanjkanja kadra presežnih ur ne morejo koristiti, velikokrat se jim tudi ne plačajo v skladu s kolektivno pogodbo dejavnosti," je izpostavila sogovornica. Veliko kršitev se nanaša na nenehne spremembe tedenskih urnikov zaradi bolniških odsotnosti, nenadnih dogodkov in podobno,
kršitve počitkov pa so »že stalnica«. Sploh pri manjših delodajalcih se dogajajo zamiki izplačila plač, na tisoče je neizplačanih presežnih ur, neizkoriščen ostaja letni dopust ali pa delodajalci delavcem ne izplačajo regresa. „Poklice v gostinstvu in turizmu bo treba dvigniti na raven uglednih in dobro plačanih poklicev, potem se tudi za kader ne bo bati," je še dodala Breda Črnčec iz Sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije.
Na Ptuju barvito dogajanje na Slovenskem trgu
Ptujski organizatorji so za osrednje prizorišče prireditve ob svetovnem dnevu turizma izbrali enega izmed najlepših trgov v mestu, Slovenski trg. Bogato dogajanje je bilo ves popoldan. Praznovanje je bilo tudi v znamenju 1950. obletnice prve pisne omembe mesta in pod sloganom Vivat Poetovio. „Da zgodovina in turizem resnično predstavljata neločljiva elementa butične ponudbe destinacije Ptuj, je potrdila uvodna predstavitev lokalnih turističnih ponudnikov. Turistično društvo Ptuj je v nada-
ljevanju podelilo priznanja tistim, ki v mestu skrbijo za pestro festivalsko dogajanje in tradicionalne prireditve ter na svoj način prispevajo k razvoju turizma. Prijetno družabno popoldne so popestrili glasbeni gostji Taja in Liza, Legija Gemina XIII. iz Poetovio LXIX - društvo za rimsko zgodovino, koncert Pihalnega orkestra Ptuj in nastop otrok iz Vrtca Ptuj. Slovesnost smo nadaljevali v obliki brezplačnega vodenja po mestu, prireditev pa smo končali v Mestnem kinu s pro-
jekcijo filmov o Ptuju iz različnih obdobij; o tem, kako so se pogledi Ptujčank in Ptujčanov na turizem oblikovali skozi čas, katere vrednote prebivalcev so se spreminjale vzporedno z mestom in kaj je ostalo enako. Predvajali smo sedem kratkih turistično-promocijskih filmov," so o prireditvi povedali na Zavodu za turizem Ptuj, ki je petkovo praznovanje v starem Ptuju pripravil v sodelovanju s ptujsko mestno občino, turističnim društvom in mestnim kinom.
Na Dravskem polju odprli vrata turističnih
I »v v
dvorišč
Destinacija Visit Ravno polje, ki je nastala s povezovanjem lokalnih ponudnikov občin Kidričevo in Starše, je v petek odprla vrata na turistična dvorišča. V krajih Kidričevo, Mihovce, Starošince in Zla-toličje so obiskovalci lahko spoznavali gastronomsko in turistično ponudbo. Pripravili so kulinarične in ustvarjalne delavnice, degusta-cije, panoramske vožnje s kočijo, igre za otroke ter ogled muzejev in zbirk. Vrata za obiskovalce so odprli Eko kmetija pri omi Neži, Muzej Pangea, Konjeniški park, Zbirka podeželja in Kmetija Žitnik Starošince, Botanični vrt društva Ajda ter kmetiji Golob in Pal iz Zla-toličja. Po destinaciji je brezplačno vozil turistični avtobus.
MZ, STA
torek • 1. oktobra 2019
Okolje
Štajerski	9
Ptuj, Ormož • Mladi za podnebno pravičnost
„Nočemo biti zadnja generacija na tem planetu"
Konec minulega tedna so se številni mladi v slovenskih mestih in krajih pridružili globalnemu gibanju Mladi za podnebno pravičnost. Z mirnimi shodi so opozorili na zanemarjanje in uničevanje okolja ter onesnaževanje tal, vode, zraka. „Imamo samo en planet," se glasijo opozorila mladih protestnikov, ki politike pozivajo k razumnim rešitvam in čimprejšnjemu ukrepanju.
Shoda za varovanje okolja in ohranjanje narave sta bila v petek organizirana tudi na Ptuju in v Ormožu. Sporočilo protestnikov je bilo: za ohranitev planeta bodo potrebne korenite spremembe. Časa za ukrepanje nimamo veliko, ekološka ura tiktaka vse glasneje. Na Ptuju je shod za podnebno pravičnost potekal pred šolskim centrom, zbralo se je okoli 200 mladih, predvsem osnovnošolcev in dijakov. Nekaj je bilo tudi odraslih. Shod je vodila 18-letna srednješolka Lara Hanželič. „Že od nekdaj si želim sprememb in pozitivnih rešitev. Svet ni rožnat. Zato smo se mladi odločili, da se mora naš glas slišati. Mladino spodbujamo, da postane pozorna na dogajanje v okolju ter izrazi svoje predloge, pripombe in zahteve. To je naša pravica. Povezani smo močnejši. Mladi za skupni cilj nastopamo združeni in brez delitev. Zahtevamo sistemske spremembe na področju varovanja okolja in pravičnejšo družbo."
Med govorci na shodu je bil tudi predsednik stranke Zeleni Slovenije Andrej Čuš. Dejal je, da podpira prizadevanja mladih in da je izjemno pozitivno, da se prebujajo, združujejo ter zavedajo globalnih okoljskih težav. „Podpiram vas, da to pot nadaljujete. Nekateri bodo rekli, da smo paranoiki in vidimo vse, kar je narobe. Drugi nam bodo za okoljski aktivizem hvaležni. Končno so okoljske problematike postale stvar javnih diskusij," je dejal Čuš in spomnil na nekaj okoljskih težav, s katerimi se srečuje spodnjepodravska regija: izgube pitne vode na vodovodnem sistemu, onesnažena tla in podtalnica na Dravskem polju... Dodal je tudi, da sežigalnica odpadkov na Ptuj ne sodi.
Foto: Črtomir Goznik
„Ogroženi nismo samo ljudje, ampak zaradi posledic naših dejanj trpijo tudi ostala živa bitja. Smo pa edini, ki lahko nekaj spremenimo in popravimo svoje napake. Zato velja apel, da se borimo," je bilo slišati na shodu pred ptujskim šolskim centrom.
Mlade je v prizadevanjih za čisto naravo in ohranitev planeta s prihodom na protest podprla ptujska županja Nuška Gajšek. Dejala je, da imamo samo en planet. Zato bodo okoljski problemi izziv prihodnosti. „Začnemo lahko vsak pri sebi doma z doslednim ločevanjem odpadkov. Tudi ko hodimo
Foto: Črtomir Goznik
Lara Hanželič, organizatorka ptujskega protesta
naokrog, poskrbimo, da odpadke odložimo v koše. Ne odmetavajmo jih po pločnikih, cestah, zelenicah, v grmovje ... Morda je res v tem trenutku košev v mestu premalo. Poskrbeli bomo, da jih bo več."
Na shodih v Ormožu in Ivanjkovcih 600 mladih
Okoli 350 mladih, pretežno osnovnošolcev in dijakov v spremstvu učiteljev, se je v petek zbralo v Ormožu pred tamkajšnjo gimnazijo. Opremljeni s transparenti so krenili na kratek pohod po centru mesta ter glasno in jasno sporočali svoje podnebne zahteve. Med drugim so z napisi s transparenti opozarjali: Svet je v naših rokah, Vi boste umrli od starosti, mi pa od podnebnih sprememb, Onesnaževanje okolja nas vodi do izumrtja, Zemlja umira pred našimi očmi in Planet B ne obstaja.
Množičen odziv v Ormožu
Zemlja ne pripada človeku, človek pripada Zemlji
„Človek s svojim ravnanjem spreminja svet, življenjske razmere v njem, vpliva na širjenje puščav, pomembno pripomore k izumiranju živalskih in rastlinskih vrst, onesnaževanju in izkoriščanju vode in vodnih virov. Še nekaj pa je nedvoumno in gotovo: človek s spremembo svojega ravnanja, z naravnimi viri in zmanjšanjem onesnaževanja lahko vpliva na spremembe na boljše. Zemlja ne pripada človeku, človek pripada Zemlji," sta množico zbranih po kratkem pohodu nagovorili učenki ormoške osnovne šole Ana in Kaja.
Da ni več časa, je zbrane pozvala Eva Jurkovič iz Osnovne šole Miklavž in poudarila: „Temperature naraščajo. Padavinski vzorci se spreminjajo. Talijo se ledeniki in sneg. Dviguje se gladina morja. Naravne katastrofe so vse pogostejše. Mi mladi bomo glavna žrtev podnebnih sprememb. Mi bomo nosili prve posledice. Nočemo biti zadnja generacija na tem planetu, ki živi v cvetočem okolju."
Kdo je kriv za to, da se želve in delfini utapljajo v plastičnih vrečkah
Da ni prav, da se reševanje sveta odlaga na pleča otrok, je poudarila tudi Sandra Kumer iz ormoške gimnazije, ki je med drugim dejala: "Vi mi povejte, koga kriviti, komu odpustiti, koga tožiti po 165. členu zakonika. Kdo je krivec za požare v amazonskem gozdu? Kdo je kriv za to, da se želve in delfini utapljajo v plastičnih vrečkah? Kdo za to, da moramo danes sedeti tu, da rešujemo še tisto malo, kar se rešiti da? Kdo za sestanke, na katerih se zbi-.. rajo diplomati, plačani po številu praznih besed, medijske škandale in razne obljube. Mislite, da mladi ne vemo, kaj se dogaja? Motite se, še kako vemo!" Opozorila je še na mh grožnjo podnebnih sprememb: „Narava ne bo tožila po 165. členu
Zakaj nam oblačila šiva deklica v Kambodži
„Sošolec je odvrgel plastenko, ni se niti obrnil. Vzela sem plastenko in jo odnesla v koš. Vesela sem, da imam zavest, da moramo skrbeti za okolje in svet, v katerem živimo. Občutek, ko sem odvrgla plastenko v koš, je bil dober. Hkrati sem bila žalostna, da takšne zavesti še nismo sprejeli vsi. Sošolec ni občutil ne krivde in ne sramu. Hej, sošolec, zbudi se! Se zavedaš svojih dejanj? Pomisli, se zavedaš, da uničuješ prihodnost sebi in nam vsem. Se zavedaš, da to vpliva na naše zdravje in počutje? Se zavedaš, da ogrožaš našo prihodnost in prihodnost naših otrok? Želim si, da pride skrb za čisto okolje v zavest vsem po celem svetu. Vsi smo odgovorni, vsi moramo biti varuhi okolja. Ob tem razmišljam, zakaj sploh mora biti plastenka, zakaj plastična vrečka, zakaj slamica. Zakaj mora paradižnik na moj krožnik pripotovati iz Španije in zakaj moja oblačila šiva deklica v Kambodži. Hej, Ema, tudi ti lahko še kaj več narediš in tudi ti, ki to poslušaš. Hej, človek, a veš, da imamo samo en planet. Ni še prepozno. Ozavestimo tiste, ki se ne zavedajo. Pobirajmo smeti. Zmanjšajmo proizvodnjo in porabo. Potujmo trajnostno, kupujmo in jejmo lokalno. Hej, človek, vsak trenutek lahko nekaj narediš za okolje."
Ema Vidovič, 7. razred, OŠ Ljudski vrt
Poziv mladim: „Vztrajajmo in ne obupajmo"
„Šolarji smo priča nenehnemu uničevanju planeta. Odraščamo v svetovni podnebni krizi, ki bi lahko izničila večino napredka, doseženega na področju preživetja in našega razvoja v zadnjih nekaj letih. Podnebne spremembe se dogajajo. Temperature naraščajo, padavine se spreminjajo, talijo se ledeniki in sneg, dviguje se gladina morja. Večina segrevanja najverjetneje izhaja iz povečanih koncentracij toplogrednih plinov v ozračju, ki so posledica človekovih dejanj. Če želimo ublažiti podnebne spremembe, bo treba emisije zmanjšati ali jih celo preprečiti. Vlada in podjetja si morajo skupaj prizadevati za zmanjšanje porabe fosilnih goriv, razvijati čistejše kmetijske, industrijske in prometne sisteme, krepiti vlaganja v obnovljive vire energije. Med posledicami zagotovo ne bomo ostali nedotaknjeni. Zato pozivamo na odgovornost in da nas slišijo tisti, ki imajo priložnosti in možnosti podnebne spremembe omejiti oziroma ustaviti. Tako si želimo mi vsi za naš zeleno-modri planet: za vse nas in za vse potomce našega planeta. Planet nam vendar daje zrak in kruh. Tukaj so naše življenje, radost, veselje, petje, ples, igranje, učenje in druženje. Vztrajajmo in ne obupajmo! Danes je pravi dan za ozaveščanje, da bo jutrišnji dan lepši in boljši."
Nejc Strašek, 8. razred, OŠ Olge Meglic
Pravico imamo živeti v živem okolju
„Kot eko šola imamo vrtove, ki jih vsak razred obdeluje. Ločujemo bio odpadke, varčujemo z vodo in elektriko in se po najboljših močeh trudimo, da bi bilo naše okolje čisto. In zdaj vas sprašujem, javni, lokalni in državni voditelji. Ali tudi vi pri pomembnih odločitvah, ki jih sprejemate, vključite skrb za naravo in okolje? Pozivamo vas, da čim prej sprejmete zavezo, da bo skrb za okolje temelj vsake vaše odločitve. Zaključim naj z besedami, da si mladi želimo in imamo pravico živeti v živem okolju. Imamo pravico dihati."
Maja Kristovič, 9. razred, OŠ Mladika
zakonika, ampak bo udarila. Če je ne očistimo, se bo očistila sama. Vse bo zmetala v koš, tudi človeštvo!"
Anja Raušl iz OŠ Središče ob Dravi je nadaljevala, da politiki naredijo premalo za našo državo in svet, da bi rešili okoljsko krizo, ter prebrala zahteve mladih za podnebno pravičnost.
Da pa sama graja politike, ni dovolj. Polona Berlak iz ZUDV Dornava, kjer so se prav tako pridružili shodu v Ormožu, je povedala, da lahko tudi sami že z najmanjšimi koraki prispevamo k spremembam.
Organizatorji so z udeležbo zadovoljni, saj je številka višja kot na prvem protestu, ki je potekal marca. „Poleg ormoške osnovne šole in Gimnazije Ormož so se nam pridružili osnovnošolci iz Miklavža pri Ormožu, Velike Nedelje in Središča ob Dravi. Posebej moram poudariti, da se učenci OŠ Ivanjkovci zaradi avtobusnih linij protesta v Ormožu niso mogli udeležiti. Pred šolo se jih je zbralo kar 250, kar je pohvalno za tako mali kraj," je povedal koordinator gibanja Mladi za podnebno pravičnost za Podravje in Prlekijo Aljoša Širovnik Vičar.
Mojca Zemljarič in Monika Horvat
10 Štajerski
Ljudje in dogodki
torek • 1. oktobra 2019
Ptuj • OŠ Ljudski vrt
Rimski botanični vrt
Obeleževanju 1950. obletnice prve pisne omembe Ptuja se s projekti pridružujejo številni javni zavodi. Na prav poseben način, z učilnico na prostem in rimskim botaničnim vrtom v atriju šole, bodo svoj pečat pustili tudi na Osnovni šoli Ljudski vrt.
Skoraj 50 zaposlenih je minuli teden začelo urejati rimski botanični vrt.
„Mestu se številni poklanjajo s prireditvami in razstavami, mi pa smo se odločili za ureditev rimskega botaničnega vrta z učilnico na prostem, ki bosta ostala tudi za prihodnje generacije. V sklopu bazarja ob dnevu šole smo zbrali 2.000 evrov. Starši so bili zelo radodarni, za kar se jim zelo zahvaljujemo. Približno toliko je prispevala tudi Mestna občina Ptuj," je pojasnila Tatjana Vaupotič Zemljič, ravnateljica OŠ Ljudski vrt.
Idej, za kaj nameniti sredstva, zbrana na bazarju, je bilo kar nekaj, učenci pa so nato izbrali projekt učilnice na prostem. Sledila je priprava makete, junija letos so pristopili k zbiranju predračunov. Ker gre v začetni fazi za zahtevna dela, so se na šoli odločili, da najprej tudi kot dober zgled rokave zavihajo učitelji, šele nato v kasnejših fazah dela pa tudi učenci.
„Pojavila se je ideja, da zaposleni prispevamo svoje in izpeljemo prostovoljno akcijo, kjer bomo gradili temelje tega prostora. Ponosna sem, da sodeluje skoraj polovica zaposlenih," še dodaja ravnateljica. Približno 50 zaposlenih na šoli je torkov popoldan namenilo za dober namen. Zavihali so rokave, prijeli za lopate in drugo orodje ter s preureditvijo dela šolskega dvorišča nakazali, kako bo to videti čez približno mesec dni. Najtežji elementi so že postavljeni v atriju šole, podlaga je tlakovana, pri delu sta učiteljem in ravnateljici pomagala tudi županja MO Ptuj Nuška Gajšek in direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož Aleksander Lorenčič.
„Prepričana sem, da bo to izjemen rimski botanični vrt, ki ne bo primeren le za učence, ampak bo privabljal tudi druge goste. Zahvaljujemo se podjetju Javne službe Ptuj, ki nam pomaga z gradbenimi posegi, Pokrajinskemu muzeju Ptuj-Ormož, ki je prispeval nekatere izkopanine, ki jih bodo razstavili, seveda pa tudi ptujski občini, ki je pokazala posluh in nam finančno pomagala pri realizaciji tega projekta," pravi Vaupotič Zemljičeva. Takšni projekti, kot je bila prostovoljna delovna akcija, pa so po njenem mnenju dobri tudi z vidika neformalnega druženja kolektiva. Čaka jih še kar nekaj dela, rimski botanični vrt bodo namenu predvidoma predali 25. oktobra.
Dženana Kmetec
Podgorci • Zgodovinski uspeh
Ligaški prvaki GZS
Članska A-ekipa PGD Podgorci je dosegla zgodovinski uspeh. Postali so državni ligaški prvaki.
Foto: Arhiv PGD Podrgoci
»Na ekipo članov A smo izjemno ponosni, saj so s trdim delom, vztrajnostjo in veliko truda dokazali, da sodijo med najboljše ekipe v Sloveniji. Osvojili so naslov ligaških prvakov Gasilske zveze Slovenije (GZS) za leto 2019. V letu 2019 so od petih tekmovanj kar štirikrat premagali vso konkurenco. Z izjemnimi rezultati po vsej Sloveniji odlično predstavljajo domače gasilsko društvo, Gasilsko zvezo Ormož in tudi Občino Ormož, saj so prva enota iz GZ Ormož, ki je osvojila ta naslov, za kar jim še enkrat čestitamo. Na tem mestu bi se zahvalili fantom in mentorju za ves vložen trud in delo, kakor tudi vsem navijačem in vsem, ki so kakorkoli pripomogli k temu uspehu,« je z odličnim dosežkom, ki velja za zgodovinski uspeh društva in celotne GZ Ormož, zadovoljen predsednik PGD Podgorci Sandi Munda. Monika Horvat
Podlehnik • Slavnostna prireditev ob obletnici občine
Zdravi temelji za danes in jutri
Ob 20-letnici občine Podlehnik in 10. občinskem prazniku je v Podlehniku vse potekalo v duhu povezovanja in prijateljstva.
Župan občine Sebastian Toplak je nagovoril zbrane. Spregovoril je o preteklosti občine in izpostavil nekatere najpomembnejše dosežke. Zahvalil se je vsem, ki so prispevali k razvoju občine. Za prihodnost pa je dejal: "V naši občini želimo okrepiti medgeneracijsko sodelovanje in ustvariti okolje, v katerem bodo naši otroci ostajali, živeli in ustvarjali. Trudili se bomo, da poleg materialnega gradimo tudi skupnost ponosnih, pogumnih in razumnih ljudi. Pomemben delež pri tem ste že do sedaj in boste tudi v prihodnje imela društva.« Društva so ob tej priložnosti v ozadju dvorane pripravila razstavo izdelkov in fotografij pomembnejših dogodkov. Župan je ob prazniku občankam in obča-
nom čestital in nagovor končal z željo, da medgeneracijsko sodelovanje in sobivanje v prihodnje še okrepijo. V povezovanju vidijo zdrave temelje za danes in jutri.
Nastopajoči so obiskovalcem z odličnimi izvedbami skozi pesem pokazali, da so povezani. Zapeli so otroci Vrtca Podlehnik, otroški in mladinski pevski zbor OŠ Podlehnik, ljudske pevke Trstenke in vokalna skupina Cantilena. Posamezno sta ob spremljavi pianista Toma Hajška nastopila Ana Pre-šern in Patrik Plajnšek. Nastopila sta tudi godca na ljudska glasbila: Doroteja Feguš je zaigrala na žveg-lo, Janez Jerenec na trstenko. Program so popestrili tudi otroci OŠ Podlehnik.V kulturnem programu so se prepletali različni elementi,
od otroške razigranosti in mladosti do izkušenj in zrelih let.
Na prireditvi je občina z občinskimi priznanji in plaketo nagradila zaslužne posameznike, ki so s svojim delom pustili poseben pečat. Občinsko priznanje, zahvalno listino občine, je prejel Marko Maučič, ki je kot dolgoletni župan občine močno vplival na delo in razvoj lokalne skupnosti. Za spoštovanja vredno stoto, jubilejno darovanje krvi je občina s priznanjem nagradila Ivana Milošiča, ki je s svojim darovanjem pomagal pri reševanju življenj. Županovo priznanje je prejel Danijel Lorbek, ki je kot dolgoletni direktor PU Maribor odlično sodeloval z občino. Pri izzivih, ki so se pojavljali na področju državne meje in občine kot celote, je
kazal veliko mero razumevanja ter podpore. Med dobitniki občinskih priznanj je bila tudi Zdenka Golub, ki je priznanje prejela za zasluge pri ohranjanju ljudskih šeg in navad. Z zlato plaketo je bila nagrajena Danica Kurež za dolgoletno delovanje in ustvarjanje na področju kulture. Od ustanovitve Prosvetnega društva Podlehnik je delovala v dramski sekciji kot igralka, svoje poslanstvo pa kot režiserka dramske sekcije nadaljuje od leta 2003. Pod njenim vodstvom je zaživelo kar devet dramskih del. Skupaj z dramsko sekcijo organizira kulturne večere ter tako s svojim delom skrbi za slovensko besedo. Več desetletij je delovala kot povezoval-ka na najrazličnejših prireditvah in dogodkih.
Spregovoril je nekdanji dolgoletni župan Marko Maučič: »V imenu prejemnikov se vam zahvaljujem. Prepoznali ste naša dela in nas nagradili.« Vsem občankam in občanom je ob prazniku čestital ter dodal: »Verjamem, da smo občino predali sposobnemu in dobremu človeku, ki bo znal povezovati.«
Karmen Grnjak
Od leve: Sebastian Toplak, Ivan Milošič, Danica Kurež, Marko Maučič, Zdenka Golub in Danijel Lorbek
Stogovci • Slovenska buča rekorderka
Potovanje buče je bil pravi izziv
Na 9. državnem tekmovanju v tehtanju za najtežjo bučo smo dobili novo slovensko rekorderko. Vzgojila jo je družina Podgoršek iz Stogovcev pri Ptujski Gori. Poimenovali sojo kar »Naša Rekorderka«.
V soboto, 21. 9., je v Mozirskem V kategoriji za long gourd - tek- 178 cm je merila buča Zlatka Pod-gaju potekalo 9. državno tekmo- movanju za najdaljšo bučo - je bil gorška, ki se je dosežka razveselil: vanje v tehtanju za najtežjo bučo. dosežen nov slovenski rekord. Kar »Osvojeni rekord mi pomeni zelo
Foto: Mozirski gaj
veliko, je ena nova izkušnja, na kateri pridobiš nova spoznanja in znanja. Pomembna je, ker takšnih prireditev v Sloveniji tako primanjkuje.« Buča rekorderka je zrastla na ljubiteljskem vrtu Zelena sreča družine Podgoršek. Za vrt in vse rastline skrbita Zlatko in Damjana Podgoršek s svojima hčerama. Hči Zlatka Podgoršek je povedala: »Gre za povsem ljubiteljsko dejavnost. Vrt smo začeli urejati pred desetimi leti. Zasajenih imamo čez 1.250 rastlin, od tega zelišča, grmovnice, sadno drevje in vrtnine.« Zasebni mali botanični vrt je odprt za obiskovalce, ki se lahko po vrtu sprehodijo, razgledajo in tudi sprostijo.
»Bučo smo peljali z avtomobilom, zavzemala je celotno njegovo dolžino. Bila je pritrjena na leseni podstavek, tako da se ni mogla poškodovati. Številnih pogledov je bila deležna že kar na cesti,« je povedala Podgorškova. Buča še ta teden ostaja v Mozirskem gaju na razstavi. Maja Horvat je v imenu organizatorja povedala, da se je tekmovanja udeležilo 18 buč. »Udeleženci so prišli iz Slovenije, Avstrije, iz Srbije so pripeljali bučo, ki je v izmerjeni dolžini dosegla svetovni rekord. Pripeljal jo je Goran Lazic, v dolžino meri skoraj štiri metre.«
KG
torek • 1. oktobra 2019
Ljudje in dogodki
Štajerski	11
Ptuj • 70 let otroškega oddelka SB Ptuj
Letno obravnavajo več tisoč malčkov
Čeprav šteje otroški oddelek ptujske bolnišnice le 22 postelj, je njihovo delo pomembno za več tisoč malih pacientov. Letno bolnišnično obravnavajo okrog 1.500 pacientov, okrog 5.000 ambulantno. Te dni obeležujejo pomemben jubilej, 70 let delovanja oddelka, za katerega ugotavljajo, da se z leti spreminja. Sodobni čas namreč prinaša nove bolezni pri otrocih, tudi o tem so govorili pediatri na Ptuju. Praznovanje so namreč združili z vseslovenskim srečanjem pediatrov Slovenije, ki se ga je udeležilo več kot sto zdravnikov.
Najzaslužnejšim sodelavcem otroškega oddelka SB Ptuj so podelili zahvale.
Ptuj je Srečanje pediatrov Slovenije nazadnje gostil pred desetimi leti. Okrogel jubilej je bil prava priložnost, da izvedbo tega dogodka ponovno pripeljejo v najstarejše slovensko mesto in tako skupaj z Združenjem za pediatrijo SZD obeležijo še 70-letnico otroškega oddelka.
Eden izmed organizatorjev srečanja, ki je potekalo v grand hotelu Primus na Ptuju, je dolgoletni vodja pediatričnega oddelka SB Ptuj, pa tudi nekdanji direktor ptujske bolnišnice Andrej Levanič. Kot pravi, je kar nekaj mejnikov, na katere se velja ob tako pomembnem jubileju spomniti. Otroški oddelek je začel delovati 1. aprila 1948, doživljal številne prelomnice, vzpone in padce. Leta 1954 so ga preselili na drugo lokacijo, kjer danes deluje interni oddelek, leta 1960 so prevzeli skrb nad novorojenci, zadnja pomembna prelomnica je leto 1994, ko so se selili v sedanje prostore. Gre za obnovljene prostore stare porodnišnice. „Medtem ko smo začeli z enim zdravnikom,

tremi sestrami in tremi praktikan-ti, nas je danes pet specialistov, nekaj zunanjih kolegov, šest diplomiranih ter 11 srednjih sester in dve administratorki. Pogoji za delo so sicer solidni, načenja pa jih zob časa. Skrbimo za to, da smo prijazni, strokovni in da izvajamo tudi humano hospitalizacijo. Letno bolnišnično obravnavamo okrog 1.500 otrok, okrog 5.000 ambulantno in še enkrat toliko v sklopu razvojnih ambulant. Skrbimo za okoli 800 novorojencev letno. Dejansko se ni veliko spremenilo. Otroški oddelek opravlja veliko delo tudi v skrbi za zdravje odraslih," je svoje razmišljanje strnil Levanič.
Ob visokem jubileju oddelka se je bolnišnica zahvalila nekaterim najzaslužnejšim delavcem. Zahvale so podelili zdravnikom Dušanu Ko-lariču, Antoniji Potočnik Neubauer in Nataši Potočnik Dajčman, dolgoletni glavni sestri Ireni Pulko in sedmim srednjim sestram, ki so na otroškem oddelku SB Ptuj delale 40 let. To so Vesna Felkar, Angela Murko, Sonja Podgorelec, Štefka Stramič,
C S


Marija Trstenjak, Jožica Zelenko in Vida Žinko. Vsem, ki so ustvarjali in še soustvarjajo delo pediatričnega oddelka, je čestitala tudi direktorica SB Ptuj Anica Užmah.
Na oddelku 22 postelj, letno hospitalizirajo blizu 1.500 otrok
Predstojnica pediatričnega oddelka v ptujski bolnišnici Vera Gušič Ljepovič, ki oddelek vodi od leta 2014, meni, da se njihovo dobro delo v vseh 70 letih odraža na celotni populaciji Spodnjega Podravja: „Zdrav otrok je pogoj in predvidevanje, da bo enkrat lahko zrasel zdrav odrasli. Zato je delo na pediatriji tako pomembno."
Načrtov za prihodnost in razvoj je veliko, predstojnica upa, da se bodo v prihodnjih letih na kadrovskem področju nekoliko okrepili in „pomladili". Na oddelku je 22 postelj, letno hospitalizirajo med 1.300 in 1.500 otrok, ležalna doba je zelo kratka, približno dva dni. Ključni izzivi, ki jih čakajo, so pove-
IV
zani predvsem z zagotavljanjem primernih prostorskih pogojev. „Spremembam moramo slediti tudi na strokovni ravni. Opažamo veliko psihosomatskih bolezni, motenj vedenja, agresivnosti, težav z zasvojenostjo ... Veliko se je spremenilo v našem delu. V prejšnjih letih smo bili pediatri navajeni na akutno bolne, kar smo lahko hitro uredili. Sodobni čas pa spreminja tudi bolezni pri otrocih in mi se moramo odzvati tudi na to, se dodatno izobraževati. Ni počitka za pediatre."
Ob predstavitvi ptujske pedia-trije so zdravniki spregovorili na srečanju še o razvoju zdravstvene nege in organizaciji novih centrov za zgodnjo obravnavo otrok. Vodilna strokovna tema letošnjega srečanja pa je tesno povezana s 15-letnico delovanja gastroentero-loške dejavnosti. Predstavljeni so bili rezultati dela, debatirali so tudi o tem, kako dobro in kakovostno ter ekonomsko učinkovito na tem področju zdravniki delajo.
Dženana Kmetec


Srečanja se je udeležilo okrog sto pediatrov iz vseh koncev države.
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj • DPD Svoboda praznuje
100-letnica delovanja
V Mestni hiši na Ptuju so septembra odprli razstavo ob 100-le-tnici delovanja Delavsko prosvetnega društva (DPD) Svoboda Ptuj. Gre za enega od osrednjih dogodkov in hkrati prvega, ki so ga pripravili ob tem jubileju. Izdati želijo brošuro, je povedala predsednica Sanja Selinšek. Načrtujejo pa tudi več nastopov posameznih sekcij, da bi javnosti predstavili čim več svojega delovanja, in ob koncu leta še osrednjo slovesnost.
Foto: Črtomir Goznik
V Mestni hiši je na ogled razstava ob 100-letnici DPD Svoboda Ptuj.
V enem največjih kulturnih društev v MO Ptuj trenutno aktivno deluje enajst sekcij na področju folklore, pevske dejavnosti, gledališča, lutk, likovne dejavnosti in glasbe, v katere so vključene vse generacije, od osnovnošolcev do upokojencev. Aktivna je tudi plesna rekreacija.
Na razstavi v Mestni hiši se predstavljajo v sliki, besedi, tudi z nošami, na ogled je gledališki kostum iz predstave Modra vrtnica, pogled se ustavi pri lutkah iz dveh predstav, pri slikah likovne sekcije, pevke upokojenke so razstavile svojo zgoščenko, rock sekcija pa plakate. Na pevskem področju se predstavljata sekciji Ptujski kvartet in Pevke upokojenke, gledališka sekcija, ki jo sestavljajo lutkovna sekcija, Teater III in gledališki studio, na področju folklore so aktivne skupine FS Bolnišnica Ptuj, Veterani FS Bolnišnica in otroška folklorna skupina Klopotec. Več kot 40 let pa je aktivna likovna sekcija dr. Štefe Cobelj, aktivni pa sta tudi dve rock skupini: Kvinton in Infected.
Predsednica DPD Ptuj Sanja Selinšek je ob jubileju povedala, da si nekatere sekcije želijo boljše prostore za delovanje. To velja predvsem za prostore v Stari steklarski delavnici, ki bi jih bilo nujno urediti, nekoliko boljši so sicer pogoji za delo sekcij v Narodnem domu, a tudi ti potrebujejo posodobitev. Sekcije zelo veliko delajo, imajo veliko projektov, pri denarju pa je vedno tako, da morajo zelo dobro načrtovati, da se stvari lahko izpeljejo. Ob razpisih v lokalnem okolju iščejo dodatna finančna sredstva še na državnih razpisih, pa tudi pri sponzorjih in donatorjih.
Dodatni denar pa potrebujejo v letošnjem jubilejnem letu, da bodo lahko izvedli vse načrtovane aktivnosti.
Iz zgodovine društva
Uradni datum nastanka DPD je 24. oktober leta 1919, ko je društvo, ki je povezalo ustvarjalce na področju kulture, dobilo tudi svoje vodstvo. Svoj prvi sedež je imelo v gostilni Pri pošti. Od začetka sta delovala dramski in pevski odsek društva, pomembno vlogo v delovanju društva pa je odigrala tudi knjižnica. Njegovo delovanje se je še posebej razcvetelo po II. svetovni vojni. Tako je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja pri DPD Svoboda Ptuj poleg ostalih sekcij delovala tudi godba na pihala. Med njimi je bila posebej znana sekcija za esperanto, Ptuj pa se je v tistih časih ponašal tudi z lastno tamburaško skupino, razveseljevali so mešani pevski zbor, ženski pevski zbor, sekcija mažo-retk, baletni studio, skupina sodobnega plesa in fotografska sekcija. Kljub temu da nekatere sekcije danes ne delujejo več, je društveno in kulturno življenje še vedno bogato in živo.
MG
Podravje • Društvo izgnancev Slovenije
Obiskali vulkansko podzemlje
V spremstvu Olija so ptujski člani Društva izgnancev Slovenije obiskali doživljajski park Vulkanija.
Idejna vodja izleta je bila predsednica ptujske podružnice Greta Va-upotič. Napol polni avtobus je odpeljal iz Ptuja ob 7. uri. Prva postaja je bila v Petanjcih. Tu so obiskali vrt spominov in tovarištva, kjer jim je oskrbnik predstavil zanimivosti prekrasnega botaničnega vrta. Vrt obsega sedem hektarjev. Tu je tudi grob profesorja doktorja Vaneka Šiftarja. Na vrtu sta se nekoč simbolično srečala doktorja Jože Smej in Anton Bratuša. Ob nastanku vrta je bilo posajenih 70 spominskih dreves. V vrtu se razrašča bršljan, ki je bil darilo generalnega sekretarja OZN U. Tanta. Vrtnica miru, ki jo vzgajajo, je potomka vrtnic, ki so bile podarjene delegatom na ustanovnem zasedanju OZN leta 1945. Sledil je obisk Gradu na Goričkem, kjer je grad oskrbovan, je peterokotne oblike s cerkvijo in viteško dvorano in več kot 360 sobami.
Slavko Brglez
12 Štajerski
Kultura
torek • 1. oktobra 2019
Ptuj • Kloštrski večer s pianistko Špelo Horvat
Vsak nastop je nova motivacija
Na prvem kloštrskem večeru v novi sezoni, kijih pripravlja Zasebna glasbena šola v samostanu sv. Petra in Pavla na Ptuju, je koncertirala mlada ptujska klavirska virtuozinja Špela Horvat. Kloštrski večeri so namenjeni spoznavanju z dobro glasbo, da bi tako mlajši kot starejši obiskovalci znali razločevati med dobro in slabo glasbo.
Občinstvo je mlada glasbenica navdušila z delom svojega programa, s katerim se bo v teh dneh predstavila na tekmovanju v Milanu. Naravnala ga je bolj moderno, z malo impresionizma, zelo, zelo pozno romantiko, pa tudi z zelo
avantgardnimi smermi, z dodatnimi razlagami pa občinstvu izbrana dela še bolj približala. Izbrala je dela Clauda Debussyja, Janeza Ma-tičiča, Lucijana Marija Škerjanca in Aleksandra Skrjabina. Na tekmovanja ne hodi zaradi točk, zaradi viso-
kih uvrstitev, temveč predvsem zaradi razvoja in pridobivanja novih izkušenj. „Meni so že sami nastopi dali toliko ene energije, veselja do vaj, da nisem čutila potrebe, da bi moralo biti tekmovanje neka dodatna motivacija. Udeležila sem se
Na prvem kloštrskem večeru je nastopila mlada uspešna pianistka Špela Horvat.
Promocijsko sporočilo
Komedija v Narodnem domu Maribor
Od detektivov do nun, od amaterjev do zvezd, do erotike do kuharije
Sezono 2019/2020 najzabav-nejšega abonmaja v našem mestu pričenjamo - morilsko! Natančneje, s kriminalko tipa »Kdo je morilec« v slogu Agathe Christie. Udobno se namestite in uživajte v predstavi Umor v dvorcu Haversham! Toda ... kaj se dogaja? Ko se dvigne zastor, smo priča katastrofi! Igralci se spotikajo ob vse in vsakogar (tudi ob lastno besedilo) in kot po tekočem traku izbirajo napačne rekvizite, igralka se onesvesti... A umetniki se ne dajo in predstavo trmasto in hrabro peljejo naprej. Predstava, ki gre narobe, velja za trenutno najzabavnejšo in najuspešnejšo komedijo na svetu. V prevodu in režiji Jureta Ivanuši-ča jo bomo sedaj spoznali tudi pri nas.
Sledi še ena svetovna uspešnica, druga najdlje izvajana predstava vseh časov na Off-Broadwayu. Glasbena komedija Dana Go-ggina Nune v akciji je v treh desetletjih doživela prevod v 26 jezikov ter osvojila odre po vsem svetu. Sedaj bomo v dogodivščinah petih redovnic, ki se znajdejo v finančnih težavah, uživali tudi mi. Denar želijo zaslužiti z dobrodelnim šovom, v soju odrskih luči pa se prelevijo v pozornosti in slave lačne dive ... Želja po slavi (in zaslužku!) botruje tudi kolobocijam, ki bodo za
krohot skrbele v tretji abonmajski predstavi. Le nun nikakor ne pričakujte v njej - junaki predstave Amaterji se namreč v lov na zaslužek podajajo s snemanjem filma, kakršne skrbniki za moralo označujejo s tremi iksi. Ob entu-ziazmu, ki ga premorejo le amaterji, z znancem, ki ga je mati narava bogato obdarila (seveda le pod pasom) in s pomočjo izkušene prijateljice noči načrt ne more spodleteti. Ali pač? Če je vprašljiv uspeh nastajajočega
porno filma, pa to zagotovo ne velja za uspeh predstave, ki ji je pod taktirko Matjaža Latina zagotovljen status uspešnice! Sledi predstava, ki kot pisca in režiserja na oder vrača enega najbolj priljubljenih slovenskih komedijantov, Jureta Zrneca. Ste nared za - Avdicijo? Upamo, da ste se dobro pripravili, stroga komisija bo namreč na igralsko
veliko avdicij, nekatere so bile bolj, druge manj uspešne. Tekmovanj pa je bilo v mojem dosedanjem muziciranju malo," je razložila Špela. Lani se je udeležila avdicije za igranje v orkestru, kjer je bila uspešna. Na tej avdiciji so izbirali tudi kandidate za tekmovanje v Milanu. Bila je uspešna, na tem tekmovanju bo predstavljala Akademijo za glasbo Ljubljana. To je velika čast in priložnost, ki se ji ni odrekla, ker ji pač tekmovanja niso tako blizu. Glasbeni program sta izbrali skupaj s prof. Tatjano Ognjanovič iz tiste glasbe, ki ji je tudi najbolj blizu, v kateri tudi najbolj uživa.
Glasbo je Špeli približal oče, neki meri pa tudi Disneyjeva risanka Tom in Jerry, v kateri Tom igra klavir. Tista rapsodija jo je dobesedno prevzela, da si je ob njej zaželela, da bi tudi sama nekoč igrala v koncertni dvorani. Motivacija pa je bila tista glavna, ki jo je vodila naprej. Svoje glasbeno izobraževanje je začela na Glasbeni šoli Karola Pahorja na Ptuju pri prof. Marjeti Urbanič Rudolf, nadaljevala na Konservatoriju za glasbo in balet Maribor pri prof. Mitji Brunčiču, zaključila pa na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri prof. Tatjani Ognjanovič. Svoje klavirsko znanje je na vseh nivojih izobraževanja pridobivala v izjemno spodbudnem okolju, profesorji so jo še dodatno spodbujali, da bi bila njena glasbena pot čim uspešnejša, da bi vztrajala in nadgrajevala svoje znanje na izbrani poti, tudi na različnih seminarjih pri prepoznavnih klavirskih mojstrih. Izobraževala se je pri izjemnih glasbenih pedagogih, ki so tudi kot osebnosti veliki ljudje, od katerih je pridobila veliko dragocenih življenjskih usmeritev. Pri svojih 24 letih je sodelovala že na številnih koncertih po Sloveniji, go-
stovala je tudi v Italiji, Budimpešti, na zagrebški akademiji in še na nekaterih drugih.
Leto 2018 pa si bo še posebej zapomnila po igri v dokumentarno--igranem filmu Karmela, za katerega je posnela tudi vso glasbo. Prof. za komorno igro Bojan Gorišek jo je vprašal, ali bi bila pripravljena zaigrati v enem filmu. Izziv je sprejela. „To je bila čudovita izkušnja, lahko sem posnela glasbeno podlago za film, lahko sem igrala Kar-melo, spoznala ljudi, ki so poznali Kosovelove," je povedala Špela.
Trenutno je v ospredju tekmovanje v Milanu. Letos želi opraviti še strokovni izpit za poučevanje klavirja, ker jo poučevanje izjemno veseli. Poučevala je tudi že ves čas študija, kar jo je dodatno osrečevalo, napolnilo z energijo. V letu 2020 jo čaka koncert z orkestrom, tudi samostojni klavirski koncert načrtuje, želi pa se vrniti v komorne vode, saj je življenje pianista bolj kot ne samotno. A ni najbolj rada sama, tudi zato so ji komorni projekti tako blizu, ker je lahko na odru z drugimi glasbeniki, ker se lahko z njimi druži.
MG
Foto: Črtomir Goznik
akademijo sprejela samo največje talente. Bodoči študenti bodo dali vse od sebe, pa naj jih stane, kar hoče (tudi dostojanstva). Saj so vendar pred veliko priložnostjo, ki jim bo odprla vrata zvezdniške kariere. Ko smo že pri zvezdnikih in zvezdnicah, Slovenija jih nima prav veliko, a Tanja Ribič zagotovo sodi mednje. Igralka in pevka se je tokrat lotila oranja ledine prvega slovenskega stand-up muzikala. A ker je dolga leta poročena z Bosancem, Tako ti je, mala moja ne bo le slovenski, temveč multikulturni šov, ob katerem boste izvedeli vse, česar o zakoncih Durič-Ribič nikoli ne boste našli v tabloidih. Cikel zaokroža še ena predstava za ljubitelje erotike. A ne, tokrat ne bomo snemali porničev. Za Bojana Emeršiča je Erotika namreč zadeva, ki sodi v kuhinjo in se ji streže s kuhalnico. Njegov pogled na moško-ženske odnose je drugačen, prefinjen, okusen in precej pikanten. Pozorno mu prisluhnite, dokazano je namreč, da uspešne ekshibicije v kuhinji na široko odpirajo vrata spalnic; in če vam bo torej kuharija dobro uspela, boste zlahka kaj vročega pripravili tudi med rjuhami!
Ptuj • Prvi festival ptujskih zgodb
Čudovite zgodbe mesta
V organizaciji Zavoda Tura in podjetja Preobrazba 42 so priredili prvi festival Ptujskih zgodb, v okviru katerega je zaživelo 18 ptujskih zgodb. Kot sta povedala Jana Gerl (Zavod Tura) in Marijan Ostroško (Preobrazba 42) so festival pripravili v duhu sodelovanja, zgodbe same pa so pripravili znani in manj znani Ptujčani, pripovedovalci in meščani, s svojimi lastnimi pogledi na Ptuj.
Te so se odvijale v različnih ptujskih lokalih. Dotaknili so se zgodb, ki bi jim morali posvetiti več pozornosti, ker Ptuj niso samo stare zgradbe, ulice in spomeniki, ampak tudi ljudje, živali in rastline. S festivalom so poznavalci teh zgodb dobili priložnost, da jih delijo tako z obiskovalci, meščani in pripravljavci festivala ter da nekoč postanejo tudi stalnica v turistični ponudbi Ptuja, v kateri bodo uživali domači in tuji turisti.
Že pred 25 leti so se dijakinje gostinske in turistične šole Maribor: Daniela Cartl, Mateja Jevšenak in Nataša Korenjak odločile, da malo pobrskajo po zgodovini Ptuja, jo obogatijo in naredijo zanimivo za turiste. Rezultat njihovega razi-
skovanja je bil enajst legend, ki so jih objavile pod skupnim imenom Utrinki iz zakladnice tisočletij v pripovedkah in legendah. Med vsemi legendami, ki so jih takrat predstavile, je bila najbolj zanimiva legenda o Atili. Za zapisane ptujske legende, pripovedke, kljub pohvalam, takrat ni bilo zanimanja odgovornih v mestu, da bi z njimi popestrili turistično ponudbo mesta.
Zato je toliko bolj razveseljivo, da bodo Ptujske zgodbe, ki jih je izjemno veliko, končno le zaživele in da bodo skozi festival doživele tudi širšo predstavitev. Tako so skozi prvi festival „zaživeli" Friderik Ptujski, Mark Valerij Maksimi-ljan in Parzival. Zgodbe Ptuja pa tudi ni brez mitrejev in Gospodov
Ptujskih, pa še kakšno bodo iz zgodovine potegnili kreatorji festivala Ptujskih zgodb.
Za ptujskega turističnega delavca Petra Vesenjaka je festival Ptujskih zgodb čudovit festival. „Mi kot hotel Mitra, ki smo hotel z zgodbo - Story hotel - smo se z veseljem priključili projektu.
Gostili smo tri dogodke, povezane z vinom, vinsko kulturo, kletjo Osterberger, mitraizmom in mitreji ter tisočletno zgodovino mesta. Vse čestitke Zavodu Tura in podjetju Preobrazba 42 za organizacijo. Potrebno pa bo še veliko vztrajnosti in kreativnosti pri oblikovanju novih zgodb," je prepričan Vesenjak.
MG
m
Peter Srpčič (na fotografiji) v vlogi Marka Valerija Maksimiljana, vojskovodje in konzula ter Andrej Sajko s pripovedjo o vinu
Foto: MG
Rokomet
Prigarana točka, vredna suhega zlata
Stran 14
Atletika
Čeh: »Pred sabo imam še veliko atletskih sezon«
Stran 14
Urednik športnih strani:
Jože Mohorič. Sodelavci:
David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik
tednik
Motokros
Dve odlični vožnji Tima premalo za deseterico
Stran 15
Futsal
Litija unovčila bogatejše izkušnje
Stran 15
iPoiluiajh na± na ífjítoumm íjibtuí
RADIOPTUJ
tut áptetec
www.radio-pluj.si
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Jurij Kodrun / m24.si
Igralci Maribora (na fotografiji Rok Kronaveter) so v »večnem derbiju« spretno unovčili napako doma- Nogometaši Aluminija in Celja so se v prvem letošnjem medsebojnem srečanju razšli z remijem (0:0), v čega kapetana in odnesli celoten izkupiček.	ponedeljek so se pomerili še v Kidričevem.
Nogomet • 1. SNL, 12. krog
Štirje goli v sodniških podaljških, dva tudi na večnem derbiju
Krog je zaznamoval obračun naših najtrofejnejših ekip, Olimpije in Maribora. Pred tekmo v Stožicah so ekipi ločile tri točke, po njej sta na vrhu točkovno poravnani, prvo pozicijo pa prvič v sezoni prevzemajo Mariborčani.
Štajerci so odlično odprli dvoboj in so v 16. minuti po golih Luke Za-hoviča in Roka Kronavetra že vodili 0:2, rezultat pa bi lahko bil še višji v njihovo korist. Olimpija je nato
vendarle vzpostavila ravnotežje in celo izenačila, ko pa je vse kazalo na delitev točk, pa se je v 93. minuti zgodilo nekaj, kar bo še dolgo burilo duhove. Kapetan Olimpije Nejc Vidmar je tako slabo sprejel povratno podajo Boakyja, da je do žoge prišel najboljši igralec tekme Rok Kronaveter, nato pa hladnokrvno zaključil akcijo z golom - 2:3.
»Čestitam Mariboru. Mi smo premagali sami sebe, s čimer pa nočem tekmecu ničesar vzeti. V določenih trenutkih je bil zagotovo kakovostnejši kot mi. Tudi mi smo imeli nekaj dobrih trenutkov, izgubili pa
smo zaradi svojih napak. Maribor je na koncu zasluženo zmagal. Kar zadeva tretji zadetek, pa je to velika napaka vratarja. Tega se enostavno ne sme delati,« je po tekmi dejal trener Olimpije Safet Hadžič.
Povsem drugačne volje je bil Darko Milanič, trener Maribora: »Odigrali smo zelo dobro tekmo in zasluženo zmagali. Kakovostnega tekmeca smo ustavili v tistem, v čemer je najboljši. Zadovoljni smo tako s tekmo kot tudi rezultatsko serijo. Fantje verjamejo v to, kar se počne, ob tem pa se je izboljšalo medsebojno
razumevanje igralcev v igri, saj je moštvo spremenjeno in smo potrebovali nekaj časa. Lepo je, da smo prvi, a je do konca, do uresničitve cilja, še daleč.«
Maribor z Olimpijo v Ljubljani ni izgubil na zadnjih 11 srečanjih, od pomladi 2014: ob petih zmagali so zabeležili še šest remijev.
Mura je proti Domžalam s tremi evrogoli suvereno zmagala, čeprav so pretili tudi Domžalčani (dvakrat so zadeli prečko). V obračunu no-
vincev v ligi so zmago slavili Sežan-ci, ki so prekinili serijo štirih zaporednih porazov.
V derbiju začelja so bili varovanci trenerja Nikola Jaroša v Velenju na pragu prve zmage v sezoni, a so pri vodstvu 1:0 v 72. minuti zapravili še strel iz 11 metrov (Radič). Kazen je prišla v sodniškem dodatku, ko je nespretnost Rudarjevih branilcev pri izbijanju žoge iz kazenskega prostora izkoristil Egzon Kryeziu in zadel za končni remi. Sreča je že drugič zapored pobožala Gorenjce ...
Jože Mohorič
prvaliga TelekomSIovenije
REZULTATI 12. KROGA:
Olimpija - Maribor 2:4 (1:2); strelci: 0:1 Zahovič (1.), 0:2 Kronaveter (16.), 2:1 Menalo (33.), 2:2 Vukušič (54.), 2:3 Kronaveter (93.), 2:4 Požeg Vancaš (95.).
Mura - Domžale 3:0 (1:0); strelca: 1:0 Maroša (28.), 2:0 Kouter (58.), 3:0 Maroša (69.);
CB Tabor Sežana - Bravo 3:1 (0:0); strelci: 1:0 Sikimič (49.), 2:0 Sever (59.), 3:0 Bongongui (73.), 3:1 Bajič (91.): Rudar - Triglav 1:1 (1:0); strelca: 1:0 Kuzmanovič (28.), 1:1 Kryeziu (92.). Tekma Aluminij - Celje je bila odigrana v ponedeljek, po sklepu redakcije.
1. MARIBOR	12	7	3	2	27:12	24
2. OLIMPIJA	12	7	3	2	27:15	24
3. MURA	12	6	5	1	21:13	23
4. ALUMINIJ	11	6	3	2	14:6	21
5. CELJE	11	5	4	2	24:12	19
6. TABOR SEŽANA	12	4	1	7	13:19	13
7. BRAVO	12	3	3	6	16:23	12
8. DOMŽALE	12	2	4	6	16:26	10
9. TRIGLAV KRANJ	12	3	1	8	14:28	10
10. RUDAR VELENJE	12	0	5	7	12:30	5
ZAOSTALA TEKMA	11. KROGA: Triglav -			Aluminij	1:0 (0:0);	
strelec: 1:0 Majcen (81., z 11 m).
Nogometaši Aluminija so v četrtek v Kranju odigrali najslabšo tekmo sezone in proti slabi ekipi Triglava nenadejano vknjižili drugi poraz. Kranjčani so - ne krivi in ne dolžni - izkoristili edino polpriložnost na tekmi, pa še to izključno zaradi nespretnega posredovanja Ivana Konteka v kazenskem prostoru, po katerem je sodnik Asmir Sagrkovič pokazal na belo točko. Strel z 11 metrov je v zmago pretvoril kapetan Triglava Luka Majcen.
Gorenjci so s tem prekinili niz sedmih zaporednih porazov, začasni trener Triglava Vlado Šmit pa je tako »novo službo« začel z zmago.
Nogomet • 2. SNL
Vodilnih pet ekip drži zmagovalni tempo
Najvišjo zmago kroga so zabeležili Lendavčani, za katero sta po dva zadetka dosegla Mihael Rebernik (nekdaj Aluminij) in Jaka Bizjak (nekdaj Drava). Slednji je z 9 goli že na 2. mestu liste strelcev, prvi je Lovre Čirjak (13 golov). Prav Čirjak je bil mož odločitve v Dravogradu, saj je za svojo ekipo Krškega dosegel oba zadetka na tekmi.
Kar tri zanimive tekme so bile konec tedna odigrane na Primorskem. V Vipolžah je domača ekipa Brd gostila vodilni Kalcer in potegnila krajšo. Za goste je dva zadetka dosegel Sasha Varga (skupaj osem v sezoni), ki je odločil že prejšnji teden tekmo med Dravo in Kalcerjem .
Goričani so se po treh zaporednih gostovanjih (pred tem so dve domači tekmi igrali v Ajdovščini) znova vrnili na svoj stadion in ga dobro »krstili« - z zmago proti močni Krki. V nadaljevanju jim bo zaradi te vrnitve zagotovo lažje .
Tretji vroči primorski obračun je bil obenem kar primorski derbi med Koprom in Biljem. Izpostavljeni igralec tekme - tako v pozitivnem kot negativnem smislu - je bil Ivica Guberac. Kapetan Kopra je dosegel edini zadetek na tekmi, obenem pa je tekmo zaradi prejetih dveh rumenih kartonov končal predčasno .
Zelo pomembno zmago so zabeležili Beltinčani, ki so v derbiju zače-lja ugnali Slatinčane. Zadnjih 20 minut tekme so minimalno prednost branili z igralcem manj na igrišču ...
Za Fužinar je bil v Brežicah dvakrat uspešen Tadej Trdina, kar je že njegov tretji in četrti zadetek v zadnjih petih tekmah.
REZULTATI 11. KROGA:
Beltinci Klima Tratnjek - Rogaška 1:0 (1:0); strelec: 1:0 Raduha (33., z 11 m). Rdeči karton: Hočevar (70., Beltinci);
Koroška Dravograd - Krško 0:2 (0:0); strelec: 0:1 Čirjak (52.), 0:2 Čirjak (58., z 11 m). Rdeči karton: Kanduč (56., Dravograd);
Brežice Terme Čatež - Fužinar Vzajemci 1:4 (0:2); strelci: 0:1 Trdina (38.), 0:2 Pipuš (40.), 0:3 Turkuš (55.), 0:4 Trdina (61.), 1:4 Drugovič
(74.);
Brda - Kalcer Radomlje 0:3 (0:1); strelci: 0:1 Varga (33.), 0:2 Zabukov-nik (62.), 0:3 Varga (90.);
Koper - Vitanest Bilje 1:0 (1:0); strelec: 1:0 Guberac (16.). Rdeči karton: Guberac (90., Koper);
Nafta 1903 - Jadran Dekani 5:0 (1:0); strelci: 1:0 Vinko (8.), 2:0 Bizjak (48.), 3:0 Rebernik (49.), 4:0 Re-bernik (75.), 5:0 Bizjak (81.);
Gorica - Krka 3:0 (2:0); strelci: 1:0 Volarič (3.), 2:0 Gulič (17.), 3:0 Osuji
(71.).
Tekma Drava Dakinda Ptuj - Rol-tek Dob bo v sredo, 9. oktobra, ob
15.30.
1.	KALCER RADOMLJE
2.	GORICA
3.	KOPER
4.	KRŠKO
5.	NAFTA 1903
6.	VITANEST BILJE
7.	FUŽINAR VZAJEMCI
8.	KRKA
9.	DRAVA DAKINDA
10.	ROLTEK DOB
11.	BELTINCI TRATNJEK
12.	BRDA
13.	JADRAN DEKANI
14.	ROGAŠKA
15.	KOR. DRAVOGRAD
16.	BREŽICE ČATEŽ
11	9	1
11	8	1
11	7	4
11	7	2
11	7	1
11	5	3
11	5	2
11	4	4
10	4	1
9	2	5
11	3	1
10	2	3
11	2	1 10	2	1 11	1	1 10	1	1
1	31:10	28
2	28:14	25 0 17:7	25
2	27:12	23
3	28:12	22
3	17:13	18
4	19:16	17 3	18:18	16
5	19:17	13 2	17:20	11
7	9:22	10 5	12:19
8	15:29
7	6:22
9	12:28
8	6:22
9 7 7 4 4
JM
Nogomet • Pokal Slovenije
Aluminij s Koprom, samo en prvoligaški par
Nogometna zveza Slovenije je na Brdu pri Kranju izžrebala četrtfinalne pare pokala Slovenije. Nogometaši Aluminija so za tekmeca dobili Koper, ki je v osmini finala izločil Maribor.
Edini prvoligaški obračun v tej fazi tekmovanja bo med Domžalami in Muro. Gre za tekmeca, ki sta oba veljala za favorita za zaključne obračune, žreb pa jima je namenil medsebojni dvoboj, po katerem bo eden ostal brez spomladanskega nadaljevanja. Zanimiv obračun bo tudi med Celjem in Kalcerjem. Celjani so pravi »specialisti« za Pokal, saj so doslej že devetkrat zaigrali v velikem finalu. Rudar, ki je izločil Olimpijo, se bo za prezi-movanje pomeril z Nafto, ki je bila na papirju najlažji tekmec.
V boju za polfinale bodo klubi igrali po dve tekmi. Prvi četrtfinalni boji bodo na sporedu 16. ali 23. oktobra, potniki v polfinale pa bodo znani 30. oktobra.
Pokal Slovenije, pari četrt-finala:
Celje - Kalcer Radomlje
Nafta 1903 - Rudar Velenje
Domžale - Mura
Aluminij - Koper
JM
14 Štajerski
Šport
torek • 1. oktobra 2019
Rokomet • NLB liga, 4. krog
Prigarana točka, vredna suhega zlata
Jeruzalem Ormož -Urbanscape Loka 27:27 (9:16)
JERUZALEM ORMOŽ: Bogadi 1, Šoštarič 4, Čudič 9 (3), Žuran 3, G. Hebar 1, M. Hebar 2, Šulek, Kocbek 2, Balent, Krabonja, Ozmec 4, Mesaric 1, Lukman, Ciglar, Nunčič. Trener: Saša Prapotnik.
URBANSCAPE LOKA: Vrbinc 2, Gartner 1, Dolenc, Grojzdek, Jamnik 7, M. Jesenko 8 (5), Juričan, Mali, Tomac-Teržan, Jeseničnik, Pipp 2, A. Jesenko 3, Pokom, Šibanc 2, Ma-rinovič, Atanasov. Trener: Robert Beguš.
SEDEMMETROVKE: Jeruzalem Ormož 3 (3), Urbanscape Loka 7 (6). IZKLJUČITVE: Jeruzalem Ormož 4, Urbanscape Loka 10 minut.
RDEČI KARTON: Žuran (38.).
Rokometaši Ormoža so si pred tekmo z vedno neugodno ekipo Loke želeli predvsem tega, da bi zajezili njihovo hitro igro. To jim je v dvorani ŠIČ v Ljutomeru še nekako uspevalo v uvodnih minutah tekme, korak z gosti so držali do 12. minute (5:6). Sledil je petminu-tni mrk, v katerem jim ni uspelo doseči niti enega samega zadetka, gostje so jih v tem času pet (5:11)! Tudi nadaljevanje prvega polčasa je
Foto: Črtomir Goznik
Rokometaši Ormoža so z izjemno predstavo v 2. polčasu prišli do dragocene točke v tekmi z ekipo Loke.
potekalo po notah gostov, ki so z novim delnim izidom 0:3 v 24. minuti vodili že z osmimi zadetki razlike (7:15). Do odmora je varovancem trenerja Saša Prapotnika uspelo zajeziti višanje zaostanka, na odmor sta ekipi odšli z razliko sedmih zadetkov (9:16).
»Tekmo smo slabo začeli, predvsem je škripalo v napadu, kjer smo samo v 1. polčasu zgrešili kar sedem 'zicerjev'. To je absolutno preveč za ugodnejši izid in zaostanek je bil res velik,« je dogajanje v prvem polčasu kratko strnil trener Ormoža Sašo Prapotnik.
Le redki od kakšnih 150 gledalcev v ljutomerski dvorani ŠIC so glede na videno v 1. polčasu na parketu verjeli v preobrat v 2. polčasu. Varovanci gostujočega stratega Roberta Beguša so imeli zanesljivo prednost, a ta jih je vendarle nekoliko uspavala ...
V drugem polčasu je na parket pritekla »druga ekipa Ormoža«, borbenost je bila na najvišjem nivoju, požrtvovalnost v obrambi se je povečala za 100 %. To je takoj obrodilo sadove, saj je z delnim izidom 6:1 prednost gostov že v 39. minuti skopnela na le dva zadetka razlike (16:18). V tem času je domača vrsta ostala brez enega od najmočnejših adutov, saj je rdeči karton upravičeno prejel Rok Žuran.
Še močneje je vajeti v svoje roke prijel kapetan Bojan Čudič, ki je s tremi zaporednimi zadetki (skupno na tekmi devet, od tega sedem v 2. polčasu) poskrbel, da je bil v 43. minuti zaostanek le še minimalen - 19:20. Gostje so uvideli, da je »vrag odnesel šalo«, zato so želeli na vsak način ostati v vodstvu. To jim je uspevalo le do 53. minute, ko je Daniel Mesarič s svojim edinim zadetkom na tekmi rezultat prvič izenačil - 24:24.
Končnica ni bila primerna za tiste s srčnimi težavami, saj je bil do konca tekme rezultat še štirikrat izenačen. Vedno so za gol povedli gostje, domačini pa odgovorili z izenačenjem. Ena od ključnih potez zaključka tekme je bila obramba sedemmetrovke vratarja Tomislava Balenta najboljšemu strelcu gostov Matevžu Jesenku v 58. minuti. S tem se je domačinom celo ponudi-
NLB liga
REZULTATI 4. KROGA: Celje Pivovarna Laško - Krka 32:20 (18:8), Trimo Trebnje - Butan plin Izola 27:27 (9:14), Riko Ribnica - Gorenje Velenje 28:27 (15:13), Koper - Maribor Branik 26:25 (13:11), Slovenj Gradec 2011 - Dobova 35:40 (17:19), Jeruzalem Ormož - Urbanscape Loka 27:27 (9:16).
1.	CELJE PIVO. LAŠKO 4 4 0 0 8
2.	RIKO RIBNICA	4 4 0 0 8
3.	DOBOVA	4 3 0 1 6
4.	KOPER	4 2 115
5.	TRIMO TREBNJE 4 2 115
6.	URBANSCAPE LOKA 4 12 14
7.	JERUZALEM ORMOŽ 4 112 3
8.	BUTAN PLINI IZOLA 4 112 3
9.	MARIBOR BRANIK 4 10 3 2
10.	GORENJE VELENJE 4 1 0 3 2
11.	KRKA	4 1 0 3 2
12.	SLOVENJ GRADEC 4 0 0 4 0
la možnost za popoln preobrat in končno zmago, a je ostalo pri remiju. Ta je na koncu še najbolj pravičen, saj Ormožani niti enkrat na tekmi niso vodili .
»V drugem polčasu nam je uspelo z veliko volje in borbenosti izid izenačiti, kar nam je pobralo veliko moči. Kljub temu smo v končnici imeli tudi napad za zmago, a je gostujoči vratar strel z veliko sreče ubranil. Glede na vse videno je končni rezultat na koncu tudi najbolj pravičen,« je dejal Prapotnik.
Ormožani bodo v 5. krogu gostovali v Novem mestu, pri ekipi Krke, tekma bo v soboto, 5. oktobra.
JM
Rokomet • 1. B SRL (m)
Trdna obramba in Žuran znova ključ do zmage
Drava Ptuj - Herz Šmartno 34:19 (20:6)
Atletika • Člansko svetovno prvenstvo v Katarju
Kristijan Čeh: »Pred sabo imam še veliko atletskih sezon«
DRAVA PTUJ: Zuran, Osterc 5, Stopar 2, Štampar, Zupanič 3, Zunič 5, Rožman 2, Zupanc 4, Simonič, Hrupič 5, Grobelnik 1, Gregorc 3, Lovrenčič 3, Pogelšek, Reisman 1. Trener: Vladimir Vujovic.
Rokometaši Drave so v 3. krogu 1. B-lige v dvorani Ljudski vrt gostili zasedbo iz Šmartnega, ki je v 1. krogu remizirala z močno ekipo Ljubljane. Previdnost na strani domačinov zato ni bila odveč, čeprav imajo v Šmartnem zelo mlado ekipo.
Tako so varovanci trenerja Vladi-mirja Vujovica tekmo začeli z vso resnostjo in z novo imenitno predstavo v obrambi na začetku tekme povsem onemogočili tekmece. Do rezultat 4:2 so bili gostje še konkurenčni, že nekaj minut kasneje pa je bilo 8:2. Lukenj v obrambi praktično
ni bilo, strele gostov iz zvečine neizdelanih položajev pa je vratar Sandi Zuran z odličnimi obrambami krotil. V 1. polčasu je klonil le šestkrat ...
»Čeprav so imeli gostje res mlado ekipo, pa so fizično dokaj močni. A naša čvrsta postavitev jih je močno onemogočala pri pripravi napadov in pri samih zaključnih strelih. Posledično so stekli polprotinapa-di in protinapadi, kjer smo dosegli precej lahkih zadetkov. Tudi na postavljeno obrambo pa nam je uspelo najti kakovostne rešitve, tako da je razlika do odmora hitro naraščala,« je o prvem polčasu, ki so ga z razliko 14 golov dobili Ptujčani, povedal Matej Bračič.
Nadaljevanje je bilo zgolj formalnost, oslabljena domača vrsta (poškodbe) pa je nekoliko zmanjšala intenziteto branjenja. Tako so gostje vendarle dosegli nekaj več zadetkov, a končna razlika 15 zadet-
kov pove, da je kakovostna razlika med ekipama vendarle precejšnja. Strelci v domači vrsti so bili enakomerno razporejeni, igralci so zadevali iz vseh položajev.
V 4. krogu se bo ekipa Drave odpravila na gostovanje k trboveljskemu Rudarju.
JM
1. B SRL (m)
1.	LL GROSIST SLOVAN
2.	ŠD MOKERC - KIG
3.	DRAVA PTUJ
4.	KRŠKO
5.	DOL TKI HRASTNIK
6.	LJUBLJANA
7.	SVIŠ IVANČNA GORICA
8.	GROSUPLJE
9.	RADEČE
10.	ŠKOFLJICA
11.	BREŽICE
12.	RUDAR
13.	ČRNOMELJ
14.	HERZ ŠMARTNO
3	3	0	0	6
3	2	10	5
3	2	0	1	4
3	2	0	1	4
3	2	0	1	4
3	1113
3	1	1	1	3
3	1	0	2	2
3	1	0	2	2
2	1	0	1	2
3	1	0	2	2
3	0	1	2	1
3	0	1	2	1
2 0 1 1 1
Kot eden izmed povabljencev je Kristijan Čeh iz Podvincev nastopil na svojem prvem članskem velikem tekmovanju - svetovnem prvenstvu v Dohi. Nastop se mu ni najbolje posrečil, a je lahko izjemno zadovoljen z novo pridobljeno izkušnjo. »Zelim si, da bi naslednje leto tekmoval tudi na olimpijskih igrah na Japonskem,« je bil po tekmi vznesen član Atletskega kluba Ptuj.
Kristijan je nastopil drugi dan 17. svetovnega prvenstva, v soboto, v kvalifikacijah meta diska. Njegov najdaljši met je znašal 59,55 metra, s tem rezultatom pa je osvojil predzadnje, 31. mesto.
Dvajsetletni in 2,06 metra visoki študent agronomije je že z nastopom v Dohi izpolnil še zadnji zadani
cilj pred sezono, saj je tekmoval na svoji prvi veliki članski tekmi.
Začel je z 59,55 m, nato pa izida ni več izboljšal, saj je v naslednjih dveh serijah ostal brez izida.
»Sezona je bila dolga, a sem dobro treniral in opravil sem vse, kar smo načrtovali pod vodstvom trenerja Gorazda Rajherja. Šele nekaj dni pred Sp sem dobil povabilo, imel sem že teden dni premora. Kljub temu da nisem vrgel res daleč, pa sem zadovoljen, to je bila nova izkušnja. Nisem bil napet ali nervozen, bil sem sproščen,« je povedal novinec v največji svetovni konkurenci.
SP v Dohi, kvalifikacije v metu diska:
1.	Daniel Stahl (Švedska) 67,88
2.	Fedrick Dacres (Jamajka) 65,44
3.	Matthew Denny (Avstralija) 65,08
31. Kristijan Čeh (Slovenija) 59,55
Čeh, velik up slovenske atletike in letošnji evropski mlajši članski prvak, je najmlajši in daleč najvišji v tokratni devetčlanski slovenski ekipi.
»Prvo člansko SP zame ni bilo slabo, a imam pred seboj še veliko atletskih sezon. Pričakujem, da bom kmalu izboljšal slovenski rekord in vrgel prek 64,79 m. Pridno bom treniral pozimi in si želim, da bi naslednje leto tekmoval tudi na olimpijskih igrah v Tokiu,« si je še zaželel Čeh.
JM, sta
Foto: Črtomir Goznik
Rokometaši Drave so z novo solidno predstavo v obrambi brez težav ugnali ekipo Herz Šmartno.	Kristijan Čeh na velikem stadionu v Dohi
torek • 1. oktobra 2019
Šport
Štajerski	1S
Motokros • Pokal narodov
Dve odlični vožnji Tima premalo za deseterico
Nizozemski Assen je bil prizorišče zadnje preizkušnje sezone najboljših motokrosistov sveta, ki so se pomerili na tradicionalnem pokalu narodov. Slovenija v postavi Tim Gajser, Jan Pancar in Peter Irt se je v sobotnih kvalifikacijah prebila v A-finale, tam pa v nedeljo osvojila končno 13. mesto. Skupaj je nastopilo 34 reprezentanc.
V	nedeljo so bile na sporedu tri finalne vožnje, vse pa so potekale v izjemno zahtevnih vremenskih pogojih, saj je vseskozi deževalo. Prvi so se na 1700 metrov dolgo stezo podali vozniki v kategorijah MXGP in MX2. Slovenijo sta predstavljala Tim Gajser in Jan Pancar.
»Dobro sem začel, nato pa me je prehitel Prado in v očala sem dobil 'porcijo' mivke. Zato nekaj časa nisem dobro videl. Trudil sem se narediti čim manj napak in slediti Pradu ter ga prehiteti, kar mi je uspelo. Potem pa sem zaslišal navijače, kar je bil znak, da se mi približuje Herlings. A uspelo mi je prvemu pripeljati skozi cilj, zato sem zelo zadovoljen,« je o prvi vožnji v konkurenci dejal Gajser.
V	drugi vožnji (MX Open in MX2) sta nekoliko zdravstveno načeta
Pancar in Irt končala na 37. oziroma 34. mestu, v tretji pa so se skupaj merili vozniki v kategorijah MXGP in MX Open, kar je pomenilo, da sta slovenski motokros zastopala Gajser in Irt.
Gajser je tudi v drugo imenitno startal in takoj prevzel vodstvo. Nato pa se mu je v četrtem krogu primerila napaka, zaradi katere je zdrsnil na tretje mesto. Sledil je silovit napad, s katerim je najprej prehitel Jeremyja Van Horebeeka in se odločno podal na lov na Glenna Co-ldenhoffa. Toda Nizozemca ni ujel in se je skozi cilj pripeljal na drugem mestu. Irt je bil 21.
Za skupno uvrstitev je štelo pet od šestih rezultatov dirkačev posameznih držav (1. mesto 1 točka, 2. mesto 2 točki ...), pri naših se je brisal rezultat poškodovanega Pancarja v 2. vožnji.
V skupnem seštevku je zmagala Nizozemska pred Belgijo in Veliko Britanijo, Slovenija pa je zasedla 13. mesto, kar je bilo tudi v okviru načrtov in pričakovanj selektorja Bo-
»Športniki -ambasadorji Slovenije«
Tudi tokrat je bilo na dirki veliko slovenskih navijačev, ki so razveselili tudi slovenskega veleposlanika na Nizozemskem Marka Štucina: »Noro je, ko prideš na tak dogodek in vidiš slovenske zastave, Tima Gajserja in celotno ekipo. Lahko si samo ponosen, da si zraven. Na Nizozemskem je zelo priljubljen Primož Roglič, ki nastopa za kolesarsko moštvo Jumbo Visma, zelo dobro pa poznajo tudi Tima Gajserja. Naši športniki so resnični ambasadorji Slovenije.«
Na predstavitvi ekip je slovensko zastavo vihtel Tim Gajser.
gomirja Gajserja. Le s tremi točkami manj bi lahko izenačili 12. mesto iz zadnjega nastopa leta 2017. Najboljši dosežek slovenske reprezentance na pokalu narodov je sicer star že 21 let, deveto mesto iz leta 1998 v britanskem Foxhillsu.
JM, sta
Pokal narodov 2019 (Assen, Nizozemska), rezultati:
-	prva vožnja (MXGP in MX2): 1. Tim Gajser (Slo), 2. Jeffrey Herlings (Niz), 3. Jorge Prado (Špa) ... 31. Jan Pancar (Slo);
-	druga vožnja (MX2 in MX Open): 1. Glenn Coldenhoff (Niz), 2. Pauls Jonass (Lat), 3. Shaun Simpson (VBr) ... 34. Peter Irt (Slo), 37. Jan Pancar (Slo);
-	tretja vožnja (MXGP in MX Open): 1. Glenn Coldenhoff (Niz), 2. Tim Gajser (Slo), 3. Pauls Jonass (Lat) ... 21. Peter Irt (Slo);
-	skupno: 1. Nizozemska (Herlings, Coldenhoff, Vlaanderen) 18, 2. Belgija (Van Horebeek, Geerts, Strijbos) 47, 3. Velika Britanija (Simpson, Sterry, Watson) 58, 4. Estonija 64, 5. Francija 68, 6. ZDA 68, 7. Nemčija 72, 8. Latvija 73, 9. Španija 73, 10. Danska 77, 11. Švica 81, 12. Norveška 87, 13. Slovenija (Gajser, Pancar, Irt) 89 točk, 14. Švedska 91, 15. Avstralija 93 ...
Futsal • 1. SFL, S. krog
Litija unovčila bogatejše izkušnje
Hiša Daril Ptuj - Litija 1:3 (1:0)
STRELCI: 1:0 Krajnc (14.), 1:1 Širok (25.), 1:2 Jurič (36.), 1:3 Jurič (39.)
FC HIŠA DARIL PTUJ: Zdovc, Domjan, Caf; Gajser, Klinc, Krajnc, Pihler, Kotnik, Miloševič, Ramadani, Tkalčič, Letonja. Trener: Dejan Kraut.
Na Ptuju je bil v petek pravi praznik futsala, saj so imeli domači ljubitelji te športne panoge po desetih letih znova možnost spremljati prvoligaško predstavo. Igralci domače ekipe Hiša daril Ptuj kljub porazu niso razočarali. Tekmo si je ogledalo več kot 150 gledalcev, med njimi je bilo mogoče opaziti tudi selektorja slovenske futsal reprezentance Andreja Dobovičnika.
Gostje so imeli žogo več v svoji posesti, od samega začetka naprej so pritiskali proti vratom domačinov, a zelo trdnega bloka domačinov jim ni uspelo prebiti. Domačini
so se na drugi strani osredotočili na hitre prehode v napad, pri čemer so bili zelo uspešni. Čeprav je bilo izjemnih priložnosti na pretek, vsaj pet ali šest samo v 1. polčasu, je v polno zadel le Žan Krajnc v 14. minuti. Takrat je prejel uporabno žogo v prazen prostor, nato pa je s prefi-njenim strelom poslal čez vratarja v gol - 1:0.
»Prvi polčas je bil z naše strani domala fenomenalen, za vrhunsko oceno je zmanjkal le učinkovitejši zaključek. Igralci so se držali vseh dogovorov, bili so disciplinirani, tako da so povsem nevtralizirali Litijane, ki imajo odlično ekipo,« je dejal domači trener Dejan Kraut.
Minimalno prednost so Ptujčani držali vse do 25. minute (skupaj s prvo tekmo so tako prvi gol prejeli šele v 65. minuti igre!), potem pa so svoje naredile izkušnje in daljša klop gostov. Nekdanji slovenski reprezentant Anže Širok je najprej dosegel gol za izenačenje na 1:1,
1. SFL
REZULTATI 3. KROGA: Hiša Daril Ptuj - Litija 1:3 (1:0), Stripy - KMN Tomaž Šic Bar 5:2 (1:1), Bronx Škofije - Sevnica 3:1 (2:0), Siliko - Oplast Kobarid 4:3 (4:1). Prosta je bila ekipa Dobovec Pivovarna Kozel.
1.	SILIKO	3
2.	DOBOVEC PIV. KOZEL 2
3.	FC LITIJA
4.	BRONX ŠKOFIJE
5.	FSK STRIPY
6.	HIŠA DARIL PTUJ
7.	SEVNICA
8.	OPLAST KOBARID
9.	TOMAŽ ŠIC BAR
S:6 11:4 S:5 6:3 7:6 2:3 4:6 7:12 6:14
izkušeni hrvaški reprezentant Dra-žen Jurič (28 let) pa je z zadetkoma v 36. in 39. minuti potrdil zmago Litijanov.
»Škoda predvsem za drugi zadetek, ki bi ga morali preprečili, sicer pa so gostje enostavno unovčili bogatejše izkušnje. Mi imamo v ekipi le tri igralce s prvoligaškimi izkušnjami (Klinc, Gajser, Ramadani),
ob tem nam manjka poškodovani Vrabl. V 2. polčasu se nam je zgodil padec koncentracije, pojavljati so se začele napake v igri, ki jih za ugoden rezultat ne bi smeli delati. Še naprej moramo ostati skromni, osredotočiti se moramo na trdo delo, potem pa bodo tudi rezultati prišli,« je še dodal strateg ekipe FC Hiša daril Ptuj.
V petek bodo ob 20.00 Ptujča-ni igrali drugo zaporedno tekmo doma, njihov tekmec bo ekipa KMN Bronx Škofije.
Nov poraz Tomaža: FSK Stripy - Tomaž ŠIC bar 5:2 (1:1)
STRELCI: 1:0 Mar. Mohorič (10.), 1:1 Marot (12.), 2:1 Jamnik (28.), 3:1
A. Mohorič (29.), 3:2 Marot (32), 4:2 zadetka gostiteljev smo bili boljši. Klanjšek (33. - avtogol), 5:2 Bratič Priigrali smo si številne priložnosti, (40.).
TOMAŽ ŠIC BAR: Romih, Žuman, Klanjšek, Marot, Goričan, Rednak, Gašparič, M. Senekovič, Miklašič, U. Senekovič. Trener: Matej Gajser.
Tudi po tretji prvoligaški preizkušnji ostaja Tomaž ŠIC bar na za-čelju razpredelnice brez točk. Na gostovanje v Škoflo Loko je prleška ekipa odpotovala brez kaznovanega Darija Dragosavca, po odsluženi kazni pa se je v ekipo vrnil Rok Re-dnak. Domačini, ki jih je pred odhodom k novemu klubu na Hrvaško še zadnjič vodil Tomislav Horvat, so po izenačenem prvem polčasu v drugem zaigrali bolje in tudi z nekaj sreče prišli do zmage s 5:2 (1:1). Oba zadetka za Tomaž ŠIC bar je dosegel izkušeni Aleš Marot, ki je doslej zabil že štiri zadetke in je skupaj s Kristjanom Čujcem (Dobovec) prvi strelec prvenstva.
Oslabljeni gostitelji so konec prve četrtine dvoboja kronali z zadetkom Marka Mohoriča. »Do
a nismo zadeli,« je potek prvih desetih minut opisal predstavnik pr-leške ekipe Matej Vrbančič. Veselje domačinov je bilo kratkotrajno, saj je že slabi dve minuti pozneje Ma-rot izid izenačil.
V prvih minutah drugega polčasa se je taktični dvoboj nadaljeval, vratarja obeh ekip pa sta mreži uspela zadržati nedotaknjeni. Domačini so tekmeca zlomili v dveh minutah. Najprej je v polno zadel Luka Jamnik, nato pa še Aleš Mohorič. Marot je za trenutek dal upanje gostom, vendar je bil po avtogolu Domna Klanjška v 33. minuti zmagovalec odločen. Prleška ekipa je v zadnjih minutah vse sile usmerila v napad, zaigrala s petimi nogometaši v polju, a so priložnosti ostale neizkoriščene. Za končni rezultat dvoboja se je med strelce s strelom čez celotno igrišče v prazno mrežo vpisal še škofleloški vratar Igor Bratič.
JM, Miha Šoštarič
Atletika • Balkansko prvenstvo za veterane
Veliko medalj za ptujske veterane
Foto: Črtomir Goznik
Igralci FC Hiša daril Ptuj so se po desetih letih domači publiki v dvorani Ljudski vrt znova predstavili v prvoligaški konkurenci.
Petčlanska delegacija Atletskega kluba Ptuj je nastopila na balkanskem prvenstvu v atletiki za veterane v Bukarešti. Iz Romunije so prinesli domov obilico odličij in nekaj naslovov balkanskih prvakov.
Kar dva je vknjižila edina ženska predstavnica Barbara Gačnik v starostni kategoriji W40, ki je bila najboljša v mnogoboju in teku na 400 metrov z ovirami. Prav tako dva naslova balkanskega prvaka je v starostni kategoriji M60 osvojil Miki Prstec, saj je zmagal v metalnem peteroboju in v metu gire. Ob dveh zlatih medaljah je Prstec dobil še dve srebrni, in sicer v suvanju krogle in metu diska.
Štiri medalje je prinesel domov tudi Dušan Koren (M60), saj je bil drugi v metalnem peteroboju, tretji pa v metu kladiva, kopja in gire. Dve srebrni medalji je v starostni kategoriji M75 osvojil Ivo Klarič, saj je zasedel drugi mesti v metalnem pe-
Foto - arhiv AK Ptuj
Ptujski atleti veterani so zelo uspešno zastopali slovensko reprezentanco v Bukarešti.
teroboju in v metu gire. Na atletski stezi si je srebrno medaljo v teku na 3000 metrov z ovirami v starostni
skupini IVI55 pritekel še Branimir Komel.
D avid Breznik
Foto: MXGP
16 Štajerski
Šport, rekreacija
torek • 1. oktobra 2019
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Derbi 3. lige - vzhod je bil v nedeljo odigran v Podvincih, domača ekipa in gostje iz Odrancev so se razšli z remijem.
Nogomet • Lige MNZ Ptuj
Atomski zaključek Bukovčanov za prvo zmago v sezoni
3. SNL - vzhod: v Podvincih odlična tekma močnih tekmecev
REZULTATI 6. KROGA: Podvinci -Odranci 0:0, Šampion - Dravinja 4:2 (1:1), Avto Rajh Ljutomer - Radgona 7:0 (1:0), Videm - Kety Emmi Bistrica 1:3 (0:1), Zreče - Veržej 4:1 (1:0), Šmartno 1928 - Korotan Prevalje
4:3 (2:1).
1.	PODVINCI	6	4	2	0	16:5	14
2.	ODRANCI	6	4	11	17:6	13
3.	ŠMARTNO 1928	6	4	1 1	17:12	13
4.	KETY E. BISTRICA 6	3	2	1	13:8	11
5.	ZREČE	6	3	12	10:8	10
6.	VIDEM	6	3	0 3	9:12	9
7.	RAJH LJUTOMER	6	2	2	2	15:8	8
8.	ŠAMPION	6	2	1 3	18:9	7
9.	DRAVINJA	5	2	1 2	15:9	7
10.	KOROTAN	6	1	1 4	9:12	4 11 VERŽEJ	6	1	0 5	6:21	3 12. RADGONA	5	0	0 5	1:36	0
Podvinci - Odranci 0:0
PODVINCI: Cajnko, Prahic, Lah, Kuserbanj, Svenšek, Anžel (od 87. Zagoršek), Orovič, Oman (od 68. Šegula), Ramšak, Zajko (od 87. Ja-ušovec), Koren (od 79. Simonič). Trener: Aleš Čeh
V Podvincih je v nedeljo potekal derbi kroga vodilnih ekip lige, ki sicer ni prinesel zadetkov, a zaradi tega še zdaleč ni razočaral gledalcev. Tekma je bila prava promocija nogometa, oboji so igrali odprto in napadalno, polpriložnosti so imeli eni in drugi, do popolnosti so manjkali le zadetki.
»Igrišče je bilo težko za igro, a se na to igralci obeh ekip niso niti najmanj ozirali. Tekma je šla gor-dol, zdaj je prevladovala ena, zdaj druga ekipa. Prvi polčas je bil zagotovo v naši domeni, in čeprav nismo imeli kakšnih 100 % priložnosti, je bilo veliko akcij, ki bi jih lahko končali z zadetkom,« je prvi polčas opisal trener Podvincev Aleš Čeh.
Drugi polčas je prav tako minil v izenačeni igri, čeprav so več priložnosti imeli gostje. »Športno je treba priznati, da je drugi polčas pripadel Odrancem, a to še zdaleč ne pomeni, da smo mi bili potisnjeni na svojo polovico. Naša ekipa je do konca igrala odgovorno, požrtvovalno, zmage pa nismo osvojili zgolj zara-
di razpoloženih tekmecev. Tekma je bila prava promocija nogometa, veliko povejo pohvale gledalcev obema ekipama po koncu tekme. Prepričan sem, da se bomo oboji tudi v nadaljevanju sezone borili za sam vrh,« je še dodal Čeh.
V naslednjem krogu se bodo Podvinčani v soboto v Slovenskih Konjicah pomerili z domačo Dravi-njo.
Videm - Kety Emmi Bistrica 1:3 (0:1)
STRELCI: 0:1 Bajraktaj (13.), 0:2 Kovačič (51.), 1:2 Adedoja (53.), 1:3 Avguštin (93.).
VIDEM: Klasinc, Gajšek, Antolic (od 40. Bračič), Lah, Adedoja, Ca-futa, Vajda, Ovčar, Bajraj (od 59. Furjan), Tement (od 59. Zemljarič), Plajnšek. Trener: Robert Hojnik.
Nogometaši Vidma so v derbiju ekip iz MNZ Ptuj gostili Bistričane, ki jih vodi trener Simon Dvoršak. Ta ima na razpolago mlado ekipo, v kateri je kar nekaj nekdanjih igralcev mlajših selekcij Aluminija (Pušnik, Mesarič, Bajraktaj, Markaljevič ...). Na drugi strani je imel trener Robert Hojniki veliko težav s sestavo ekipe, kar nekaj igralcev tarna nad poškodbami (Krajnc, Lovenjak, Mo-horko ...).
Videmčani so pred lepo polnimi tribunami slabo začeli tekmo in bili v uvodu v podrejenem položaju. Posledica tega je bil tudi gol gostov, dosegel ga je Agonis Bajraktaj - 0:1.
»Ko smo se ravno začeli dvigovati, smo prejeli gol. Še vedno delamo ogromno napak, tudi poškodbe nas ovirajo, za nameček pa se je ob koncu 1. polčasa poškodoval še Nikola Antolič,« je dejal Robert Hojnik.
Drugi polčas je bil na začetku kopija prvega. »Na srečo smo po prejetem drugem zadetku že čez dve minuti znižali, po prekinitvi je zadel Adi. To je naredilo tekmo znova odprto, tako je ostalo vse do konca. Imeli smo nekaj priložnosti, ko bi lahko izenačili, a žoga tudi tokrat ni hotela v mrežo. To še naprej ostaja naša velika težava, sploh zaradi tega, ker na drugi strani prepoceni prejemamo zadetke. Tekma je bila sicer generalno gledano kar dobra,« je zaključil Hojnik.
Videmčani se bodo v naslednjem krogu v gosteh pomerili z zadnje-uvrščeno Radgono.
Ko igralci iz Gerečje vasi kar niso mogli verjeti, kaj so v končnici tekme izpustili iz rok, so se igralci Bukovcev neizmerno veselili svoje prve zmage v sezoni. Bukovci - Gerečja vas 3:2 (1:1);
strelci: 1:0 Veršič (3.), 1:1 Hertiš (22.), 1:2 Drevenšek (67.), 2:2 Topolnik (87.), 3:2 Horvat (89.). BUKOVCI: Mihelač, Topolnik, Bauman (od 46. Bratuša), Vršič (od 92. Kitak), Pintaric, Plemeniti (od 46. Horvat), Cebek, Serdinšek, Hebar, Šmigoc (od 74. Zorec), Veršič (od 58. Golob). Trener: Miran Ljubec.
GEREČJA VAS: Frlež, Kokot, Lešnik, Gasenburger, Habjanič, Rozman, Drevenšek, Kaisersberger (od 26. Pišek Svenšek), Čeh, Požegar, Hertiš. Trener: Marko Drevenšek.
Super liga: peta zaporedna zmaga Cirkulan
Poslastica kroga je bila odigrana v Bukovcih, kjer je kljub zgodnjemu vodstvu domačinov vse kazalo na zmago favoriziranih gostov iz Gerečje vasi. Ti so še štiri minute pred koncem tekme vodili, nato pa so domačini z izjemnim zaključkom prišli do prve zmage v sezoni. V razmiku samo dveh minut sta za popoln preobrat zadela Matic Topolnik in Aleš Horvat.
Vodilni Cirkulančani so zabeležili peto zaporedno zmago, eno najbolj prepričljivih doslej. Srečanje so praktično odločili ob koncu prvega in začetku drugega polčasa.
Še bolj prepričljivi so bili igralci iz Poljčan, ki so gostom iz Stojncev nasuli kar sedem zadetkov, tri je dosegel David Škrabl. Boč je skočil na 2. mesto.
Cirkulančani so vpisali peto zaporedno zmago, Zavrčani pa se lahko
Veteranske lige MNZ Ptuj: Skorba boljša v derbiju neporaženih
VETERANI + 35 VZHOD
REZULTATI 5. KROGA: Rogo-znica Gostilna Muršič - Gorišnica 0:7, Zavrč-Cirkulane - Grajena 2:2, Podvinci - Leskovec 5:0, Markovci - Dornava 3:2. Prosta je bila ekipa
1.	PODVINCI	4 4 0 0 21:2 12
2.	GORIŠNICA 4 4 0 0 20:1 12
3.	ZAVRČ-CIRKULANE 5 3 11 15:9 10
4.	GRAJENA	4 2 1 1 14:6 7
5.	BOROVCI	4 1 1 2 4:11 4
6.	DORNAVA	5 113 8:16 4
7.	MARKOVCI	3 1 0 2 3:12 3
8.	ROGOZNICA MURŠIČ 4 0 1 3 1:17 2
9.	LESKOVEC	5 0 1 4 2:14 1
PARI 6. KROGA, V ČETRTEK OB 17.00: Grajena - Podvinci; V PETEK OB 17.00: Borovci - Rogoznica Gostilna Muršič, Leskovec - Markov-ci. Prosta je ekipa Dornava. Tekma Gorišnica - Zavrč-Cirkulane je bila odigrana v ponedeljek.
VETERANI + 35 ZAHOD
REZULTATI 5. KROGA: Gerečja vas - Mladinec Lovrenc 2:0, Skorba
pohvalijo z drugo. Ker so jo tokrat dosegli v gosteh, je še toliko bolj dragocena.
Visoko leteči Markovčani so tokrat gostovali na Pragerskem. Začeli so izjemno in z golom Nejca Lon-čariča povedli že v 1. minuti. Le 13 minut kasneje so domačini že vodili. Točko je gostom prinesel Nastja Čeh.
REZULTATI 6. KROGA: Pragersko - Markovci 2:2 (2:1);
strelci: 0:1 Lončarič (1.), 1:1 Brumec (5., z 11 m), 2:1 Breznik (14.), 2:2 Čeh (57., z 11 m);
Hajdina - Zavrč 1:3 (0:2); strelci: 0:1 Šincek (10.), 0:2 Šincek (56.), 0:3 Prapotnik (81.), 1:3 Svržnjak (88.);
Boč Poljčane - Stojnci 7:2 (4:2); strelci: 0:1 S. Meznarič (11.), 1:1 Kolar (14.), 2:1 Škrabl (16.), 3:1 Škrabl (21.), 4:1 Šket (27.), 4:2 Pernek (45.), 5:2 Škrabl (53.), 6:2 Tič (74.), 7:2 Šket (79., z 11 m);
Cirkulane - Apače 4:0 (1:0); strelci: 1:0 Štumberger (45.), 2:0 Cesar (49.), 3:0 Cimerman (60.), 4:0 Trav-nikar (84.);
Bukovci - Gerečja vas 3:2 (1:1); strelci: 1:0 Veršič (3.), 1:1 Hertiš (22.), 1:2 Drevenšek (67.), 2:2 Topol-nik (87.), 3:2 Horvat (89.).
1.	CIRKULANE 6 5 1 0 18:5 16
2.	BOČ POLJČANE 6 4 0 2 19:6 12
3.	GEREČJA VAS 6 4 0 2 14:9 12
4.	MARKOVCI	6 3 1 2 11:9 10
- Hajdina 4:1, Tržec - Pragersko 3:0, Podlehnik - Spodnja Polskava 0:0.
1.	HAJDINA	5 4 0 1 20:10 12
2.	GEREČJA VAS 5 3 11 15:9 10
3.	SKORBA	3 3 0 0 10:4 9
4.	MLADINEC LOVRENC 5 3 0 2 11:9 9
5.	SPODNJA POLSKAVA 5 1 2 2 10:10 5
6.	PODLEHNIK 5 1 1 3 4:9 4
7.	TRŽEC	4 1 0 3 6:10 3
8.	PRAGERSKO 4 0 0 4 5:20 -1
PARI 6. KROGA, V ČETRTEK OB 17.00: Hajdina - Tržec; V PETEK OB
17.00: Gerečja vas - Skorba, Mladinec Lovrenc - Spodnja Polskava, Pragersko - Podlehnik.
VETERANI + 40
REZULTATI 5. KROGA: Hajdoše veterani - Zgornja Polskava 2:2, Majšperk - Pohorje Oplotnica 4:2, Videm - Ormož.
1.	VIDEM	4 3 10 12:4 10
2.	POHORJE	5 2 1 2 9:8 7
3.	MAJŠPERK 4 2 1 1 7:6 7
4.	HAJDOŠE	5 1 3 1 10:10 6
5.	ORMOŽ	4 1 1 2 4:7 4
6.	ZG. POLSKAVA 4 0 1 3 3:10 1
RAZPORED 6. KROGA, V ČETRTEK OB 17.00: Majšperk - Ormož, Videm - Hajdoše veterani; v petek ob 17.00: Zgornja Polskava - Pohorje Oplotnica.
5.STOJNCI
6.	PRAGERSKO
7.	ZAVRČ
8.	BUKOVCI
9.	HAJDINA
10.	APAČE
3	0	3	13:19
2	2	2	14:15
2	1	3	9:10
1	2	3	11:17
1	1	4	7:16
1	0	5	6:16
1. liga MNZ Ptuj: šest zadetkov Elvina Podbrežnika
Derbi kroga je potekal v Gorišnici, kjer je gostovala doslej neporažena Skorba. Odločitev je v izenačeni tekmi padla v končnici, ko je sodnik Silvester Kornik v korist domače ekipe dosodil 11-metrovko, uspešno pa jo je izvedel Dražen Kapeš. Ekipi sta se tako točkovno izenačili na vrhu lestvice.
Brez zadetkov se je končala tekma v Rogoznici, kar je prvi takšen primer v letošnji sezoni 1. lige MNZ Ptuj.
Ormož ostaja na dnu lestvice, tokrat so goliado doživeli v Maj-šperku. V domači ekipi je bil izjemno razpoložen nekdanji up Aluminija Elviro Podbrežnik, ki je dosegel kar šest zadetkov: tri iz igre in tri iz 11-metrovk. Tako je z enim samim zamahom skočil na vrh lestvice strelcev .
Izjemno prepričljivi so bili igralci Tržca, za katere je tri zadetke dosegel Jože Emeršič.
REZULTATI 6. KROGA:
Majšperk picerija Špajza - Ormož 7:2 (4:0); strelci: 1.0 Podbre-žnik (10.), 2:0 Podbrežnik (16, z 11 m), 3:0 Podbrežnik (23, z 11 m), 4:0 Podbrežnik (41.), 5:0 Podbrežnik (48, z 11 m), 6:0 Korže (50.), 6:1 Šin-cek (55.), 7:1 Podbrežnik (56.), 7:2 Zlatnik (59.);
Rogoznica Slofin - Grajena ANpro 0:0;
Gorišnica - Skorba 1:0 (0:0); strelec: 1:0 Kapeš (80., z 11 m);
Tržec - Središče 4:0 (1:0); strelci: 1:0 Pečnik (45.), 2:0 Emeršič (61.), 3:0 Emeršič (67.), 4:0 Emeršič (83.). Prosta je bila ekipa Podlehnika.
1.	SKORBA	5 4 0 1 13:5 12
2.	GORIŠNICA 5 4 0 1 13:5 12
3.	SREDIŠČE OB DRAVI 6 3 0 3 17:12 9
4.	TRŽEC	5 3 0 2 13:11 9
5.	PODLEHNIK 5 3 0 2 12:10 9
6.	MAJŠPERK ŠPAJZA 5 2 0 3 12:13 6
7.	ROGOZNICA SLOFIN 6 12 3 13:17 5
8.	GRAJENA ANPRO 5 1 1 3 6:14 4
9.	ORMOŽ	6 1 1 4 11:23 4
2. liga MNZ Ptuj: Leskovčani z igralcem več iz rok izpustili zmago
REZULTATI 5. KROGA: Zgornja Polskava - Leskovec 3:3 (1:2); strelci: 1:0 M. Milošič (15.), 1:1 Železnik (34.), 1:2 Friaduer (43.), 2:2 M. Milošič (47.), 2:3 A. Milošič (52.), 3:3 Furman (91.). Rdeči karton: Ve-gelj (21., Zg. Polskava);
Makole Bar Miha - Polskava avtop. Grobelnik 2:1 (0:0); strelci: 1:0 Samastur (49.), 2:0 Lorber (53.), 2:1 Vindiš (90.);
Mladinec Lovrenc - Slovenja vas SMS sanacija 2:1 (0:0); strelci: 1:0 Brglez (59.), 2:0 Pulko (72.), 2:1 Merc (73.);
Hajdoše - Oplotnica 1:0 (0:0); strelec: 1:0 Meznarič (74.).
1.	MAKOLE BAR MIHA 5 5 0 0 18:4 15
2.	MLADINEC LOVRENC 5 3 0 2 12:6 9
3.	POLSKAVA	5 3 0 2 9:5 9
4.	ZGORNJA POLSKAVA 5 2 2 1 16:16 8
5.	LESKOVEC	5 2 12 10:10 7
6.	HAJDOŠE	5 2 0 3 14:16 6
7.	SLOVENJA VAS 5 1 1 3 5:12 4
8.	OPLOTNICA 5 0 0 5 5:20 0
Jože Mohorič
Športni napovednik
Nogomet • Pokal MNZ Ptuj, člani
RAZPORED 2. KROGA, V SREDO, 2. 10., OB 16.00: Mladinec Lovrenc - Markovci, Cirkulane - Grajena ANpro, Videm - Stojnci, Gerečja vas - Zavrč, Rogoznica Slofin - Slovenja vas SMS sanacija, Kety Emmi Bistrica - Boč Poljčane, Drava Dakinda Ptuj - Majšperk picerija Špajza, Podlehnik - Leskovec.
Pokal MNZ Ptuj, mladina
RAZPORED 2. KROGA, V TOREK, 1. 10., OB 16.00: Kety Emmi Bistrica - Ormož; Apače - Podvinci ATP prevozi; V SREDO, 2. 10., OB 16.00: Drava Dakinda Ptuj - Hajdina Golgeter; V ČETRTEK, 3. 10., OB 16.00: Tržec - Aluminij.
JM
torek • 1. oktobra 2019
Šport, zanimivosti
Štajerski	17
Odbojka • Evropsko prvenstvo 2019
y
Šele v Parizu zbujeni iz odbojkarskega transa
Odbojkarski hit
Odbojka morda do letošnjega septembra ni bila šport, ki bi ga v Sloveniji povezovali z množičnim navijaškim navdušenjem. A se je zgodilo, tako na hitro, da so bili mnogi presenečeni. Kdor je spremljal zadnji teden odbojkarskega dogajanja v Stožicah, je lahko ugotovil samo eno. V Sloveniji se je zgodil odbojkarski hit, in če bi imeli dvorano za 20.000, 30.000 gledalcev, bi jo v tistih dneh napolnili.
Foto: Jurij Kodrun / m24.si
Za polfinalno tekmo Slovenija - Poljska je zadnjih 2500 vstopnic pošlo v pičlih dveh minutah ...
Foto: Jurij Kodrun / m24.s
V Stožicah so slovenski odbojkarji v izločilnih bojih po vrsti ugnali Bolgare, Ruse in Poljake.
nismo mogli podariti prvega mesta,« je še dejal Kovačič.
Po tekmi je bil razočaran tudi Dejan Vinčič, ki pa je športno priznal, da so bili Srbi tokrat pač boljši. In tudi on je izpostavil neverjetno navijaško podporo.
»Vsa čast navijačem, v zelo velikem številu so prišli. To, da nismo igrali doma, ni razlog za poraz. Nismo odigrali dobre tekme in tega se zavedamo. Doma so nas navijači dvigovali, tudi danes tukaj so nas, dvorana je bila naša, na žalost pa nismo izkoristili svojih priložnosti.«
sta
Evropsko prvenstvo v odbojki se je končalo. Z nedeljsko finalno tekmo v Parizu je padel zastor nad enim največjih športnih dogodkov leta, za Slovenijo kot sogostiteljico morda celo največjim. Tudi končalo se je z izjemnim uspehom, srebrno medaljo, čeprav so bili odbojkarji v Parizu takoj po izgubljenem finalu zelo razočarani.
Odbojka je postala pravi hit, v treh tednih so slovenski odbojkarji naredili več za promocijo svojega športa kot prej v več letih. To je prvi vtis pravkar končanega evropskega prvenstva, ki ga je gostila tudi Ljubljana, pa čeprav po finalu in porazu s Srbijo z 1:3 ostaja kanček grenkobe.
»Mogoče nam je zmanjkalo malo energije. Nismo bili stalni v 'side outu', to nam ni uspelo, tekmec se je v vsakem nizu odcepil in jim je bilo lažje igrati. Za nas pa je bilo igrati v Stožicah, ko je dvorana skoraj gorela, nekaj povsem drugega, kot pa igrati v kakšni drugi dvorani,« je po finalu dejal kapetan Tine Urnaut.
Prav navijači so bili rdeča nit prvenstva. Pred EP so v odbojkarski zvezi upali, da bo dvorana Stoži-ce vsaj približno polna. A ko je šlo zares, ni bila samo polna, ampak prepolna. V nekaj dneh je v športni Evropi postala sinonim za neosvoj-ljivo trdnjavo, peklensko vzdušje v njej pa je nagnalo strah v kosti tudi svetovnim prvakom Poljakom in evropskim prvakom Rusom.
»Zahvaljujem se vsem navijačem, ki so bili v Parizu z nami. Ne morem pa reči, ali bi zmagali, če bi igrali v Ljubljani. V vsakem primeru hvala
vsem,« je o tem dejal Urnaut, ki je izpostavil tudi zelo dobro podporo na finalu v Parizu.
Predtekmovanje EP z dvema porazoma (proti Makedoniji in Rusiji) je v tem trenutku že skoraj pozabljeno. Zdi se, kot da se je prvenstvo zares začelo šele v izločilnih bojih, ko so najprej padli Bolgari, potem pa je Slovenija stopila v odbojkarski trans.
Posledica sta bili sijajni zmagi poti Rusiji in Poljski, zmagi, ki ju bo športna Slovenija še dolgo podoži-vljala. Na nekaj podobnega so zadnjo septembrsko nedeljo Slovenci, tako tisti v domovini pred televizijskimi zasloni kot tisoči navijačev v Parizu, upali tudi v finalu.
»Žal se ni izšlo. A s tem srebrom smo naredili nekaj krasnega za odbojko. Zahvaljujem se vsem navijačem, ki so nas spodbujali na vseh tekmah. Danes se nam ni uspelo izvleči, čestitke Srbiji, ker je igrala bolje. Žal mi je samo za vse navijače, ki so prišli sem in so nam pomagali,« je po pariškem finalu dejal Mitja Gasparini.
»Čeprav smo izgubili finale, za nas kot majhno državo tudi srebro veliko pomeni. Želeli smo zmagati, tako kot smo si želeli pred štirimi meseci, ko smo prišli skupaj na akcijo. Škoda, ker nam ni uspelo, imeli smo en dober niz, a ni šlo,« je še ocenil Gasparini.
»Mogoče nas oni niso tako podcenjevali kot Rusi in Poljaki. Finale se zmaguje, ne igra in Srbi so zasluženo prvi,« pa je bil kratek Jani Kovačič in tudi on poudaril, kako pomemben del EP so bili slovenski navijači.
»Po eni stani se jim zahvaljujemo, ker so nam na celotnem prvenstvu tako pomagali. Brez njih ne vem, če bi prišli v finale. Vsaka čast, da so prišli v takšnem številu v Pariz, samo škoda, da smo izgubili in jim
Vikend v Parizu
V nedeljo se je bilo v Parizu težko izogniti neverjetni energiji Slovencev, navdušenju in pozitivnim mislim na vsakem koraku. Slovenci so preplavili Pariz, in ko so uro pred tekmo začeli spuščati gledalce v dvorano, se je z vrha stopnic pred Bercyjem zdelo, kot da je tekma v Stožicah: množica, ki se je valila ob varnostni ograji do vhodov, je bila vsa v modrem, belem, zelenem, plapolale so skoraj samo slovenske zastave, povsod slovensko skakanje.
Pred tem na trgu Trocadero nekaj podobnega. Če ne bi videl Ei-fflovega stolpa v ozadju, bi prizorišče zlahka zamenjal recimo s Pre-šercem v Ljubljani. Vse se je treslo, turistom, ki se niso pravočasno umaknili navijaški invaziji Slovencev, pa ni bilo nič jasno. »Odbojka? Slovenci? Aha ...«
Dogajanje v dvorani pa spet nekaj izjemnega. Spet glasno zapeta slovenska himna, da gredo dlake pokonci, izjemno navijanje, vmes tudi ugibanja o tem, koliko je pravzaprav Slovencev v Parizu. Navsezadnje ni bilo pomembno. Vsi, ki so prišli, so dali v športnem žargonu vse od sebe in si nimajo česa očitati.

BRALCI IN POSLUSALCI Radia-Tednika Ptuj, pridružite se naši družbi in naj vas očara
CENA VKLJUČUJE: prevoz z udobnim turističnim avtobusom, nastanitev v hotelu ***, lx polpenzion, lx malica z vrčkom piva, križarjenje po Vltavi, zunanji ogledi po programu, turistična pristojbina, nezgodno zavarovanje, vodenje in organizacija ekskurzije.
Splošni pogoji so sestavni del programa, objavljeni na www.radio -ptuj.si.
Zagotovite si svoj sedež še danes in pokličite poslovalnico Sonček, Slomškova ulica 5 na Ptuju, 02 749 32 82!
Štajerski TEDNIK C^RADIoPTUI
18 Štajerski1TEDNIK
Na sceni
torek • 1. oktobra 2019
SKRINJA SLOVENSKIH VIŽ - Ansambel Domačini
Veliko igrajo in zabavajo ljudi
Ansambel Domačini
Ansambel Domačini je nastal v začetku leta 2010 na pobudo takratnega harmonikarja Mateja Zlatnarja, ki je ansamblu dal tudi ime. Matej Zlatnar je na številnih porokah igral sam, kmalu pa je k sodelovanju povabil še Mateja Kre-garja, ki je igral bariton. Dolgo časa sta igrala sama, dokler se ni porodila ideja o triu v sestavi: brata Matej in Gregor Kregar ter Matej Zlatnar. Ker so vsi prihajali tako rekoč iz istega kraja, so si nadeli ime Domačini.
Po dobrih štirih letih je ansambel zaradi službenih obveznosti zapustil harmonikar Matej , bratoma Kregar pa se je pridružil Matej Mlakar iz Tunjic. Po uspešnem preigravanju v tej
zasedbi pa je v začetku letošnjega leta ansambel zapustil basist Matej Kregar, pridružil se je Ansamblu Jureta Zajca. Mateja je nadomestil Miha Šink, priimek je dobro poznan vsem ljubiteljem domače glasbe. Ansambel sedaj sestavljajo Gregor Kregar na kitari, Matej Mlakar na harmoniki in Miha Šink na basu/baritonu. Sedež ansambla je trenutno še v Stahovici, bivšem domovanju kitarista Gregorja. Vsi člani ansambla se z glasbo ukvarjajo ljubiteljsko, ob rednih službah. Matej je kot potnik zaposlen v podjetju na Dobu, Gregor dela kot zavarovalni zastopnik, Miha pa je zaposlen v podjetju Calcit.
Večinoma preigravajo glasbo legend narodno-zabavne glasbe: Avsenika, Slaka in Miheliča, an-
sambla Fantje z vseh vetrov in drugih. Na repertoarju imajo tudi skladbe novodobnih naro-dno-zabavnih ansamblov: Modrijanov, Gadov, Okroglih muzi-kantov in še nekaterih drugih. Na zabavah ob narodno-zabavni glasbi z veseljem zaigrajo tudi zabavno glasbo. Odkar obstajajo, so posneli šest skladb. Kar zadeva lastne glasbe, priznavajo, da so malo „zaspani". Glasbo so jim doslej napisali Bernard Miklavc, Primož Kosec, Marjan Turk, Matjaž Vrh, Jožef Vider-gar. Upajo, da bodo kmalu luč sveta zagledale nove skladbe, da bodo končno lahko posneli tudi svoj lastni CD. Težko rečejo, da se njihova glasba precej razlikuje od drugih, saj je, roko na srce, nimajo veliko. Zelo dobro pa
Foto: zasebni arhiv
jim je uspelo prirediti skladbo Dobra mrha, po kateri so jih ljudje tudi malo bolje spoznali.
Domačini predvsem nastopajo na zasebnih zabavah, nastopov na širši sceni pa nimajo toliko. Čeprav niso tako znani, zelo veliko in pogosto igrajo. Vsak nastop pa je zgodba zase. Najbolj žalostno pa je bilo takrat, ko je na enem od igranj na plesišču nekega moškega izdalo srce. Se dobro, da je na njihovih igranjih predvsem vedno zelo veselo, pravijo. Dvakrat so tudi že ogrevali občinstvo pred nastopi Modrijanov, ta nastopa sta med njihovimi najlepšimi. Ne glede na to, v katero smer se razvija slovenska narodno-zabav-na glasba, je glede na napredek pri mladih ansamblih zagotovo prava. „Ko smo mi trije hodili v osnovno šolo, je bil skoraj greh, če si igral harmoniko, danes je v
razredu po pet do deset fantov, če ne že več, ki igrajo ta instrument. Vse pogosteje harmoniko igrajo tudi dekleta. Predvsem pa mi je hudo, da slovenske radijske postaje še nimajo toliko posluha do narodno-zabavno oz. nasploh slovensko glasbo," je v imenu ansambla povedal Gregor Kregar. V kratkem bodo posneli novo skladbo z videospotom, predvsem pa se sedaj po menjavi člana posvečajo preigravanju.
Domačini so prepričani, da za večji uspeh in prodor ansambli še vedno potrebujejo festivale. Vsi dobri oz. vidni ansambli, ki danes nastopajo na večjih odrih, so bili dejavni na festivalih. Kar pa zadeva datum za dan naro-dno-zabavne glasbe, pa bi predlagali rojstni dan Slavka Avse-nika ali pa Vilka Ovsenika.
MG
mm

m m. ¡i«
ORFEJCKOVA LESTVICA
DVA X TRI
ZABAVNA
I.NEJCKASTELIC-Svetovni prvaki Z. MARK ZEBRA - Fenomenalna 3. ARRIVA-Moje petke
NARODNA
1. Petovia KVINTET - Samo. da vreme bo zdržalo Z. Ans. SMEH - Fina Nina 3. Ans. STRK - Stari jager
vK...........
NARODNA
Glasujem za:_
ZABAVNA
Glasujem za:_
Ime in priimek: Naslov:^ Tel. številka:
Glasujete lako tudi na: Luka Pepi
Glasovnico pošljite na dopisnici na naslov: Mega Marketing d.o.o., p.p.13, 2288 Hajdina
Ptuj • Zveza društev kurentov z novim vodstvom
Zgodba kurentov ni ptujska zgodba, je zgodba regije
Novi predsednik Zveze društev kurentov Aleš Ivančič se ptujskega kurentovanja spominja še iz časov, ko je to potekalo na ptujski tržnici. Ptuj je imel v tistih časih prelepo pustno podobo. To je bil čas, ko so še bila ptujska podjetja zelo tesno povezana s ptujskim kurentovanjem, ko je vse dobesedno živelo zanj. Skorajda ni bilo podjetja, ki ne bi poskrbelo za karnevalsko oz. pustno skupino.
Aleš Ivančič, ki je maja letos prevzel vodenje Zveze društev kurentov, je tudi prejemnik plakete Zveze kulturnih društev Ptuj za organizacijske dosežke in mentorsko delo na področju varovanja in prenašanja kulturne dediščine na mlajše generacije. Pobuda o njegovi kandidaturi za vodenje Zveze društev kurentov je prišla iz nekaterih društev, ki so se zavzemala za to, da bi se v njenem delovanju nekaj spremenilo. Društva so bila tista, ki so si v prvi vrsti želela spremembe, in tista, ki so tudi ocenila, da bi bil Aleš Ivančič prava oseba. Vodenje je prevzel s ponosom in veliko odgovornostjo.
Društva se morajo tesneje povezati, da bo skupna zgodba uspešna
„Skupaj z društvi, s katerimi smo skupaj od vsega začetka, smo pripravili plan dela z zelo jasnimi cilji. Naš osrednji cilj je, da v relativno kratkem času društva povežemo, da se spoznajo med seboj, da se predstavniki društev in njihovi najaktivnejši člani srečujejo najmanj enkrat mesečno. Spremeniti želimo tudi vodenje zveze. Po novem
naj bi vsako društvo imelo svoj glas, tako da se bo slišal glas vsakega društva. Predsedstvo Zveze društev kurentov bodo tako sestavljala vsa društva. Spremembe statuta želimo uveljaviti v kratkem. Zavedam se, da so to tudi lahko pasti; imeti 20 društev in več in govoriti o tem, da bodo vsi zadovoljni, je relativno težko doseči.
Verjamem pa, da če se bomo slišali, pogovarjali, bomo skupaj uspeli," je prepričan Ivančič.
„Zveza društev kurentov bo toliko kakovostna, kolikor bodo društva želela, da se stvar razvija," poudarja sogovornik, ki se tudi zaveda, da je pisanje etičnega kodeksa o tem, kako se mora kurent obnašati, eno, drugo pa, kako vse
skupaj spraviti v realno situacijo. Zveza ima tudi dva podpredsednika: Iztoka Kovačca iz Etnografskega društva Zvonec in Damjana Vidoviča iz TD Koranti Pobrežje.
Kurente in
Kurentovanje zadržati
.»m
v regiji
Ena temeljnih nalog Zveze društev kurentov je, da v prvi vrsti zadržijo kurente in Kurentovanje
v regiji. Zveza društev kurentov ni ptujska zgodba, je zgodba regije, v zvezo so vključena društva iz šestih občin. Tudi zato bodo poskušali v svoje delo vključevati vse občine, iz katerih društva kurentov prihajajo. Z nekaterimi župani so že govorili, z drugimi še bodo. Pričakujejo dobro, odprto sodelovanje. „Mi nismo politična zgodba in tega si tudi ne želimo. V Zvezi ne bo ne levih, ne desnih, ne boljših, ne slabših. Naša zgodba je in bo ostala zgodba ljudi,
ki delajo s srcem za lik kurenta in Kurentovanje. Ne smemo pozabiti, da se Kurentovanje dogaja samo na Ptuju in da ljudje prihajajo na Ptuj zaradi Kurentovanja. Tudi na nas je, da pomagamo pri oživljanju mesta, da pustno živi tudi po izteku povork. Vedno bolj se bo treba zavedati dejstva, da ljudje prihajajo na Ptuj v pretežni meri zaradi kurenta. Ko se bomo znali doma dovolj dobro organizirati in vsi skupaj delovati za skupno stvar, bomo društva, ki so nastala po Sloveniji in negujejo zgodbo kurenta, pripeljali tudi na Ptuj. Jasno bomo morali vsem tem povedati, da je kurent naša, ptujska zgodba. Gasilsko, kulturno ali športno zvezo lahko imamo organizirano po celi Sloveniji, Zvezo kurentov pa samo na Ptuju, na Dravskem in Ptujskem polju. Na gre za to, da si te zgodbe ne bi želeli deliti s Slovenci, gre za to, da se morajo ljudje, ki to počno v drugih krajih Slovenije, začeti zavedati, da dejansko na neki način kršijo dediščino, ki je bila zapuščena tej regiji, ljudem, ki tu živijo," izpostavlja Aleš Ivančič, ki si skupaj s člani zveze prizadeva tudi za njene lastne prostore.
MG
Konec tedna Kurentova trgatev
Zveza društev kurentov v sodelovanju s Ptujsko kletjo prireja to soboto četrto Kurentovo trgatev. Potekala bo na griču pod vurberškim gradom, s katerega se razprostira pogled na Dravsko polje. Iz nabranega grozdja bo pridelana žlahtna kapljica, poimenovana Mistik. »V minulih dneh smo si predstavniki Zveze društev kurentov in glavni enolog Ptujske kleti Maksimiljan Kadivec ogledali lokacijo letošnje trgatve ter stanje grozdja. Pobirali bomo sorte rumenega muškata, belega pinoja in sovinjona. Grozdje je v odlični kondiciji in čaka na pridne roke trgačev. Zveza letos na trgatev vabi tudi župane okoliških občin,« je povedal Milan Klemenc. Predsednik Zveze Aleš Ivančič je dodal: »Pred nami je 60. Kurentovanje in obletnica je nekaj, česar se zelo veselimo, saj smo med drugim nosilec prestižnega priznanja in vpisa na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. To nas navdaja z velikim zagonom in pričakovanjem, da bodo tudi občine prepoznale naš doprinos k prepoznavnosti celotnega Spodnjega Podravja in temu tudi ustrezno prisluhnile.«
Foto: Črtomir Goznik
Aleš Ivančič, predsednik Zveze društev kurentov: „Prizadevamo si za vidnejšo vlogo Zveze društev kurentov pri Kurentovanju."
torek • 1. oktobra 2019
Nasveti
Kaj bomo danes jedli
Štajerski	19
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
TOREK	SREDA	ČETRTEK	PETEK	SOBOTA	NEDELJA	PONEDELJEK
korenčkova kremna	krompirjeva omaka,	cvetačna kremna	ribe z žara, fižolova	goveji golaž, polenta,	goveja juha, vratovina	juha, paradižnikova
juha, rižota s svinjino,	hrenovke, zapečene	juha, zavitek z mletim	solata s paradižnikom	solata, grozdno	na žaru, krompir iz	omaka, pire krompir,
endivija, grozdje	skutne palačinke	mesom, solata,	in koruzo, breskovo	pecivo	pečice, srbska solata,	kuhana govedina,
		puding	pecivo		orehove rezine	jogurt z malinami
Fižolova solata s koruzo in paradižnikom
Sestavine: (za 4 osebe): 1 pločevinka debelega belega fižola (250 g odcejenega fižola), 1 pločevinka rdečega fižola (250 g odcejenega fižola), 1 pločevinka koruze v zrnju (140 g odcejene koruze), 2 rdeči čebuli, 250 g češnjevega paradižnika, 4 žlice belega vinskega kisa, sol, sveže zmlet poper, 1 žlička tekočega meda, 6 žlic olja, 3-4 vejice bazilike.
Fižol in koruzo presujemo v cedilo, speremo z mrzlo vodo, dobro odcedimo in damo v skledo. Čebulo olupimo, prepolovimo in narežemo na tanke rezine. Češnjev paradižnik operemo in prepolovimo. Oboje dodamo v skledo. Beli vinski kis, sol, poper in med razžvrkljamo z metlico. Počasi dodajamo olje in še žvrkljamo. S prelivom prelijemo sestavine v skledi in previdno premešamo. Liste bazilike osmukamo, narežemo na trakove in dodamo solati. Solimo in popramo. Pred postrežbo pustimo počivati vsaj 30 minut, da se okusi prepojijo, lahko pa jo pripravimo vnaprej.
Breskovo pecivo
VJf	. ar t t < 4
	V %
	> # ** 4 ' *
	/ * "'
Sestavine: 2 jajci, 150 g sladkorja, 1 vanilijin sladkor, 0,6 dl olja, 150 g grškega (ali navadnega) jogurta, 200 g mehke moke, 1/2 zavojčka pecilnega praška, breskve iz kompota (pločevinka - 820 g) ali sveže; sladkor v prahu za posip.
Penasto zmešamo jajca, sladkor in vanilijin sladkor. Dodamo olje, jogurt in na koncu moko s pecilnim praškom. Gosto maso vlijemo v namaščen in pomokan pekač in poravnamo. Breskve, narezane na krhlje, porazdelimo po masi in jih narahlo malo potisnemo v maso; obložimo celotno površino. Pekač postavimo v vnaprej ogreto pečico na 180 stopinj Celzija in pečemo 25 do 30 minut, da se površina lepo obarva. Po želji posujemo s sladkorjem v prahu, prelijemo s sladkim prelivom ali pa tudi ne. Pustimo, da se malo ohladi, in razrežemo. Pecivo je zelo dobro, ko še ni čisto ohlajeno.
Fermentiranje - na novo odkrit naravni postopek konzerviranja zelenjave
Zeleni nasveti
Pridelek je treba tudi shraniti
Tako koledarsko kakor vremensko seje že začela jesen. Jesen pa je vedno čas, ko je pridelka na vrtu več, kot ga utegnemo sproti pojesti. Vsako leto znova iščemo načine, kako pridelek najučinkoviteje shraniti tudi za zimo, ko sveže zelenjave primanjkuje.
Letošnje leto bo shranjevanje sveže zelenjave težavno
Mnogi strokovnjaki za prehrano se strinjajo, da je najprimerneje shranjevati svežo zelenjavo v kleteh, zasipnicah in podobno. Pravilno shranjena zadrži največ zdravega v sebi. A mnogi primernih prostorov za hranjenje svežih korenovk in gomoljnic nimate. Zato je treba poiskati več drugih načinov, kot so vlaganje, zamrzovanje, sušenje in najnovejše - fermentacija sveže zelenjave.
Kako hraniti korenovke in gomoljnice
Skladiščenje korenovk in gomoljnic se začne s pripravo zemlje, gnojenjem in izborom sort - vse sorte se ne skladiščijo enako dolgo in enako dobro. Pomembno je, da gredic, kjer bomo pridelovali korenovke in gomoljnice, ne gnojimo z gnojem, pri gnojenju z drugimi organskimi gnojili pa smo zmerni. Hlevski gnoj povzroča delitev korenov, več stranskih koreninic, letos tudi pokanje korenov. Sorte so izrednega pomena pri skladiščenju. Tako se pozne sorte korenčka, kot sta flaker in tudi nansen, skladiščijo veliko dlje kot zgodnje sorte. Pri krompirju je poznih sort veliko, vse zgodnje sorte se predvsem »prebudijo« in začnejo kaliti hitro po novem letu.
Spravilo naj poteka po možnosti v suhem, celo vetrovnem vremenu. Vedno pazite, da pri tem gomoljev in korenov ne poškodujete. Po spravilu korenov in gomoljev ne peremo z vodo, odstranimo le toliko zemlje, kot pade sama s pridelka. Običajno je treba gomolje in korene nekje v senci, na hladnem in suhem zraku ohladiti pred skladiščenjem, letos jih bo zagotovo treba osušiti. To naredite tako, da jih v plitvih zabojčkih postavite na prepišno mesto pod streho. Pri tem je treba paziti, da nas kakšno hladno jutro ne preseneti mraz. Šele res dobro posušen pridelek shranimo lahko v kleti, še bolj uporabna je zasipnica. Korenček,
repo, podzemno kolerabo in rdečo peso shranimo v pesku, žagovini ali celo zdrobljenem jesenskem listju. V ta namen lahko uporabimo plitvejše zaboje, posode ali pa kar kup v kotu v kleti. Naložimo plast gomoljev, korenov, jo prekrijemo s plastjo peska ... in nadaljujemo. Kup ne sme biti nikoli zelo visok (največ pol metra), saj lahko sama teža kupa poškoduje spodnje gomolje. Prav tako so plasti peska tanke, le toliko, da se gomolji ne dotikajo med seboj. Krompir hranimo v zabojih, ti naj bodo podloženi s papirjem, da embalaža ne poškoduje pridelka.
Zelo pomembno je, da v kleteh in zasipnicah hranimo povsem zdrav pridelek, vse poškodovane gomolje in korene raje zamrznite ali kako drugače shranite. Letos je smiselno, da pridelek v kleti večkrat preverimo in preberemo, saj je zelo verjetno, da bo gnitja več.
Foto: Miša Pušenjak
Poškodovane korenovke zamrznemo, posušimo, jih pa ne hranimo v kleteh ali zasipnicah.
Zanimiv način shranjevanja pridelka, da zdravilne učinke zelenjave še povečamo, je naravni postopek fermentiranja. Fermentacija ali vrenje je razgradnja organskih spojin zaradi delovanja mikroorganizmov in njihovih encimov. S pomočjo različnih vrst fer-mentacij so naši predniki že pred davnimi leti pripravljali različne pijače in jedi. Fermentacijski procesi so eni od najstarejših načinov konzerviranja hrane, ki so v časih brez hladilnikov in zamrzovalnih skrinj prišli prav, kadar je bilo hrane za sprotno porabo preveč.
Vsi poznate kislo zelje in repo, ta način hranjenja križnic je posledica pravilnega postopka fermentacije. Verjetno vsi veste, da je skoraj ni bolj zdrave zimske jedi, kot je kislo zelje. A zelje kisamo po naravni poti, saj vsebuje dovolj sladkorja. Vendar lahko z malo pomoči fermentiramo tudi vso ostalo zelenjavo. A naj vas ne zave-dem, fermentiramo lahko samo povsem zdravo, nepoškodovano in predvsem tudi neškropljeno zelenjavo. Najlažje je kar napisati recept in poskusite. Ker je bučk zdaj še vedno veliko, poskusite za začetek na tak način shraniti le-te.
Fermentirane bučke - naravni probiotik
3 nastrgane srednje velike bučke, 1 drobno narezana srednje velika čebula, 2 stroka česna drobno nasekljamo, pest mletega kopra ali drobno nasekljanega, polovica žličke celih gorčičnih semen, 2 veliki žlici morske soli ter listi zelja ali trte. Vse sestavine z rokami dobro zmešamo v večji posodi, da se dobro prepojijo s soljo in se začne izločati tekočina. Premešano maso preložimo v kozarce za vlaganje in potlačimo, da se tekočina nabere na vrhu in prekrije bučke. Ne napolnimo do roba kozarca, pustimo dva prsta do vrha. Na vrh položimo liste zelja, da so bučke popolnoma prekrite. Kozarce zapremo in jih pustimo stati od 3 do 7 dni na sobni temperaturi. Vsak dan odpremo kozarce in spet zapremo, da se »spahne« zrak, ki nastane zaradi vrenja. Po sedmih dneh shranimo kozarce v hladilnik ali ustrezen temen in hladen prostor (klet). Tako pripravljene bučke lahko stojijo do šest mesecev. Fermentirane bučke se postrežejo kot priloga različnim solatam ali mesnim jedem. Ko boste osvojili pripravo te jedi in se navadili na svež, naravni okus fermentirane zelenjave, lahko eksperimentirate z okusi še naprej in v kozarec za fermentiranje dodate še druge začimbe, kot so zrna kumine, čili, kurkuma, poper, origano in še kaj. Prav tako lahko na podoben način pripravite številne druge vrste zelenjave, kot so cvetača, ohrovt, paprika, paradižnik ...
Misa Pušenjak
20 Štajerski
Križemkražem
torek • 1. oktobra 2019
Piše: Mateja Toplak • Popotni prah - Mornarska beležnica (23)
Slovenska Bistrica • 20-letnica delovanja srednje šole
Ducat lepih spominov in doživetij
Bistriška srednja šola letos praznuje 20-letnico obstoja. Vrhunec praznovanja v preteklem šobkem letu (natančneje 4. aprila) je bila zagotovo slavnostna akademija, kije vsem segla do srca.
Isafjordur, Islandija
»Se lahko prevrne?« vprašam, ko je že prepozno. Bolj se sicer bojim za fotoaparat kot zase, a ne verjamem, da bi v plavanju ob mrzli severozahodni obali Islandije uživala.
Isafj ordur, v prevodu »ledeni fj ord«, je majhen kraj - hrup ni njegov domačin. Leži na osamljenem in silno goratem polotoku Westfj ords, zaradi česar je povezava s preostalim delom Islandije močno otežena. Poleg tega so številne poti zaradi ledu in snega
zaprte tudi po več mesecev. Na polotoku živi le malce več kot sedem tisoč prebivalcev, kar se iz leta v leto samo še zmanjšuje. Glavni kraj, Isaf ordur, je s svojimi dva tisoč petsto prebivalci tako precej izoliran od preostanka države.
Od nekod prileti v veter omo-tan klic. Stlačena v rdeč kajak pozabim na čas in tudi na to, da je treba veslati, da kam prideš. Morda se je v tem športu primernejše preizkusiti v toplejših krajih ali v
Foto: Mateja Toplak
razburljivih, divjih vodah. Vendar polzenje po mirni morski gladini tundrsko-subarktičnega podnebja zagotovo ni nekaj, kar bi lahko obžalovala. Med golimi fjordi se vleče tišina, v katero reže samo svež veter, v morje pa se zrcali neobičajna pokrajina. Dobro mesto za počitek in razmislek. Odmaknjen kraj se lahko ponaša s tem, kar večini modernih mest manjka ...
Kličejo me, plačala sem le za trideset minut.
Nekdanji in sedanji dijaki so se septembra zbrali na praznovanju.
Nad slovesnostjo z naslovom Tečaj čudežev niso bili navdušeni le dijaki, profesorji in ravnateljica, navdušen je bil celo predsednik
SLIKOVNA KRIŽANKA S STEREOGRAMOM
[3
satirični ep oton« župančič»
mlada pomladanska kokos
področje, h mu vlada emir
grška črka, oznaka za gostoto
preuče-valec oblike in zgradbe telesa
rastlina za olje
in vlakna
ameriški vesoljec,
drugi človek na luni (edwin eugene)
ŽIVLJENJ E-PISEC
nasa moto-krosista (jernej in matevž)
egipčanski bog meseca in
modrosti
del imena fantiča iz tv risank (roli poli
?)
simona juvan
industrijsko mesto južno od moskve
huda utrujenost
sp. luka ob biskajskem zalivu, največje mestovbaskui
NARODNI PARK NA JAP. OTOKU KJUSUJU
lutka za vaje iz prve pomoči
dvoročna sekira za podiranje drevja
iskra, ogorek
razstrelivo za rudnike in kamnolome
britansko
vojno letalstvo
RAFKO IRGOLIČ
pisateljica peroci
nekd.it. premier (giulio)
porasel močviren , svet (Štajersko)
položaj glede na ugled
VSEBOBRE
STVARI 50 ?
otroška lic*
it. kipar, slikar in arhitekt (davidov hp)
nasa pevka džeza (kristina)
hlačne nogavice
tekmov. nasinj-skialki
električni grelnik
bajeslovno bitje
igralec kunaver
letovišče jv.od beljaka
spleteni prameni las
albert king
zlata zlla
avtor: marko bertoncelj
grdobec iz ameriških risank
pesem hvalnica
ivan hribar
prebivalec
našega obmorskega mesta
žužkojed z bodicami
EDINO OBMORSKO MESTO V BiH
velik snop omlatene slame
delovni polet, zanos
igralka moore
pesnik aškerc
oliver reed
nekdanji kosovski politik vllasi
RAZUM
pisatelj twain
pisana dolgorepa papiga
tanek kol za visoki fižol
mesto v notranji dalmaciji
Na sliki, ki se vam ob pravilnem gledanju spremeni v tridimenzionalno, boste zagledali prizor, ki asociira na popularno spletno stran (geslo križanke). Glejte brez nepotrebnega napenjanja oči ali škiljenja (čeprav je podobno). Približajte jo nosu, sproščeno glejte, kot bi zrli nekam v daljavo za sliko, in jo počasi oddaljujte. Na razdalji približno 30 cm bi se morala prikazati. Izberite si dve enaki podrobnosti blizu skupaj, ki se morata združiti v eno. Gledanje je podobno kot, ko vam oči lezejo skupaj in se vam prikaže dvojna slika.
ALDRIN, Edwin Eugene - drugi človek na Luni, OBERŽAN, Kristina - naša pevka jazza
Republike Slovenije Borut Pahor, ki se je akademije udeležil.
Na začetku tega šolskega leta so v srednji šoli pripravili še eno praznovanje, ki je bilo namenjeno vsem nekdanjim dijakinjam in dijakom. To praznovanje je bilo res nekaj posebnega, saj so se zbrali mnogi, ki so polnili hodnike in razrede SŠSB pred petimi, desetimi, petnajstimi, celo dvajsetimi leti. Praznovali so skupaj s svojimi nekdanjimi profesorji in z dijaki vseh programov šole (gimnazijskega, ekonomskega, metalurškega, trgovskega in programa PTI), ki trenutno obiskujejo bistriško srednjo šolo.
Nekdanji dijaki - zbralo se jih je več kot 300 - so se najprej v razredih srečali s svojimi razredniki, nato se je druženje in obujanje spominov preselilo na dvorišče šole. Tam so zbrane nagovorili predsednica dijaške skupnosti SŠSB Urška Hozjan, ravnateljica Iva Pučnik Ozimič in župan Slovenske Bistrice Ivan Žagar.
Na prireditvi so dokazali, da je SŠSB šola s posluhom tudi dobesedno. Poznamo že njihov številčni pevski zbor, ki navdušuje z vsakoletnimi božično-novoletnimi koncerti, ta dan pa so bili v središču pozornosti šolski bendi - sedanji in nekaj nekdanjih z odličnimi vokali-sti. Do preteklega leta jih je vodila profesorica Nadja Stegne, letos je njeno delo prevzela Ana Sandrin.
KOLOFON
Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič
Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu
Fotoreporter: Črtomir Goznik
Lektorica: Lea Skok Vaupotič
Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič
Grafični oblikovalec: Daniel Rižner
Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16
Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d.
E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si
Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10
Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si
Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Karmen Grnjak (02) 749-34-30,
Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan:
(02) 749 34 27)
Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si
Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek.
Cena izvoda v torek je 1,20 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 126,45 EUR, za tujino v torek 112,25 EUR, v petek 113,85 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a-členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013).
Foto: Vasja Eigner
Profesorji so povedali, da so v dneh pred srečanjem prejeli kar nekaj opravičil nekdanjih dijakinj in dijakov, ki se dogodka žal niso mogli udeležiti. Dijaki se jim - kot smo lahko brali tudi v zborniku Prva dvajsetka, ki so ga pripravili ob tokratni obletnici - oglašajo z vseh koncev sveta, kjer študirajo, delajo, potujejo in odkrivajo nove svetove, so na poročnem potovanju ali predavajo na znanstveni konferenci na drugem koncu sveta. Trenutno so v Avstraliji, ZDA, Mehiki, na Baliju, v Egiptu, Angliji, Španiji, Nemčiji, na Nizozemskem, Portugalskem, Japonskem, Kitajskem ... Vse to se sklada tudi z vizijo šole, ki sta jo poudarila voditelja prireditve Hana Gradišnik in Luka Mihajlovič Potrč, dijaka zaključnega letnika gimnazije: Z znanjem, ustvarjalnostjo in s sodelovanjem odpiramo vrata v svet. In več kot 3000 je bilo dijakov, ki so iz Srednje šole Slovenska Bistrica odhajali v svet ... In prav vsi so - kot je poudarila tudi ravnateljica - s svojo enkratnostjo, neponovljivostjo in pripadnostjo pustili sled in tako sooblikovali podobo šole.
Kakovostna glasba, fotografije vseh generacij, ki so visele na vrvicah med drevesi pred šolo, smeh, bakle, sproščen klepet, mnogi spomini, anekdote in objemi so polnili dvorišče šole do poznih večernih ur.
Maja Kodrič Crnjakovič
torek • 1. oktobra 2019
Za kratek čas
Štajerski	21
Za šankom
Kdo je lažnivec
Ena debela slovenska bukva, Slovar slovenskega knjižnega jezika (tega seveda ne najdeš v gostilni, ampak pri kakem učenem sorodniku, ki je svoje znanje razstavil na knjižni polici, da vsi vidijo, kako pameten je), pravi, da je lažnivec tisti, ki rad laže. Torej govori laži. Laž pa je v tej isti knjigi opisana kot 'zavestno neresnična izjava z namenom zavajati v zmoto'. Ampak je seveda težko sogovorniku pogledati v glavo, da bi ugotavljal, ali ti je nekaj neresničnega povedal namerno ali nenamerno. Ko učenec učiteljici prepričljivo pove, da je Sonetni venec napisal Ivan Cankar, se najbrž ni zlagal, je pa povedal neresnico oziroma navedel napačne podatke. (Da pa se včeraj popoldne ni mogel učiti, ker ga je zelo bolel trebuh, pa je že bolj podobno laži!)
Kdo torej laže, kdo govori neresnico in kdo navaja napačne podatke? To pa je odvisno od tega, kdo si, kako ugleden poklic opravljaš, kako
4
4
znana oseba si.
Ce si zdravnik in se v neki prošnji za pridobitev zdravniške licence zlažeš, nisi lažnivec, saj si samo navedel napačne podatke, smo nedavno brali v časopisu.
Ce si v politiki, prav tako ne lažeš. Na nedavnih volitvah za evropske poslance so namreč ob soočenjih kandidatov novinarji neke televizije raziskovalno ugotavljali, kdo govori resnico, kdo pa neresnico. Včasih se je nasprotju od resnice reklo laž, ampak v sodobni slovenščini to ne velja, ker bi lahko bil oglobljen za nesramno obdolžitev.
Politiki torej ne lažejo, včasih govorijo neresnico (ali pa potvo-rijo resnico - še en jezikovni izum za lažnivce).
Se spomnite pravljice Frana Milčinskega Laž in njen ženin (ženinu je bilo ime Prilažič). Le kako bi se znašel Milčinski danes, ko ne bi smel reči laž? Ali bi Slovenci zaradi tega izgubili prijetno hudomušnico, s katero je pisatelj dokazal, da večkrat izgovorjena laž postane resnica?
Morda pa bi se ob tem veljalo spomniti še, da je Milčinski popisal tudi dogajanje v Butalah. In Butale niso nekje za devetimi gorami in devetimi vodami, pač pa tu, pri nas, povsod naokoli. Pa čeprav so se nekateri ob letošnji kulturni februarski proslavi jezili na slavnostnega govornika, ki nas je spomnil, da se žal vse prevečkrat obnašamo po butalsko. Pa njegovih misli ne bomo označili s frazo, da je navedel napačne podatke ali da je govoril neresnico ali - bogne-daj - laž.
Pa lepo jesen! (Ce se meteorologi ne lažejo, bo baje lepa.)
Vaš lažnivi Pepek
Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
6					8			4
				2		9		5
5				9			2	
8	4	5				7		2
			8		2			
2		3				6	1	8
	2			8				9
9		8		1				
4			2					6
	Ljubezen	Posel	Denar	Zdravje
Oven	¥¥	©©©	€	QQQ
Bik	¥¥¥	©©	€€€	Q
Dvojčka	¥	©©©	€€	Q
Rak	¥¥¥	©	€€	QQ
Lev	¥	©©	€	QQQ
Devica	¥¥¥	©	€€€	QQ
Tehtnica	¥¥	©©©	€€€	Q
Škorpijon	¥	©©	€€€	QQ
Strelec	¥¥¥	©	€€	QQQ
Kozorog	¥¥¥	©©	€	QQ
Vodnar	¥	©©	€€€	OOO
Ribi	¥¥¥	©©©		QQ
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 1. do 7. oktobra 2019. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Prireditvenik
Torek, 1. oktober
16:00 Ptujska Gora, pri Starotrški hiši, trgatev potomke
najstarejše vinske trte na Ptujski Gori Sreda, 2. oktober
10:00 Ptuj, CID, Osojnikova ul., dostopnost za vse je spoštovanje za vse - kako invalidi doživljajo svet
12:00 Draženci, Dom vaščanov, srečanje starejših občanov občine Hajdina
17:00 Majšperk, sejna soba občine, javna obravnava
strokovnih podlag predlogov za razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena Četrtek, 3. oktober
18:00 Ptuj, CID, začetni tečaj slovenskega znakovnega jezika, mentorstvo Marija Koser, 30 ur v 15 terminih
18:00 Ptuj, dominikanski samostan, Muzikal Poetovio Petek, 4. oktober
10:00 Ormož, tržnica, Lan od semena do tkanine, do 12.00, teta Marta bo predstavila svoja znanja in izkušnje obdelave lanu
15:00 Kidričevo, Park mladosti, Zdaj, tukaj, zate, predstavitev dela gasilcev, policistov in reševalcev, predstavitev novega grba PGD Talum Kidričevo
18:00 Ptuj, Dom krajanov Rogoznica, svečana predaja
defibrilatorja in tečaj temeljnih postopkov oživljanja
21:00 Ptuj, CID, Udarno in ekspresivno, 1. tekma 3. ptujskega pokala v slam poeziji Mestni kino Ptuj
Sreda, 2. oktobra: 10:00 Filmska čajanka: Pavarotti; 20:00 Liffe po liffu: Zaton.
Četrtek, 3. oktobra: 20:00 Pavarotti.
Petek, 4. oktober: 16:30 Košarkar naj bo 2; 18:00 Prevarantke na Wall streetu; 20:00 Joker.
v i Štajerski	T	ED	INI	IK
www.tednik.si				
ÍSstajerskitednik		— Stajerskitednik		
2 GIASBO DO SRCA
Bodite V Marjanovi družbi Vsako sredo med 20. in 2 it. uro na radiu Ptuj.
www.radio-tednik.si
Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji?
Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago.
Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 7. oktobra. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s ku-pončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si.
Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali
dobitnika praktične nagrade. Podarja jo Radio-tednik Ptuj. Zdaj pa veselo na delo!
Srečni izžrebanec Tednikove nagradne razrezanke je: Davorin Voglar, Ptuj.
Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke!
Foto: CG
22 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
torek • 1. oktobra 2019
VIIVAT POETOVIO LXIX
&
PubLij Kornelij j
Tacit t ^ f
MUZIKAL
POETOVIO
OS OLGE MEGLIC
§11 ~' Spoštovani!
Letos obeležujemo 1950 let od prve pisne omembe našega mesta. Zato smo na naši šoli pripravili muzikal Poetovio, s katerim vam želimo prikazati, kakoje davnega leta 69 prišlo do poimenovanja našega mesta.
Muzikal bo v četrtek, 3.10. 2019, ob 18.00 v Dominikanskem samostanu Ptuj.
Vstopnine ni. Prostovoljni prispevki se namenijo potrebam šole. Vljudno vabljeni!
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
do ponedeljka zjutraj do 9. ure
ZA PETKOVO IZDAJO
do Četrtka zjutraj do s. ure
maida.segula@radlo-tednlk.si,
tel. 02 749 34 16
ali mar|ana.pihler@radio-tedn!k.s!,
tel. 02 749 34 10, za veije objave predhodna pokliiite.
Štajerski TEDNIK
SREDAJEDAN VE
k
^dioPTUI štajerski!.....™.. ■ u&nci ^ zaposleni oS 01ge Meglič MESTNA OBČINA PTUJ
l'J
L epi spomini ne bledijo!
Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovali vas

Ptuj. 7. junija 1979
IZ VSEBINE
CIm« si ¡uei» vttvvi »m (iiim D
KrtiMItitnac»¿rasno v Ptuja|HH 4) UujMj* obniAiji PoblavB felran 71
kuhurnidiinitttimisi CunJ.Mll« tri et rolo ima Istri» 11t
I
PiTO BRIGADIRSKO P01ETJEV OBČIMI PTUJ
Za zdravo pitno ^ vodo v Halozah *
sveta ZKS Maribor
S5EJEK0WILU OK M PUJJ
Premalo dogovarjanja
sistema!
""""------- J ..-IJ L.r...
ali vase Mižnje, in si naročite arhivsko številko Štajerskega tednika zase alijo kot izvirno in unikatno darilo podarite sorodniku,
znancu!
Ker temelji prihodnosti ležijo v preteklosti!
Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj, tel. 02 749 34 10. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov.
cn
"O
®
Naročite
v
Štajerski

Vsak naročnik dobi:
•	20% popust pri malih oglasih
•	revija STOP (spored)
•	brezplačne priloge Štajerskega tednika (Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta ...)
•	poštna dostava.
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
NAROCILNICA ZA
štajmkiTEmK
Ime in priimek:
Naslov:_
Pošta:_
Davčna številka:, Telefon: _
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNIK Ptuj d.o. Osojnikova c. 3 2250 Ptuj
Na podlagi 112. in 119. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17; v nadaljevanju: ZUreP-2), Sklepa o pripravi sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta za ureditveno območje P11-S6/1 Nova vas pri Ptuju (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 4/19) in 23. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 9/07) županja Mestne občine Ptuj objavlja
JAVNO NAZNANILO
o javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta za ureditveno območje P11-S6/1 Nova vas pri Ptuju
1.
Javno se razgrne dopolnjeni osnutek sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta za ureditveno območje P11-S6/1 Nova vas pri Ptuju (v nadaljnjem besedilu: podrobni načrt), ki ga je izdelala družba UMARH, d. o. o., št. projekta 34/18, v septembru 2019.
2.
Podrobni prostorski načrt določa merila in pogoje za posege v prostor, med njimi zlasti za gradnjo novih objektov, merila in pogoje za urejanje okolja, javne gospodarske infrastrukture in za varstvo okolja.
3.
Javna razgrnitev dopolnjenega osnutka podrobnega načrta bo v času od srede, 9. 10. 2019, do vključno petka, 8. 11. 2019, v prostorih Mestne občine Ptuj, Mestni trg 1, Ptuj (sprejemna pisarna).
4.
V	času javne razgrnitve bo javna obravnava dopolnjenega osnutka podrobnega načrta izvedena v sredo, 6. 11. 2019, ob 16. uri, na sedežu Mestne občine Ptuj, Mestni trg 1 (velika sejna soba).
5.
V	času javne razgrnitve lahko vsi zainteresirani podajo pisne pripombe in predloge k razgrnjenemu gradivu na naslov Skupna občinska uprava občin v Spodnjem Podravju, Mestni trg 1, 2250 Ptuj, ali pa jih na razgrnitvenem mestu vpišejo v knjigo pripomb. Rok za dajanje pripomb poteče s potekom javne razgrnitve.
6.
Javno naznanilo se objavi v časopisu Štajerski tednik Ptuj in na spletni strani Mestne občine Ptuj (www.ptuj.si).
Številka: 3505-8/2018
Identifikacijska številka v prostorskem informacijskem sistemu: 1152 Datum: 27. 9. 2019
Nuška Gajšek, županja Mestne občine Ptuj
Javni natečaj za prosto položajno uradniško delovno mesto
DIREKTORJA OBČINSKE UPRAVE
Na podlagi prvega odstavka 58. člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 - uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 69/08 - ZTFI-A, 69/08 - ZZavar-E in 40/12 - ZUJF, v nadaljnjem besedilu ZJU)
OBČINA DORNAVA objavlja javni natečaj za prosto položajno uradniško delovno mesto direktorja občinske uprave Občine Dornava.
Kandidat, ki se bo prijavil na navedeni javni natečaj, mora poleg splošnih pogojev, ki jih urejajo predpisi s področja delovnega prava, izpolnjevati naslednje pogoje:
•	izobrazba (najmanj visoka strokovna izobrazba oz. 1. bolonjska stopnja);
•	najmanj 6 let delovnih izkušenj;
•	opravljeno obvezno usposabljanje za imenovanje v naziv;
•	opravljen strokovni izpit iz upravnega postopka;
•	funkcionalna znanja upravnega vodenja in upravljanja kadrovskih virov;
•	državljanstvo Republike Slovenije;
•	znanje uradnega jezika;
•	da ni bil pravnomočno obsojen zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti in da ni bil obsojen na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev;
•	da zoper njega ni bila vložena pravnomočna obtožnica zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti;
•	osnovna raven znanja angleškega ali nemškega jezika;
•	poznavanje dela z računalnikom;
•	poznavanje upravnega poslovanja;
•	poznavanje področja delovanja lokalne samouprave in delovanja državnih organov;
•	sposobnost organizacije dela, vodenja in nadziranja;
•	sposobnost dela z ljudmi in timskega dela. Mandat direktorja traja 5 let.
Celotna razpisna dokumentacija je objavljena na spletnih straneh Občine Dornava https://www.dornava.si/
Pisno prijavo z izjavami je treba poslati v zaprti ovojnici z označbo: »za javni natečaj - direktor občinske uprave« na naslov: Občina Dornava, Dornava 135a, 2252 Dornava, in sicer v roku 8 dni po objavi na spletni strani Občine Dornava ter pri Zavodu RS za zaposlovanje. Za pisno obliko prijave se šteje tudi elektronska oblika, poslana na elektronski naslov: ob-cina.dornava@dornava.si, pri čemer veljavnost prijave ni pogojena z elektronskim podpisom.
V besedilu javnega natečaja uporabljeni izrazi, zapisani v moški slovnični
obliki, so uporabljeni kot nevtralni za ženske in moške.
Informacije v zvezi z javnim natečajem dobite pri občinski upravi Občine
Dornava (tel. št. 02 754 01 10).
Dornava, 26. 9. 2019
Župan Janko Merc
LUKA DONCIC
Na zdravniškem posegu
LUKA MESEC
Koga citira mladi politik?
DAMJAN MURKO
Vvrocem trikotniku!
KATARINA MATE3ČIČ
Spet z mlajšim?!
EVA CIMBOLA
Koga je tokrat spravila v jok?
www.tednik.si
torek • 1. oktobra 2019
Oglasi in objave
Štajerski	23
00:00 Video strani 08:00 Kronika iz občine Majšperk 09:30 Gostilna pr' Francef 10:30 Se 5e spomnite? 12:00 Video strani 14:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Otvoritev Doma krajanov Naraplje 19:50 Pregled tedna MNZ Ptuj 20:00 Destrnik - oddaje iz preteklosti 21:30 Kronika iz občine Majšperk 23:00 Video strani
SP
PROGRAMSKI NAPOVEDNIK
več na spletni strani www.siptv.si
00:00 Video strani 08:00 Spravilo koruze na Hajdint 10:00 Pozdrav jeseni v Starša h 12:00 Video strani 14:00 Italijanska trgovina - v živo 17.30 Seja sveta Msrkovci — v živo 18:30 Pozdrav jeseni v Staršah 2.del 20:00 Kronika iz občine Hajdina 21:00 GolAvt - športna oddaja 21:50 Pregled tedna MNZ Ptuj 22:00 Sreda v sredo 23:00 Video strani
00:00 Video strani 08:00 150 tet GIM Ptuj 09:00 Ljudski pevci se predstavijo 10:30 Utrip iz Ormoža 12:00 Video strani 14:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Oddaja iz preteklosti 19.05 Pregled tedna MNZ Ptuj 19:15 GolAvt — športna oddaja 20:00 Oddaja iz občine Dornava
>> ■(>() I Jtrjrj \7 Ormn™ Uiednišhra: Dnmava 115d, 2252 DORNAVA: info@siptv.si
. '""¿a	kontakt 02 754 M 33:041 618 044; www.sii.lv.ri
Viaeo Strani	Msrkirtng: Megamsrkeling d-C^.; 02 7« 34 27; 031 627 340
program v živo tudi preko spleta:
www.siptv.si
Mali oglasi
IŠČEM zanesljivo osebo za čiščenje stanovanja v Cirkulanah. Tel. 041 878 920.
STORITVE
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci ld. Tel. 051 667 170.
PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, predvsem hrast in bukev. Možnost odkupa tudi na panju. Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318.
NESNICE, rjave, črne, grahaste, pepel-nate in leghorn, 19-tedenske, prodajajo. Tel. 040 531 246. Rešek, Starše 23.
BELE kokoši in peteline. težke 3,5 do 4 kg, naročila po tel. 040 531 246. Rešek, Starše 23.
KMETIJSTVO
KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
PRODAJAMO BELE PIŠČANCE DOMAČE REJE! IRGOLIČEVI, SO-DINCI 22 PRI VELIKI NEDELJI 041 881 949
Prodaja drv za kurjavo po ugodni ceni: hrastova, bukova, akacijeva, gabrova in mešana, z možnostjo brezplačne dostave. Za več informacij pokličite: 00385 99 404 25 82 ali 00385 99 676 01 73! Mombasa Team d.o.o., Drage Gervaisa 50, Zagreb
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
V 1 Štajerski	TEDNI	IK
www.tednik.si		
Í3stajerskitedn¡l	< ji-Stajerskitednik	
PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV
mzana vojna'
aobmorsko vilo
www.reporter.si

DOSJE
Kako je komunizem uničil podjetniško družino Hribar
INTERVJU
Gregor Perič: poslanec SMC o preživetju stranke
GURMAN
Marko Pavčnik, chef na Gradu Tabor v Laškem
KOLUMNE
Maja Sunčič, Rado Pezdir, Boštjan M. Turk in Igor Gošte
Kot trave bom legel,
utrujen od vročih žarkov življenja,
na zmrzlo bom zemljo položil utrujeno čelo,
prekrit s snegom spomina.
(D. Muršec: Jesenske trave)
ZAHVALA
Med jesenske trave je v 8 bica in praprababica
i. letu legla naša mama, babica, praba-
Marija Bratec
IZ STOJNCEV 18
Hvala vsem, ki ste darovali cvetje in sveče, jo pospremili na poti k zadnjemu počitku, nam stali ob strani v trenutkih žalosti, sočustvovali z nami in nam na kakršenkoli način pomagali. Piš vetra naj bo mehka blazina in topla odeja tančica spomina.
Hčerki z družinama
Skromno si živel, v življenju mnogo delal. Nisi umrl zato, ker ne bi hotel živeti, umrl si zato, da bi nehal trpeti. Le srce in duša dobro vesta, kako boli, ko te več med nami ni.
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta, dedka in pradedka
Martina Krajnca
OREŠJE159
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in nekdanjim sodelavcem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše, nam pa izrekli sožalje.
Hvala lepa Lovski družini Jožeta Lacka Ptuj, gospe Hedviki za poslovilne besede, župniku za cerkveni obred, pevcem in Javnim službam Ptuj.
Žalujoči: žena Marija, hčerka Janja, hčerka Karmen z možem Edijem, vnuk Matej, vnuk Tomaž z Barbaro in pravnuk Val
Ni res, da je odšel - nikoli ne bo! Ujet v naša srca, z najlepšimi spomini, bo vsak naš korak spremljal v tišini.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega sina in brata
Danila Pulka
IZ DEŽNEGA PRI PODLEHNIKU 38
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše ter nam izrazili sožalje. Posebej se zahvaljujemo podjetju in sodelavcem SPC Toplak, kolektivu Avtoelektričarstva Renato Bračič, s. p., CSD Ptuj, kolektivu in učencem OŠ Podlehnik, podjetju Boxmark, govornici ge. Zdenki Golub za poslovilne besede, nosilcema križev, nosilcu lučke, pevcem za odpete žalostinke ter godbeniku za odigrano Tišino.
Hvala patroma g. Andreju in g. Benjaminu za opravljen pogrebni obred in sveto mašo ter pogrebnemu podjetju Mir. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Mama Kristina, brat Bojan ter sestri Milica in Suzana
z družinami
Štefanija Forstnerič, roj. Vindiš, Pobrežje 67, roj. 1939
-	umrla 14. septembra 2019; Viktor Valenko, Ptuj, Langu-sova ulica 2, roj. 1938 - umrl
19.	septembra 2019; Alojz Bedrač, Zg. Leskovec, Trdo-bojci 68, roj. 1926 - umrl 20. septembra 2019; Danilo Pulko, Podlehnik, Dežno 38, roj. 1975
-	umrl 20. septembra 2019; Martin Krajnc, Ptuj, Orešje 159, roj. 1932 - umrl 19. septembra 2019; Štefka Majceno-vič, roj. Artenjak, Hrastovec 107a, roj. 1940 - umrla 21. septembra 2019; Ana Vindiš, Zg. Leskovec, Zg. Leskovec 3, roj. 1925 - umrla 22. septembra 2019; Anton Mlakar, Videm pri Ptuju, Vareja 14, roj. 1937
-	umrl 22. septembra 2019; Avguštin Korbun, Ptuj, Čufar-jeva ulica 1, roj. 1932 - umrl
20.	septembra 2019; Jerica Fis-travec roj. Kodrič, Gorišnica, Muretinci 21, roj. 1941 - umrla 10. septembra 2019.
Bolečina se da skriti, pa tudi solze ni težko zatajiti, le drage mamice nihče nam ne more več vrniti.
ZAHVALA
ob boleči izgubi mamice, partnerke, hčerke, sestre in snahe
Tatjane Pernek
17. 6. 1975-18. 9. 2019
BREG 45, MAJŠPERK
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše, prispevke, nam pa izrekli besede sožalja. Zahvala bolnišnici onkološkega oddelka Maribor za lajšanje bolečin, lovskima družinama Majšperk in Stoperce, g. župniku, govornici, godbeniku, sošolcem in sošolkam 3. razreda z učiteljicami in pogrebnemu podjetju Mir.
Vsi njeni
Ptuj, Krčevina • Nadaljevanje sojenja Janku Tomicu
Obramba uspela s predlogom rekonstrukcije krvavega dogodka na terenu
Po štirimesečnem „premoru" se je konec septembra na ptujskem okrožnem sodišču začelo vsebinsko nadaljevanje sojenja Janku Tomicu. Obdolženemu možakarju, kije v priporu od maja 2018, tožilstvo očita storitev kaznivega dejanja uboja in treh poskusov uboja. Obdolženi se zagovarja, daje šlo za silobran in daje pred nasilnimi napadalci samo branil življenje svojega sina.
Minuli petek si je sodišče ogledalo 3D-posnetke s kraja dogodka, pričala sta tudi eden izmed sosedov in izvedenec balistične stroke. S 3D-posnetki kraja dogodka si petčlanski sodni senat pri odločanju verjetno ne bo mogel kaj dosti pomagati. Posneti so bili podnevi, krvavi dogodek se je zgodil ponoči. Vidljivost podnevi in ponoči je neprimerljiva. Na posnetkih tudi ni bilo moč videti, s kakšne perspektive naj bi okolico videl strelec (bodisi z balkona bodisi izpred hiše). Na posnetku se je videlo samo označbe na tleh, ki so jih ob tulcih streliva namestili policisti.
Pri vprašanju o položaju tulcev, iz katerega bi bilo možno določiti mesto in položaj strelca, se je sodišče na tokratni glavni obravnavi zadržalo kar precej časa. Pričal je izvedenec balistične stroke Tomaž
Foto: Media24
V tem godka,
tednu bo sodišče na terenu pri Tomičeui hiši v Krčeuini pri Vurbergu izvedlo rekonstrukcijo (obnovo) do-v katerem je maja lani življenje izgubil 29-letni mladenič.
Korbar, ki je tudi inštruktor streljanja. Kljub večkratnim vprašanjem o položaju strelca natančnega odgovora ni podal. Ali je strelec stal na balkonu ali pod njim na dvorišču? Sta bili dve seriji strelov ali ena, je streljal najprej z balkona in nato z dvorišča? Izvedenec Korbar je dejal, da je možno oboje: da bi bil strelec lahko na balkonu in na dvorišču. Najverjetneje je po njegovih besedah streljal z obeh lokacij. Glede na svoje strokovno znanje in izkušnje je povedal, da predvideva, da je strelec že kdaj streljal. Ne more pa reči, ali je bil strel, ki je pod seboj pokopal 29-letnega Žana Kreslina, naključni ali ciljni zadetek.
Obramba obdolženega Tomiča je ocenila, da je mnenje izvedenca balistične stroke nepopolno. Zato so predlagali drugo mnenje in postavitev novega izvedenca.
"Nenavadno je, da bi bili tulci tako skupaj, če bi streljal z dveh mest. Obstaja priča, ki je videla Tomiča pištolo držati čez ograjo balkona," je poudaril zagovornik ob-dolženega ter ponovno predlagal rekonstrukcijo dogodka na kraju samem. Tožilstvo je dokaznim predlogom obrambe oporekalo, saj da je dokazni postopek pri kraju in da gre za poskus njegovega zavlačevanja. Petčlanski sodni senat je nato za zaprtimi vrati odločil, da drugega mnenja izvedenca balistike ne bodo pridobivali. Bodo pa opravili rekonstrukcijo na terenu. Odločili so, da bo izvedena v tem tednu, in to zvečer, ko se stemni. V sodni dvorani bodo potem glavno obravnavo nadaljevali v začetku decembra. Sodišče namreč čaka še izvedenski mnenji psihiatra in psihologa.
Mojca Zemljarič
Podravje, Slovenija • Pazljivo: motoristi še vedno na cestah
Za varnost v prometu smo odgovorni vsi
Motoristi želijo pred koncem sezone izkoristiti sončno in suho jesensko vreme, ki na ceste privabi večje število motoristov. Ker so le-ti slabše vidni, jih drugi vozniki hitreje spregledajo ali jim odvzamejo prednost, so opozorili na agenciji za varnost prometa (AVP). Pozvali so k previdnosti, strpni vožnji in medsebojnemu spoštovanju.
Agencija za varnost prometa znova opozarja, naj se motoristi in drugi udeleženci na ceste podajo strpno in previdno, naj ne precenjujejo svojih sposobnosti in naj vozijo umirjeno ter premišljeno. »Za varnost v prometu smo odgovorni vsi skupaj, za nesrečo z usodnimi posledicami pa je dovolj le trenutek nepazljivosti,« so zapisali na agenciji. Posebej so opozorili na previdno vožnjo v skupini motoristov.
Pri vožnji v skupini motoristov obstaja večje tveganje za nastanek prometnih nesreč. Motoristi v skupini namreč lahko odločanje o načinu vožnje »prepustijo« vodilnemu
jedru skupine, pri čemer še zdaleč ni nujno, da ima vsak posameznik v skupini enake sposobnosti in spretnosti. Še vedno velja pravilo, da naj najmanj izkušen motorist v skupini vozi tik za prvim, hitrost in način vožnje skupine pa naj bosta prilagojena njemu, svetujejo na AVP.
Agencija motoriste posebej opozarja na slabši oprijem pnevmatik zaradi nižje temperature vozišča kot poleti, na prvo odpadlo listje na cesti ter umazanijo, kar oprijem in stabilnost še dodatno zmanjšuje ter podaljšuje zavorno razdaljo. Upoštevajo naj tudi, da se dan jeseni krajša, vidljivost v mraku
o ..
O
---'C? o
o O
Û
'o:
t?*
p*
* *'c%
o
o
**
Rojstva: Lea Horvat, Zasadi 6, Destrnik -Jaša; Estera Korošec - deklica; Karmen Belec - deklica Ana; Barbara Petek - deček Lovro; Urška Čretnik - deklica Nika. Poroke - Ptuj: Rok Sedlak in Anja Muršec, Videm, Vareja 28; Alexander Cimerman in Eva Zupanič, Avstrija; Jan Žgeč, Ptuj, Arbeiterjeva ulica 5, in Mojca Škerlak, Ptuj, Rimska ploščad 4; Simon Skledar in Valerija Travnikar, Apače 261a.
t OI s rs
_;_a '-'_
C?
o

o
l&J
* / *
c>»
P* cs
: ..."
•v
Foto: Črtomir Goznik
pa hitro postane slabša. Motoriste pozivajo tudi k uporabi zaščitne opreme in čelade, vedno naj imajo prižgane luči ter uporabljajo svetla in odsevna oblačila, da jih bodo drugi vozniki lažje in hitreje opazili.
Na povečano število motoristov morajo biti pripravljeni tudi drugi vozniki. Pozorno morajo spremljati promet, tako v vzvratnih kot tudi stranskih ogledalih, predvsem pa naj vsakič preverijo t. i. mrtvi kot, saj so motoristi zaradi ozke silhuete slabše vidni. »Ceste si delimo vsi udeleženci v prometu in vsi si želimo priti varno na cilj,« so navedli na AVP.
STA
V
Žerjavi ko lete na tuje, brž se zima približuje. 10/18
Danes bo sprva zmerno do pretežno oblačno, čez dan pa se bo v vzhodni in osrednji Sloveniji delno zjasnilo. Zlasti na območju Julijskih Alp bo občasno rahlo deževalo. Še bo vetrovno. Najnižje jutranje temperature bodo od 10 do 16, ob morju okoli 19, najvišje dnevne od 18 do 22, na Primorskem in v vzhodni Sloveniji do 24 °C. V četrtek bo delno jasno in večinoma suho.
4-dnevna napoved za Podravje
* ' Torek	• ' Sreda
01.10.2019	02.10.2019
*	
12	14
Dopoldan	Dopoldan
23	24
Popoldan	Popoldan
V	/>
Hitrost vetra 3 m/s	Hitrost vetra 3 m/s
11
Dopoldan 16
Popoldan
A
3
Dopoldan
17
Popoldan
V
Vir: ARSO