St 280,
V LjuDijani, petek dne 6, decembra 1918.
Leto 11
NAPREJ
ijffli i&goilii iiis lioknt\m (tnale.
Izhaja razen nedelj in praznfkor Tsak dan popoldne.
Cr*4aiitr* In aprarniitTo r Ljubljani, ?raučlikan»ka ulica štev. 6, L cad»U.
Učiteljska tičkama.
Karofnfn«: po poiti a dostavlja n iens na dom *a celo leto K 42—, m po! »el* g SS-—, mi četrt let* I 10-50, za me*ae K 3\r>0. Za Nemčijo celo leto K 48, %* oatalo tujino tn Ameriko K 54.
tae*r«ti: K no* topna petit Trati c* 30 t ; pogojen proator KI’—; r»xglasi in poatan« vratič* po 60 v; večkratne objave po dogovoru primeren popnat
Rskiaraacijo za Hat so poitnine prost«
Posamezna Številka 20 vinarjev.
Habemus regem
?
Imamo kralja! Tako so zapeli meščanski listi slavospev in z njimi vsi merodajni meščanski gospodarski in politični krogi, ne da bi povedali, kakšna bo nova država, koliko demokratizma in koliko zmisla bo v tej novi državi za socialno pravičnost in demokratizem. Potrebujemo močno vlado, so rekli. Nikdar pa niso nanašali, da potrebujemo sloge, enotnosti narodov, marveč le močno vlado so hoteli, da bodo vladali. Resnica je, da bodočnost nove države dejansko ni odvisna od tega, jeli bo nova država monarhija ali republika; tudi mi ne oporekamo, da bi Srbija ne bila precej demokratična država, in je nasprotno res, da utegne prav s pridružitvijo Slovencev iti Hrvatov, če ostanejo dosedanji politični faktorji v večini na površju, postati manj demokratična ter da izgubi vsak zmisel za delavske in socialnopolitične naloge. Naglašanje, da potrebujemo močno vlado, pomeni namreč, da nameravajo uvesti več diktature, več terorizma, ne pa da hočejo vladati demokratično.
Vse to, kar smo trdili tukaj, nam potrjujejo vsi'novejši dogodki, o katerih govoriti bi pa bilo preveč obširno. Dovolj bodi, če konstati-ramo, da odklanja gospod general Maister pogajanja z nemškimi delavci, da se je velevažm belgrajski pakt sklenil brez sodelovanja narodov in da se je pojavil odpor proti paktu pri zagrebškem častništvu ter da se prva prokla-rnacija nove skupne vlade, ki smo jo objavili včeraj, giblje prav v tistih mejah, kakor so se gibale proklamacije avstroogrske vlade.
V vsem pokretu, v vseh dogodkih ne opajamo uiti najmanj demokratične misli.
Kar je pa glavno za nas, o tem ni nikjer nobene besedice. Povsod, kjer se združujejo stranke k enotnemu delu, se določi program, ki omogoča sodelovanje in ki ustreza po danih razmerah zahtevam ljudstva in potrebi časa. l ukaj vsega tega ne opažamo. Ne o političnem, ne o gospodarsko- in socialnopolitičnem programu nove vlade nimamo prav nobenih podatkov, nobene jasnosti; delajo gospodje prav tako, kakor bi se dogodki sploh ne tikali tro-imenskega naroda. To je slabo znamenje, ki zbuja nezaupanje in sum, da hočejo meščanske stranke vladati po starih običajih in receptih, kakor so bile navajene.
Mii
Te želje jim nihče ne more odrekati in je tudi naravno, ker so naši meščanski sloji nedemokratičen element in socialno nestrpen faktor v našem javnem življenju. Vprašanje pa je, če bo s tem zadovoljen narod, ljudstvo vobce, zlasti pa delavstvo, ki tudi hoče v novi državi uveljaviti svoje politične in socialne pravice, in zaraditega ne more biti zadovoljno z dosedanjo buržoazno politiko ustvariteljev Jugoslavije. Tega momenta ne moremo prav v sedanjem trenutku nikdar dovelj krepko nagla-šati in zahtevati, da se prične razpravljati politična vprašanja javno, da se napravi program, ki bo zbudil med ljudstvom zaupanje in mu omogočil aktivno primemo sodelovanje v vseh teh vprašanjih. To mora biti vsakemu poštenemu politiku sakrosanktna zadeva. In če ni, vemo pri čem smo.
„Svoboda.“
Poleg politične in strokovne organizacije je nujno potrebno, tla se delavstvo organizira tudi v lastnem so-cialnodemokratičneiri izobraževalnem društvu »Svoboda«. ki je po končani vojni znova pričela z delom.
Kaj nudi »Svoboda«?
Siriti hoče izobrazbo med delavstvom. V ta namen ji služijo različne knjižnice. Vsaka podružnica na deželi naj bi imela lastno knjižnico. Prirejala bo predavanja, za žene in dekleta ustanovi kuharski tečaj. »Konsumno društvo za Ljubljano in okolico bo društvu votiralo 10.000 kron. Preskrbelo se bo, da bo mladina skupno pod vodstvom izkušenejše osebe krhko obiskala muzeje, umetniške razstave, cenene, a dobre gledališke predstave in razne zgodovinske znamenitosti. Poleg tega prične s 1. prosincem 1919. izdajati družinski list z imenom »Svoboda«. Vsak član in vsaka članica bo list prejemala zastonj; zato pa sc je povišala naročnina od 30 vin. na eno krono. List bo izhajal mesečno in prinašal povesti, j pesmi, poučne članke o zgodovini, strojih, politiki itd., j nadalje listek in zabavni drobiž.
Poleg izobrazbe pa bo skrbela tudi za zabavo. V i podružnicah se lahko ustanove dramatični, pevski, tam-buraški odseki, turistovska skupina (»prijatelji prirode«) in drugi. Prirejali se bodo veselice, dramatične igre, izleti.
Vse člane in voditelje prejšnjih podružnic po celi Sloveniji, ki so morale vsled nastale vojne prenehati, poživljamo tem potom, kaj in kako mislijo glede oživitve njihove podružnice. Oživeti jih je treba, sodrugi, sodružice, oživeti nemudoma, še ta mesec! Sporočite takoj sodrugu Steianu Dražilu v Sp. Šiški, kdaj bi se
□■lij..«
LISTEK.
Nekaj iz domače zgodovine.
(r>alje.)
In res, plemenitaši, 1 . so poprej trepetali, so pozabili na ves strah, niso se poboljšali, ostali so, kakršni so bili prej. Hrvaška magnata Ratkaj in Domberger sta planili! na štajersko zemljo in ropala, kjer in kar se ic dalo, poslednji je kmetom odgnal -to najlepšili goved, celo v ječo sta tirala slovenske kmete. France Tahi je ostal stari trinog. Vtikal je podložnike drugega za drugim po vrsti v temnico in je jemal vsem, kateri niso bili ubiti, zemljišča ’« ravnal krvoločno s podložnimi kakor poprej. Slednji, k* nepristransko sodi, vidi, da uporniki pri vsem hrupu *'i šumu, žuganju in rotenju niso dopritiašali posebnih hudobij. Ako bi jih bili, bi tega gotovo plemenitaši ne bili Pozabili omeniti in živo naslikati.
To nečloveško postopanje graščakov jo zakrivilo, da začelo meseca novembra istega leta zopet vreti. Šta-'ilrski stanovi sporoče to nadvojvodu in ta cesarju. Dne novembra pride povelje do Herberta Turjaškega, na) Pazi na slovenske in hrvaške kmete. Kmalu so bili usko-in deželna vojska zopet na nogah. Kranjski stanovi Pošljejo obenem Boštijana Lamberga, kapitana Bibaške-^a in načelnika kranjskih narodnih konjenikov na slo-'ensko stran, naj skrivaj poizvesta, kako in kaj. Lamberg je potem sporočil: če se upor vname v drugo, je
lahko vršil ustanovni zbor. Mnogo starih podružnic je z novimi močmi zgrabilo za delo. Storite še druge nekdanje podružnice tako!
Poglavje o očiščenju in drugo.
Pišejo nam: V eni zadnjih številk ste govorili »o očiščenju v vrstah častnikov« in ste popolnoma prav pripomnili, da ima pri tem dobiti tudi moštvo svojo besedo. Mi pa pravimo, ne samo besedo, ampak moštvo ima pri tem glavno besedo. Naj si ne domišljajo iz-vestni krogi, da bodo z ljudmi še naprej ravnali, kakor so v teh štirih letih vojske delali. Časi, ko je vsako surovina v oficirski uniformi lahko poljubno zmerjala, klpiutaia, suvala in pretepala ubogega infanterista, so definitivno minuli. Ako je inteligenca »pozabila« na svoje »struinnosti«, pa ni bivši prostak-trpin pozabil na vsa poniževanja in krivice, proti katerim ni bilo nobenega pripomočka in nobene pritožbe. Zato pravimo: iz oficirske suknje ven, o komur se dokaže, da se je le enega infaterista dotaknil z roko ali pestjo, iz oficirske suknje vun z vsakim \Volfgangom„ brez katerih tudi mi nismo bili. Ali mislite, da so leta 1914, 15, 16 in 17 že pozabljena, iti da je danes vsak imeniten človek, ki pijo in poje domovini na čast po ljubljanskih kavarnah!
— In naši »narodni« krogi, kako kratkega spomina so ti1 Ljudje, ki še leta 1915. o Rusih in Srbih niso drugače govorili, kot o lopovih, psih, prašičih, — so zopet našli svoje slovansko srce! Drugi zopet so danes »narodni«, ki lomijo še, sedaj slovenščino za silo, ki so preje sloveli kot nemški nacionalci. njih sorodniki so na glasu bivših konfidentov, nemško vzgojeni kadetniki itd. itd.
— alj mislijo gotovi ljudje, da je sedaj vse dobro in vse pokopano? Z neznačajnimi ljudmi ni treba nikjer graditi temeljev, na to ni pozabiti. — Tudi ne umevamo, da se hoče .v naši vojski aktivnikom odmeriti bogve-kako vlogo, Najprvo mora obveljati načelo: da sta si aktiven, kakor neaktiven oficir povsem enakopravna; v drugo pa nam v bivšem strogo nemško avstrijskem duhu vzgojeni ljudje sploh ne ugajajo, ali saj iz večine ne, Tudi sc bomo zanimali za njihovo zgodovino, in če treba za vsakega posebej. Zato pa tudi opozarjamo vlado, naj se ne prertagluje z imenovanji in avanze-inenti, — prvič delajo slabo kri, drugič niso dovolj utemeljena in tretjič so krivična, ker so omejena samo na gotove osebe. Pravičnosti pa je treba odpreti poti na široko najpoprej!
kriva edino vdova bana Erdedija, ker grozno dere podložne.
Z ozirom na to sporočilo prosijo kranjski stanovi 5. decembra nadvojvoda Karla, naj pri cesarju dela na to, da se hrvaškim graščakom in plemenitašem za vselej preix>vo nestrpliivo gospodarstvo in prehuda trdosrčnost, s katero postopajo proti tlačanom.
Nadvojvoda je popravil in izboljšal urbarijo in sodnije ter so prizadeval kmetom polajšati njih težavni stan. A pri vsem tem je bila sreča in' nesreča tlačanov le v rokah mogočnih in j)ovsod priviligiranih plemenlt-nikov, njih milost ali nemilost je določevala podjsžnim ali blagor ali gorje. Zato vidimo, da se je kmetom tega ali onega gospoda še precej človeško godilo, cjočim njih sosedje niso mogli strpoti težkega jarma; da so v enem kraju mirno živeli, v drugem se pa upirali.
Zadnji upori. Osvoboditev kmečkega stanu.
V	naslednjih stoletjih so se pripetili nekateri manjši upori. I ako so so I. 1630. in 1633. Kočevci vzdignili za-voljo puntarskega goldinarja, ki so jim ga 1. 1573. naložili v kazen. To kaže, da so bili tudi Kočevci zapleteni v upor omenjenega leta in da so kakor I. 1515. tudi 1573. I. upornikom zapisali uporni davek.
Spodnja Štajerska in Dolenjsko sta sploh doživela največ uporov. Leta 1635. meseca majnika so jeli rogoviliti kmetje nad Celjem in okoli Laškega, Kmalu se jim pridružijo še drugi Slovenci na Štajerskem in Kranjskem. Mnogo graščin in samostanov so naskočili in do-malega izropali. Graščaki so popuščali gradovo in po-
Politični pregled.
Hrvatske čete zasedejo Medmurje. Budimpešta, 5. decembra. (L.j. k. u.) Listu »Pester Lloyd« poročajo iz Čakovca (velika županija Zala), da se tam odločno
besnili. Kmetje pa so pobrali mnogo srebra, dragocenih stvari, oblačil, žita in.vina. Krški pisar, ki nam to poroča, pristavlja, da se je Krško postavilo v bran in da so meščani prisegli vkup živeti in umreti ter nikakor se ne podati upornikom, ki se jih je zbralo nekaj tisoč. Na Kranjsko pokliče vlada uskoke in Graničarje iz Karlovca na pomoč, na Štajersko pa grofa Ludovika Švarccn-berga z nekoliko stotinami hrvaških razbojnikov. Ti so uporne Slovence dobro naklestili. Kanior so prišli vojaki, so izropaj nedolžnega in krivičnega, tako da te Bogu usrfriti.
Vaicn je tudi upor na Tolminskem I. 1713., ki sc ie bil vnel proti užitnim na vino in meso. To užitnino so 1. 1706. vpeljati po vsej deželi. Upor se je razširil po vsem Goriškem. Tudi tedaj so bili začetniki Tolminci, ki se zbero v velikem številu, pridejo v Gorico in zahtevajo svoje konje ter blago, katero jim je bil zarubil dacarski podjetnik Barnicl. Razgrajali so več dni v Gorici in se pogajali z okrajnim glavarjem. Upor se je razširil tudi po Brdih, vipavski dolini, zlasti v Rihembergu in Devinu. Vlada ie poslala na Goriško hrvaških vojakov in ti so zadušili upor in polovili njegove začetnike. Začela se je preiskava proti njim in spomladi 1. 171-1. so obglavili in razčetrtili enajst Tolmince v Gorici na Travniku pri stebru sv. Ignacija.
Okoli I. 1830. je vrelo med kmeti okrog Šmarja pri Grosupljem na Dolenjskem.
(Dalje.)
zatrjuje, da prikorakajo v najkrajšem času hrvatske čete v Medmurje in je zasedejo. Hkrati pripravljajo tudi Slovenci napad na ogrsko ozemlje. Slovenske čete naj zasedejo ogrska tla v velikih županijah Vas in Zala. 250 mož broječa slovenska četa p«d poveljstvom nekega podpolkovnika je prišla od Radgone in je v Sobotici (Muraszombat) zasedla vse urade in odpustila vse ogrske uradnike.
— Štajerski Nemci proti Jugoslovanom. Gradec, 5. decembra. (Lj. k. u.) V sredo popoldne je prišlo k deželni vladi odposlanstvo zastopnikov okrajev iti občin Arveža, Arnoža, Lipnice, Luč, Cmureka, Radgone, Spiel-felda in Strassa. Pod predsedstvom deželnega glavarja dr. von Kaana so prerešetavali najnovejše navale jugoslovanskih čet v strnjene nemške deželne dele Spiel-feld, Cmurek in Radgono. Zastopniki tega ozemlja so sc živahno pritožili proti težkemu zatiranju prebivalstva po Jugoslovanih, zoper protipostavno zaplembo živil in so nujno prosili, naj državni svet, državni urad za zunanje stvari in deželna vlada odločno ukrenejo vse potrebno zoper to postopanje. Deželni glavar in pooblaščenci narodne obrambe so natančno obrazložili položaj ter so poročali o tem, kar se je storilo in kar se še ukrene zoper to. Dobili so od zastopnikov važna navodila za prihodnja pogajanja v Ljubljani z zastopniki jugoslovanske države. V večurnem pogovoru so se zastopniki Iz ogroženih ozemej uverili, da ie deželna vlada storila vse, kar je bilo sploh mogoče.
— Hudi izgredi v Holešovu. Brno, 5. decembra. (Lj. k. u.) »Tagesbote« poroča: Mesto Holešov je bilo ponoči predvčerajšnjim pozorišče hudih izgredov. Nekako ob 10*/«. zvečer so čehoslovaški vojaki, ki so prej popivali v gostilni, udrli v Zidovsko ulico, kjer so oplenili vse trgovine in skladišča. Piišlo je do spopada s stražo, tekom katerega ie bila straža razorožena. Trgovec Gruenbaum, ki so je pred kratkim vrnil z bojišča kot invalid, je bil dvakrat ranjen z bajonetom, nato je dobil še strel v trebuh. Ustreljen je bil tudi neki izdelovalec likerjev. Plenitve so trajale vso noč. Proti jutru so se izgredi razširili tudi na druge dele mesta. Iz Ko-jetina je prišla vojaška pomoč, da zopet vspostavi red, zdi se pa, da se je ta oddelek udeleževal ropanja. Znana Beerova tvornica oblek je popolnoma opustošena in oplenjena. Skoda znaša samo tu pol milijona. Vsega skupaj cenijo škodo na nekaj milijonov kron. Skoro vsi Židje v Holešovu so izgubili vse svojo imetje, vsled česar so začeli včeraj zapuščati mesto.
— Ameriški bombaž za Češko Praga, 5. decembra. (Lj. k. u.) Kakor je »Večer« baje izvedel iz zanesljivega vira, dospe že tekom januarja tolika množina bal bombaža po 225 kg iz Amerike na Češko, da bodo mogle že v januarju delati vse tkalnice v Ceško-slovaški republiki. Zaloga bo baje zaposlila vse tkalnice za dobo treh mesecev.
“ Stavka železničarjev vse Nemške Češke. Li-berce, 5. decembra. (Lj. k. u.) Tiskovni urad deželne viade za Nemško Češko poroča: Zolezničarji vse Nemške Češke so danes popoldne od 2. do 6. uprizorili demonstracijsko stavko zoper nasilstva čehoslovaških čei in zoper češko zahtevo, naj se nemško-češki železničarji podvržejo češki vladi.
— Cehi In Madžari. Čehoslovaški tiskovni urad poroča: Predsedništvo ministrskega sveta naznanja: Na pobudo dr. Beneša so je na vsak dvom izključujoč način odločilo: a) da je Karolyi pogodbo za premirje razložil na nedopusten in kriv način; b) da se v pogodbi za premirje integriteta Ogrske nikakor ni priznala in da sc s Karolyijem sploh ni pogajalo kot s priznanim in upravičenim predstaviteljem; c) da se veljavna in obvezna pogajanja glede bivše Avstro-Ogrskc izvrše v Versaillesu: d) da so zavezniki Cehoslovaško državo priznali in da potemtakem de faeto in pravnoveljavrio ogrske integritete ni. Ostali zavezniki madžarske državo in madžarske vlade doslej sploh še nikakor niso priznali.
— Opat dela zgago. V torek ponoči je, kakor poroča večernik lista »Pravo Lidti«, v samostanu Emavs nastanjeni vojaški oddelek prijel in zaprl emavskega opata Albana, ker se je bilo bati, da odnese važne v samostanu shranjene listine iz Prage, in ker je pred samostanom zbrana množica, ki je zahtevala aretacijo opata, katerega • smatra za glavnega povzročitelja nemško-nacionalnih demonstracij, grozila z demonstracijami. Kakor nadalje poroča list, je bilo iz oken opatove celice opazovati svetlobna znamenja. Ob 11. uri ponoči je moral samostan dovoliti vstop vojaški straži, ki jo opata prisilila odkleniti svojo celico. Preiskali so ga v prisotnosti treh oseb v posebnem prostoru in pri njem našli važne listine. Te so izročili policiji. Opat je sedaj pod nadzorstvom in samostana ne sme zapustiti. Samostansko poslopje in vhode stražijo dijaki.
— OgrJ hočejo Poiun. Budimpešta, 5. decembra. Ministrski predsednik Karolyi je prvomestniku Požun-ske KaroIyijeve stranke poslal odprto pismo, v katerem vočigled govoricam, da se je ogrska vlada odpovedala Požunu, odločno ugotavlja, da se ogrska vlada baš nasprotno z vsem povdarkom zavzema za to, da ostane Požun tudi v bodoče pri ogrski državi.
— OgrJ so tolažijo. Ogrski kor. urad poroča:	Po vesteh, ki prihajajo v vojno ministrstvo, puščajo češkoslovaško čete v občinah, ki jih zasedejo, glasovati, ali se prebivalstvo izjavlja za pripadnost k češkoslovaški
državi. Posebno razveseljiv izid teh glasovanj ni, ker na mnogih krajih nikakor ne upravičujejo čeških nad. Večina prebivalstva se izjavlja za pripadnost k ogrski državi in ne mara o češkoslovaški državi ničesar slišati.
— Nemška Avstrija dovolila prevoz čehoslovaškega zbora. Dunaj, 5. decembra. Od vojnega državnega urada sc uradno poroča:	V pogovoru dne 26. novembra med italijanskimi in čehoslovaškimi pooblaščenci ter osrednjim prometnim vodstvom se je dosegel sporazum
o	prevozu čehoslovaškega armadnega zbora od italijanske fronto preko Nemške Avstrije na Češko. Transport bo šel od loblaha, preko Beljaka, Sv. Mihaela, Sclz-taia, Kle.nreiilinga .Mauthausna, Gaisbach-NVartberga v Budjejevice. Prevoz sc bo začel 6. ali 7. t. m. in bo trajal 12 dni. Cehoslovaške čete bodo popolnoma opremljene z orožjem in opravo. One so ententne čete, ki imajo na podlagi pogojev za premirje pravico prostega prevoza skozi naše ozemlje <n ki se jih ne sme nadlegovali.
—• Dunaj brez premoga. — Promet omejeu. — Gledališča zaprta. Ker je prenehalo dovažanje premoga za Nemško-avstrijske železnice, preti nevarnost, da se železniški promet popolnoma ustavi. Promet dunajske mestne železnice bo najbrže že v petek ali v soboto prenehal. Na glavnih železnicah bo prihodnje dni prej-kone ostal v prometu samo po en osebni vlak, ki vozi v daljavo. Tudi tovorni promet bo še bolj omejen. — Naredba državnega urada določa, da se morajo zaradi primanjkovanja premoga zapreti vsa gledališča, vsi kinematografi. varijeteji in vse predavalnc dvorane. Zapreti se morajo tudi restavranti in kavarne. Poraba plina v gospodinjstvu se mora omejiti na en kubičen meter na dan. Hišna vrata morajo biti ob 8. uri zvečer zaprta, obrtni obrati in trgovine — izvzete so prodajal-nicc živil —• morajo biti zaprte ob 4. uri popoldne.
— Romanones sestavi novi kabinet. Potem, ko se je bil razgovarjal s kraljem, je Romanones izjavil, da mu je poverjena sestava novega kabineta. Upa, da bo kralju listo novega kabineta predložil že v kratkem. Nato ie Romanones posetil Mauro, Data, Albo in Garcijo Prieta.
— Španski trgovci proti samoupravi Katalonije. Od trgovcev sklicano zborovanje je protestiralo proti nameravani samoupravi Katalonije in je sklenilo izjavo, da bodo, ako se Kataloniji dovoli samouprava, vse province zahtevale, da se pretrgajo vse trgovske zveze z njo.
Dopisi.
Podružnica izobraževalnega društva »Svobode« v Vodmatu-Zeienl Jami je sedaj ustanovljena. V gostilni »pri Sušniku« v Zeleni jami se je zbralo lepo število sodrugov in sodružic, da ustanove v svojem kraju podružnico prekoristnega izobraževalnega društva »Svobode«. Vojna je mimi|a, beseda je postala zopet svobodna, v novi dobi sc porajajo novi nazori, nove perspektive, zato je potrebno, da z vsemi svojimi silami izrabimo duh časa in mu vtisnemo svoj pečat. Ljubljanska referenta sta razložila zborovalcem pomen in namen izobraževalnega društva, in jih poživljala, naj se trdno sklenejo v organizacijsko vrste, politične, strokovno in izobraževalne. V močni organizaciji je, delavstvo, tvoj spas, tvoja rešitev! Nato je bil izvoljen odbor podružnice »Svobode«, ki naj v kratkem začne delovati v znamenju prosvete in izobrazbe.
(z Škofjo Loke. (Dvojna mera.) V Škofji Loki edino je mogoče, da se dela razloček med železničarji ene ali drugo stroke. Postaja je dobila večjo množino živil: fižola, krompirja ip sod petroleja; moka baje še pride, ki so jo rekviriralj vojaštvu, iz Škofje Loke. Vse to blago sc je baje razdelilo, ničesar pa niso dobili delavci pri vzdrževanju proge. Razdeljevali so tudi petrolej med vpokojence in celo med privatnike. Privoščimo vsem, kar so dobili, toda tudi železničarji na progi so v potrebi. Jugoslavija, ki smo jo tako z veseljem pozdravljali, naj se spomni tudi teh siromakov. Želeli bi torej vedeti, ali ni bilo mogoče misliti tudi na prožne delavce in čuvaje ali se ni hote|o. Eno ali drugo: ali ni bilo mogoče, ali se ni hotelo in zakaj? Kolikor vemo je postajna aprovizacija za vse železničarje. Ni torej umestno, če se je delala razlika hotoina. Kakor čujemo misli tudi okrajni glavar Schitnig, da imamo ysega dovolj, ker koljemo prešiče in krave doma. Seveda to ni res, velika večina mora živeti le od svojega zaslužka. Tudi meso so ni razdeljevalo enako; mi smo dobivali le po 20 dkg, drugi po 30 dkg. Šele na posredovanje sodruga železničarja se ic ta krivica popravila. Vse kaže, da bodo glasovnice v rokah delavcev važen faktor, ki odpravi krivice. Sodrugi združujte se in oklepajte se našega delavskega časopisa »Napreja«, da bomo pripravljeni za najhujšo boje. — Škofjeloška rdeča straža.
Iz Litije, Pri nas v Litiji se delavstvo ne nahaja v preveč dobrem položaju. Gospodje delajo z nami, kakor se njim poljubi. Aprovizacija je škandalozna. Cc povprašamo po moki, ali kaki drugi stvari, se nam navadno odgovori, da pridejo uradniki na vrsto. Ker pa njim skoraj nič ne ostane, niso primorani gledati skozi prste. Zima je tu, premoga pa nič. Le tu in tam, je bil kateri toliko srečen, da ie dobil ostanek gospodov, kakih 50 kg za celo zimo. Večeri so dolgi. Svetili si bodemo pa r. vodo. Tudi dekan se je pričel politično gibati.
( Ali sit, sino ga do grla. Takozvana demokratska stranka nas slepi s svojim lepim imenom demokracija. Mi pa dobro poznamo prepad med novimi demokrati in socialno demokracijo. Sliši sc, da nameravajo napraviti po trgu električno razsvetljavo. Kako bode še, ne vemo. — Nekaj o nedeljski litijski igri: Dovoljujem sc malo kritizirati vašo igro. Godba na primer je bila slaba, posebno pred igro. Nered med občinstvom in nedisciplina, je napravila človeka nervoznega, posebno, če še to ne
'SllŠati’ kar si Povedo igralci na ušesa na odru! Malo več glasu, bi pa vendar lahko dali. Pri prvi igri »In sestre« le Janez zasluži malo pohvale. Druge uloge pa so bile mrtve. Burka je bila veliko boljša, lahko bi jekel: izbrana, ce bi se dotični umetniški slikar, kateri je Lenko prišel snubit malo živahneje gibal. Stara branjevka in hišna, pa dobi diplomo kot baba-klepetulja.
i	*•	E. M.
^JiocI v Cresnovcu pri Pragerskem, ki se i jc vršil dne 1. t. ni. ob desetih dopoldne, je bil zelo številno obiskan. Skoro vsi posestniki iz Crešnovca, železničarji iz Pragerskega in okolice in mnogo ženstva so poslušali z velikim zanimanjem in pritrjevanjem poročilo dr. Komna iz Ljubljane o socialističnih zahtevali do Jugoslavije. Shodu je predsedoval sodr. Bračič, zapisnik je vodil sodr. Marčič, ki je tudi shod otvoril. Govorili so še: g. Reisinan v imenu slov. bistriškega Nar. Sveta, ki vabi soc. dem. delavstvo na sodelovanje pri Nar. Svetu, g. nadučitelj Kukovec, ki je z lepimi besedami otroke zopet redno v šolo, g. posestnik HajJ-nik, ki jc slikal trpljenje malega slovenskega kmeta-proletarca in g. posestnik Kresnik, ki je opozarjal na nevarnost klerikalizma. Po sklepnih besedah sodr. poročevalca pa sodr. Marčič s pozivom, naj sc delavstvo in tnali kmet organizirata v soc. stranki, zaključil lepo uspeli shod. Za Pragersko in okolico se je ustanovila krajevna soc. pol. organizacija, ki jc razvila neumorno agitacijo za socialistične ideje.
Dnevne vesti.
•	Poverjeništvo za socialno skrb naznaja, da se je z današnjim dnem preselilo iz sodnega poslopja v »Dvorec« na Kongresnem trgu, kjer uraduje v prvem nadstropju na levo, soba št. 90/91. Stranke se sprejemajo vsak dan, razen ob nedeljah, od 9. do 12. ure dopoldne.
— Stanovanjska beda v Ljubljani. Pišejo nam: Vsi Ljubljančani, ki smo brez stanovanj, smo z velikim zanimanjem brali »Naprejev« članek. »Slov. Narod« iti »Slovenec«, zastopnika interesov hišnih in stanovanjskih posestnikov, se doslej za to vprašanje niti zmenila nista. Ali zdi se nam, da se samo s teoretičnimi članki poklicanih faktorjev ne bo zdregalo, da bi glede stanovanjskega vprašanja kaj ukrenili. Treba bi bilo kreniti na drugo pot in imenoma nahruliti vse tiste, ki imajo dvoje ali pa prevelika ali celo prazna stanovanja. Mi vemo n. pr., da ima Attems še sedaj stanovanje v Ljubljani, istotako Šušteršič, Kaltcnegger, Skubel in še celo vrsto drugih takih kavalirjev. Ti junaki so sicer pred jezo ljudstva pobegnili, a Stanovanja so si obdržali. Attemsovo stanovanje je v vladni palači, Šuštcršičevo v deželnem dvorcu! Večkratni milijonar Jean Pollak ima na Erjavčevi cesti vilo, ki stoji prazna, jo »popravlja«, da mu je ni treba oddati, posestnik in slikar Stare v Sodni ulici ima stranko v hiši, ki biva stalno v Gorici, notar Galle rabi celo nadstropje za sebe, v Kodelijcvem gradu stanuje le en častnik itd. —• Ce se vlada kmalu ne zgane, bomo začeli priobčevati notice o tem, kako velika stanovanja, da imajo različni gospodje pri vladi — mi hočoino z vsemi sredstvi prisiliti vlado in magistrat, da posveti stanovanjskemu vprašanju več pozornosti!
Naš demokratizem. Sodrug nam piše: Da ie naša Narodna vlada z Narodnim vječem vred prav nedemokratična, srno vedeli. Vedeli smo, da jo to gospodo kar srco bolelo, ko so narodi pomedli s toliko kraljički. Vedeli smo, da komaj čakajo, da bodo zopet lahko v kraljevskih predsobah po prstih stopicali in s osenčili v milosti razuih Veličanstev. Pred republiko jih je bilo vedno strah in groza — in »Narodu« je demokratična kraljevina z »gospodom kraljem« na čelu najbolj impo-nirala. A to, kar se je pred dnevi v Belgradu na ognus-nem ogovarjanju produciralo, presega že vse meje: V adresi Narodnega vječa kar mrgoli »Njegovih Veličanstev«, »Kraljevih Visokosti« in tako, kakor je odgovoril princ regent, demokratični Aleksander, tako demokratično so tudi habsburški in hohenzollerski princi odgovarjali. Ce že moramo imeti začasno rogentstvo, bi mislim naslov »gospod regent« bil pač edino primeren. Razmere so pri nas v Jugoslaviji tako čudno razvijajo, Ua bo mislim treba nam socialistom kmalu o tem premišljevati, ali naj naši zastopniki v vladi še sodelujejo alj naj rajše puste pozorišče samo meščanskim strankam. Ujedinjenje Jugoslovanov jo izvršeno — pri tem smo sodelovali; poslej bo pa morebiti v večjem interesu naroda in stranke, da si zopet zasiguramo proste roke in pustimo nadaljno vlado meščanski večini.
— AH jo resnično? Tržni nadzornik Ribnikar nam ic svoj čas sporočil, da ie izposloval pri hrvatski vladi ifc' voz 900 prcSičev na Kranjsko. Zelo smo se tega razve-
selili, čeprav smo se že takrat bali, da bodo ti prešiči šli skozi roke raznih prekupčevalcev. Sedaj pa se nam poroča, da je poverjeništvo za prehrano poverilo 11 i j u Predoviču prevoz in razprodajo teh prešičev. Mi tega kar verjeti ne moremo in prašamo naravnost poverjenika za prehrano dr. Tavčarja, ali jo ta vest resnična. Upamo, da ni. Kajti firma Ilije Prepodoviča ne daje tistih garancij, ki jih zahtevamo za tak posel. Ne Hlede na to, pa vemo, da je svoj čas dr. Tavčarjeva pisarna zastopala Ilija Predoviča in bi bilo vendar neverjetno. če bi ravno klijent dr. Tavčarja dobil tako dobavo. V interesu stvari same, kakor tudi dr. Tavčarja, zahtevamo pojasnila o tej zadevi.
Uradni list Narodn vlade SHS v Ljubljani. Včeraj jo izšla 17., danes 18. številka.
— Jugoslovansko navdušenje v Ljubljani se kar ne poleže. Posebno v Unionu se razni pijančki še niso otreznili od svojega navdušenja. Vsako noč se sliši iz Unionske kleti in kavarne divje vpitje in petje — posebno veliko častnikov se še vedno navdušuje. Očividno imajo prevelike gaže in pa odpravnine, da tako razsipljejo z denarjem. Pa tudi nekateri civilisti no zaostajajo. Mislimo, da bi bilo že enkrat čas, da preneha Ljubljana s pijančevanjem in krulenjem; vsi časopisi so se že nad tem zgražali. Kar sc nam pa najbolj čudno zdi, je to, da za nekatere lokale, in predvsem za Unionsko kavarno, očividno ne velja več policijska ura. Ljubljanski gostilničarji in kavarnarji so res potrpežljivi, da se radi te protekcijc, ki io vživa Union, še niso nikjer pritožili. Od policije pa zahtevamo, da nastopa strogo nepristransko in da poskrbi, da pijančki ne bodo kalili vsako noč nočnega miru.
— Poziv aktivnemu in vpokojenemu učiteljstvu z ozemlja, ki so ga zasedli Italijani. Vse aktivno in vpo-kojetio učiteljstvo z zgoraj označenega ozemlja, bivajoče sedaj v Ljubljani ali okolici, nujno vabimo na razgovor, ki bo v soboto, dne 7. t. m., ob 5. uri popoldne pri »Novem svetu« na Marije Terezije cesti (Prešernova soba). Pridite vsi! — H. Gangl.
— Poverjeništvu za pravosodstvo v prevdarek.
Pravica, je temelj države. Ta temelj pa more biti trden le, ako so sodniki možje, ki uživajo zaupanje ljudstva in stanovskih tovarišev. Pri nas se temelj že ruši, še predno srno pod streho. Sodne službo se oddajejo brez razpisa kar pod roko, stari izborni sodniki se prezirajo, imenujejo sc tisti, ki se znajo brezobzirno siliti v ospred-io in najbolje um6 kriviti hrbet. Vsled tega je uplivna sodna mesta zasedlo nekaj mož, ki jih tovariši nikdar niso smatrali za narodnjake in o katerih vsakdo ve, da so v stari Avstriji uspešno tekmovali z Nemci edino-le v klečeplastvu. Društvo profesorjev je dne 26. novembra t. I. od vlade zahtevalo, da se vsa mesta razpisujejo. To inora veljati tudi za pravosodstvo! Avtokratič-neinu postopanju pri imenovanju, ki je vzbudilo med sodniki splošno nevoljo, se mora storiti takoj konec, vsa sodna mesta, ki so se zasedla začasno, se mora razpisati in se smejo oddati definitivno šele na podlagi prošenj, o katerih naj se vpraša tudi društvo sodnikov. Samo na ta način preprečimo korupcijo, ki preti pravo-sodstvu.	Justus.
Aprovizačne razmere v Ljubljani so v zadnjem času, če mogoče šu slabše, kakor poprej. Posebno mesarji so postali zelo objestni. Nekaterim odjemalcem od-'agujejo meso v prvi vrsti, ga s posebnimi tekači dostavljajo na dom, se ne drže predpisane količine — dru-crim pa. ki čakajo ure in ure pred mesnicami, ne dobijo ničesar več! Iu kdo so to posebno protežirane stranke? Največkrat visoki gospodje nekdanjega režima! — Mestni magistiat prosimo, da stopi mesarjem hudo na prste. Naj pošlje parkrat svoje organe, da pogledajo, kaj se godi v mesnicah. Pa ne policajcv — energiji policijo ne zaupamo preveč.
— Še enkrat sladkor. Prejeli smo naslednji dopis: Kakor se nam poroča, so zadnjič nekatere ženske prav na nedostojen način navalile na cesti na gosp. župana, ter zahtevale od njega že koncem novembra sladkor za december. Ne vemo, ali je ta slučaj pripisovati zlobnosti tistih žensk, ki po trgu zbirajo- druge žene, da jih zapeljejo potem z raznimi lažmi do takih neprevidnih korakov, ali pa nevednosti strank sploh. Ker pa bode treba take slučaje v prihodnje že takoj v kali udusiti,
ocemo .e enkrat pojasniti, kako je s sladkorjem. Na-ret .i ura a za ljudsko prehrano na Dunaju, ki je danes se tembolj veljavna, ker so češke meje, od koder smo dobival, sladkor, popolnoma zaprte> do|oča> Ja jma Jo_
biti vsaka oseba mesečno le 3/, kg sladkorja. Ta sladkor so stranke v Ljubljani tudi redno dobivale že prve dni v mesecu, medtem ko so v nemških mestih v Gradcu in na Dunaju dobili komaj prvi ali drugi četrt sladkorja šele za mesec september, medtem ko nimajo prav nika-kega upanja, da bi ga dobile sploh še kedaj za oktober, november ali celo za december. Tudi Ljubljana bi ostala v decembru brez vsakega sladkorja, ako bi mestna aprovizacija ne zbirala ves čas vojske mesečne prihranke sladkorja, in ako bi sladkorna centrala v Ljubljani toliko ne pritiskala na Dunaja, da so vsaj za mesto Ljub-'iano pošiljali pravočasno sladkor. Zatorej opozarjamo se enkrat. Kaj bode s sladkorjem za mesec januar, je danes še popolnoma negotovo, ker so češke meje' se 'edno zaprte. Ce bi pa ne prišel pravočasno sladkor za januar, ni treba misliti, da ga je mogoče s surovostjo
doseči od gosp. župana, da ga preskrbi po zraku, ker čudežev danes ne zna nihče delati. Ce pa kdo misli, da se da tudi tako kaj doseči, naj poskusi sam, za kar mu bode aprovizacija, kakor tudi ostalo občinstvo v resnici hvaležno. Kar pa človek ne more storiti sam, naj tudi od drugih ne zahteva — najmanj pa na tako nedostojen način, kakor zadnjič. Vlada, sladkorna centrala iu iipro-vizacija so storile, in bodo tudi v prihodnje storile vse, da pride sladkor čimpreje v Ljubljano, če pa tega ne bodo mogle doseči, bode pa treba potrpeti.
— Gledališki škandal. Cela javnost v Ljubljani se razburja nad škandaloznimi razmerami pri prodaji vstopnic za fcledališče. Protekcionizem igra pri tej prodaji kar največjo vlogo. Razni vplivni člani pri vodstvu gledališča smatrajo za svojo glavno nalogo, da preskrbe svoje znance tako pravočasno s kartami, da ni sploh ni-kakih vstopnic več dobiti, kadar se blagajna otvori. Po-novnokrat se je že pripetilo piscu teh vrstic, da je po-prašal pri blagajni za vstopnice; pa se inu je reklo, da se začne prodaja za dotično predstavo šele naslednji dan. A naslednjega dne — čeprav prvi pri blagajni —> ni dobil nobene karte več; je že vse razprodano, kakor se je gospodična izrazila. Mi vemo celo, kateri gospodje, da posebno »razpolagajo« s kartami in rečemo samo eno: za danes zamolčimo imena — a če se ta način »predprodaje« korenito ne odpravi, bomo imena navedli in s pričami naše trditve podprli.
— Ljudski koncert. Pevsko društvo »Slavec« v Ljubljani priredi v nedeljo, dne 8. decembra 1918 v veliki dvorani hotela »Union« ljudski koncert. Izvajalo se bo 14 pevskih točk. Po končanem sporedu prosta zabava ob sodelovanju glediščnega orkestra. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 3 K za osebo. Vstopnice se dobe na dan koncerta v nedeljo, dne 8. decembra od 9. do 12. ure dopoldne v dvorani hotela »Union« iu zvečer od 7. ure nadalje pii blagajni.
— Aprovizaciji južne železnice v album. Prejeli smo na ogled naslednjo zanimivo vsebino iz živilčne založnice južnoželezniške aprovtizacije: pol kilograma soli, v kateri je bila primešana navadna soda, papirnati kosci in delci — slanine, očividen dokaz, da je bila do-tična sol postrgana s slanine. Ne bomo preiskovali, kje tiči vzrok tej malomarnosti, dasi smo prepričani, da se ta mešanica, ki se je oddajala za sol, ni bila namenoma fabricirana. Opozorili pa bi omenjeno aprovizacijo, da preišče blago, predno ga prične razdeljevati strankam.
— Nezgoda na južnem kolodvoru. Danes zjutraj je bil povožen na južnem kolodvoru v Ljubljani železničar ob premikanju vlakov.
— Izplačevanje vojaških nastanitvenih pristojbin se
zopet prične.ua mestnem magistratu .v soboto, dne 14. decembra 1918. v mestnem vojaškem nastanjcvahiem uradu (Mestni trg št. 27, III. nadstropje), iu sicer: za stanovanje v I. mestnem okraju (Poljanski okraj), v II. mestnem okraju (Mestni trg. Stari trg, Karlovška in Dolenjska cesta) in v III. mestnem okraju (Trnovo in Gradišče do Franca Jožefa ceste) v soboto, dne 14. decembra; za stanovanje severno Prešernove ulice, Franca Jožeta ceste — IV. in VI. mestni okraj — Št. Peter-ski okraj in Vodmat) v pondcljek, dne 16. decembra. Za Spodnjo Šiško in vse one, ki bi bili zadržani v gori navedenih dneh, v torek, dne 17. decembra. Uradne ure izplačevanja so od 3. do pol 6. popoludne.
— »Društvo slovenskih notarskih kandidatov« v Ljubljani je imelo v nedeljo, dne 1. t. m. občni zbor v* restavraciji »Narodnega doma« v Ljubljani. Na zborovanju je bila sprejeta resolucija, ki obsega razne zahteve. in izvoljen je bil odbor. Poverjenik za pravosodje v Ljubljani se zaprosi, da nemudoma odredi razpis vseli izpraznjenih notarskih mest na slovenskem delu Koroške in jili odda slovenskim prosilcem. Zahteva se, da Narodna vlada SMS v Ljubljani odstavi nemudoma (kakor je odstavila nemške sodnike), tudi vse nemške notarje na v svojem območju ležečem ozemlju, predvsem pa takoj one, koje je bivša avstrijska vlada brez zadostnih izkazi! iz političnih ozirov kvalificirala usposobljenim za uradovanje v slovenskem ozemlju. Slovenski notarji se poživljajo, da takoj pričnejo s pripravljalnim delom za načrt slovenskega notarskega reda in da k dotičnim posvetovanjem pritegnejo najmanj dva zastopnika »Društva slovenskih notarskih kandidatov« v Ljubljani.
Uradovanje Narodnega sveta. Pisarna NS v Ljubljani, uraduje za stranke izključno le vsak delavnik od 10. do 12. dopoldne in od 3. do 5. popoldne.
— Naredba glede erarsklh konj. Naroča se vsem posestnikom, ki so med umikanjem vojske čez Kranjsko proti reverzu prevzeli konje od erarja ali drugih v to pooblaščenih vojaških poveljstev in županstev, da obdržijo te konje do splošne klasifikacije. Glede konj, ki se še nahajajo v vojaških rokah, so se izdala potrebna povelja. Ciganorn oddajati konje proti reverzu, je strogo prepovedano. Ce se take sumljive ljudi zasači s konji, jih je aretirati in jim isto odvzeti, ako nespodbitno ne dokažejo, da so jih pravilno kupili od državno komisije za oddajo konj. Orožniške postaje imajo ukaz javiti vse tiste, ki so si na nedopusten način prisvojili vojaške konje (namreč brez reverza, potrdila, računa, dovoljenja županstva). Izvoz konj v kraje, zasedene po Lahih in Nemcih je prepovedan.
—• Kaj hočo tržaški odbor za očiščenje? Novi tržaški list »Naziotie« piše: »Odbor za očiščenje nadaljuje svoje delo in je še jači. Ni res. da bi bil kr. guvernator razpustil odbor ali da bi ga oviral v njegovem delovanju. Odbor ve, da ima izvršiti ogromno nalogo: poizvedeti po emisarjih bivše vlade in vlad, o katerih so upali, da bodo sledile prejšnji, in za katere je znano, da so prej delovali kot ovaduhi, potem pa kot propagandisti proti Italiji; prijazno napotovati stari vladavini vdane ne italijanski narodnosti pripadajoče osebe, da odidejo v svoje kraje; zahtevati od obratovalcev, da naj sprejemajo delavce italijanske narodnosti, zlasti ker bo po osnovi novih domovin, vsemu tujemu delavstvu, katerih priseljevanje v Trst je pospeševala avstrijska vlada, pač na tem. da se vrnejo v svoje svobodne domovine. Odbor za očiščenje hoče očistiti urade, oblasti, društva, strokovna društva tujih avstrijskih in Italiji sovražnih živ-ljev; noče, da bi se v delavnicah, hišah, kjer S3 stvarja imetje mesta in prospeh naroda* ugnezdilo tuje ljudstvo, ki rovari v škodo mesta fn italijanskega naroda. Zato pozivlje odbor za očiščenje na sodelovanje vseh dobro-mislečih, da ga podpirajo v njegovem svetem delu za pravo odrešenje našega kraja zavratnosti skrivnih in odkritih sovražnikov, ki jih še kuje v sebi. Sedež odbora za očiščenje, kateri je že zelo številen, je v ulici Pier Luigi da Palestrina štev. 3/B. Poslovne ure od 18. do 20.«
— Zagrebška univerza. Predavanja na zagrebški univerzi se prično 8. januarja 1919.
— Novi listi v Bosni. Prvega decembra je izšla v Sarajevu prva številka novega dnevnika »Jugoslavija«, ki je namenjen katoliškim Hrvatom v Bosni in Hercegovini. V Banjaluki je pričel izhajati list »Država«, ki se tiska v latinici in cirilici ter je urejevan v jugoslovanskem duhu.
Shodi.
V Ptuju se bo vršil shod v soboto že ob 5. popoldne,
ne pa ob 7., kakor je bilo objavljeno v razglasu.
Odborniška seja podružnice »Svobode« za Vič — Glince — Rožno dolino se bo vršila v	nedeljo 8.	t.	m.
ob	treh popoldne v	Rožni	dolini št. 189.
Ljubljanski peki	imajo	sestanek v nedeljo, dne	15. t.
m.	dopoldne ob 10.	uri v	Šelenburgovi	ulici štev.	6,	II.
nadstropje, da se pogovore o svoji organizaciji, ki je pred vojno tako lepo uspevala. Udeležite se sestanka vsi! Ce se drugi delavci organizirajo, potem tudi peki ne smemo biti zadnji.
Pevski odsek »Svobode« se ustanovi v soboto, dne 7. decembra ob pol 8. uri zvečer v upravništvu »Na-preja«, Frančiškanska ulica 6. ~ Istotam in isti čas se ustanovi tudi tamburaški odsek. Vabimo sodruge in so-družice, ki imajo veselje do petja ali tamburanja, k polnoštevilni udeležbi. „
V Lesah na Koroškem se bo vršil shod rudarjev v soboto, dne 7. t. m. zvečer. Vse drugo, kdaj in kje spo-roce zaupniki.	>
V Crni na Koroškem se bo vršil shod rudarjev v nedejo, dne 8. t. m. ob 10. dopoldne. Kraj zborovanja sporoce zaupniki.
Zadnje vesti.
Koroški Nemci o položaju v deželi.
*PlniC»hi° V ' 5' dcc- (Ljl k- Začasni de-
v kateri	imelv^nurno	zaupno	sejo.
c- ,ij ■ J akor se cl|Je> pečal izključno Je s položajem, ki ga je ustvarilo neprestano prodiranje Jugoslovanov na Koroško. Sprejel se je soglasen sklep. V javni seji so nato socialno emokraticm poslanci vložili nujen predlog zaradi samolastnega nastopanja polkovnika Pas-sjja v Gradcu v zadevi pogodbe z jugoslovanskim generalom Maistrom o zasedbi nemških ozemelj na Koroškem po jugoslovanskih četaii predlogu se naproša državni svet na Dunaiu naj nemudoma uvede strogo preiskavo in naj polkovnika 1 assyja brezobzirno pozove na odgovor Nujm predlog izvaja, da je izročitev nemške zemlje na Koroškem po polkovniku i assyju pri odgovornih oblastih na Koroškem izzvala silno ogorčenje, ki je tem bolj upravičeno, ker je Passyjevo ravnanje izdajstvo nem-f .1, interesov na Koroškem. Nujni predlog jc bil takoj soglasno sprejet. Drug nujen predlon .so vložile vse tri deželnozborske stranke skupno zoper nastopanje Jugoslovanov, ki kršijo samoodločbeno pravo narodov. V pred-Igu opozarjajo na nasilno vdiranje jugoslovanskih oddelkov v jezikovno mešane koroške okiaje ter v 11 ji h ležeče povsem nemške naselbine, na odstavljanje uradnikov ter občinskih |)redstojnikov kakor tudi na nevarnost, ki vsled tega grozi rednemu preskrbovanju, nadalje na hudo kaljenje miru, plenitve, vlome in na uničevanje javne in zasebne lastnine v mestu Pliberk, potem na napade na mesto Velikovec in na popolnoma nemške kraje Labud (Lavamiind), Sv. Peter in Šent Andraž v La-budski dolini, končno na ogroževanje Celovca.
Sent Vid in Beljak ter na vedno lnijše razburjenje, ki se zaradi vsega tega polašča nemškega in slovenskega prebivalstva, in od dne. do dne veča nevarnost krvavih spopadov. Da bi se zdelo, da je tako ravnanje upravičeno, so med jugoslovanske oddelke pomešani posamni srbski častniki in vojaki, najbrž vojni ujetniki srbske narodnosti. Povdarek tega predloga leži na nastopnem protestu: Začasni koroški deželni zbor slovesno in resno protestira zoper samovoljno in oblastno nastopanje proti nemškemu prebivalstvu koroške dežele. V vsem tem vidi očitno poseganje v njegove pravice ter v viso-čanstvo Nemško-avstrijske republike. Zato se obrača tudi do nemško-avstrijske državne vlade z nujnim pozivom, naj se temu odločnemu ugovoru v polnem obsegu pridruži in naj kar najhitreje zopet uveljavi prejšnje pravne odno-saje potom pogajanja z' jugoslovansko vlado. Končno zahteva, naj se k predposvetovanjem o mejnih vprašanjih kakor tudi na mirovno konferenco samo z ozirom na narodnostna in go^ spodarska vprašanja nemškega prebivalstva na Koroškem pošlje poseben zaupnik, ki ga določi koroška deželna vlada in ki naj je pogajalcem dodeljen kot stalni svetovalec. Zbor prosi, NemškO-avstrijski narodni svet, naj to izjavo na primeren način naznani ententniin državam in nevtralnim vladam. — Tudi ta nujni predlog je zbor sprejel brez posvetovanja.
Živila za Avstrijo.
W a s h i 11 g t o n , 4. dec. (Lj. k. u.) Kakor poroča Reuterjev urad, se tukaj naznanja, da je ponoči po podpisu pogodbe za premirje odplulo v Evropo nekaj ladij z 20.000 tonami živil za severno Francijo, Belgijo in Avstrijo.
Slovaki nečejo pod Čehe?
Budimpešta, 5. dec. (Lj. k. u.) Ogrski kor. urad poroča: Narodnostni minister Jaszi ie danes sprejel odposlanstvo sveta vzhodnih Slovakov na Ogrskem, ki je ministrru izjavilo, da svet želi imeti samostojno republiko Gorenje Ogrsko. Odposlanstvo je poudarjalo, da slovaški narod kot tak nikakor noče priti pod češko gospodstvo.
Bivši nemški prestolonaslednik se pere.
A m s t e r d a m , 5. dec. (Lj. k. u.) Po Reuterjevi brzojavki iz Njujorka se je tukajšnji poročevalec brzojavne agenture »Associated Press« v pondeljek razgovarjal z bivšim nemškim prestolonaslednikom in ta je rekel med drugim, da se ni odrekel ničemur in da ni podpisal nobenega dokumenta. Toda. ako bi nemški narod sklenil pe*. ameriškem ali francoskem zgledu, bi bil popolnoma zadovoljen s stanom preprostega nemškega državljana. Rad bi storil vse, kar je v interesu njegove domovine. — Na vprašanje, kaj smatra za odločilni preobrat te vojne, je rekel prestolonaslednik, da je po njegovem uverjenju Nemčija izgubila vojno začetkom oktobra 1914. Po njegovem mnenju položaj Nemčije ne bi bil brezupen po bitki ob Mami, ki je Nemčija ne bi bila izgubila, ako ne bi postali načelniki generalnih štabov nervozni. Skušal je takrat pregovoriti generalni štab, da poda mirovno ponudbo, ako tudi za velike žrtve. Pripravljen je bil celo, odstopiti Alzacijo-Loreno. Odgovorili so mu, naj sc bavi s svojimi stvarmi in naj se omeji na poveljevanje svoje armade. Nasproti vsem v inozemstvu razširjenim vestem izjavlja, da nikdar ni želel vojne in da je smatral trenotek za zelo neugoden. Od vsega začetka je bil uverjen, da se bo Anglija udeležila vojne. Toda princ Heinrich in drugi člani družine Hohenzollerjev so mislili drugače. Prestolonaslednik je ozlovoljeno govoril o delovanju generalnega štaba, ki je po njegovi sodbi odgovoren za več pomot. IzjaviJ je nadalje, da je bil Ludendorff glavni hujskač nemške vojne politike in da je bil Hindenburg le po imenu vrhovni načelnik. Ludendorff in njegov štab sta neprestano podcenjevala sovražnika in nista nikoli verjela, da bo Amerika v resnici poslala toliko mošiva. Naposled je rekel prestolonaslednik, da cbčuduje Wilsona, ki bo po njegovem uverjenju nemškemu narodu pripomogel do pravičnega miru.
Mackensnove armade ne bodo internirali.
B e r 1 i n , 5. dec. (Lj. k. u.) Nemška komisija za premirje je izposlovala, da se Mackens-nova armadna skupina ne bo internirala. Čete se povrnejo v domovino deloma po železnici, deloma peš. Več oddelkov je že prestopilo nemško mejo.
Za hudo kazen Nemčije.
R o 11 e r d a m , 5. dec. (Lj. k. u.) Churchill je izjavil na nekem volilnem shodu, da se ni
bati, da bo Nemčijo doletela le lahka kazen. Kazen bo nad vse mere grozna.
Za samostojno rensko-vestfaisko republiko.
K e 1 m o r a j n, 5. dec. (Lj. k. u.) Na dveh ogromnih shodih, ki sta se obdržavala nocoj, so zborovalci zahtevali skorajšnjo proklama-cijo samostojne rensko-vestfalske republike, ki bi spadala k nemški državi.
Sitnosti z Viljemom.
Haag, 5. dec. (Lj. k. u.) Poslanec Mar-chant je v drugi zbornici izjavil, če bi bivanje prejšnjega nemškega cesarja na Nizozemskem dovedlo do težkoč v razmerju do inozemstva, bi ga morala holandska vlada naprositi, naj se vrne v Nemčijo.
Volilni boj na Angleškem.
Stockholm, 4. dec. (Lj. k. u.) »Poli-tiken« je izvedel iz Bergena od potnikov iz Angleške, da je volilni boj v Angliji zelo hud. Razvija se vedno bolj v boj med imperializmom in socializmom. Delavska stranka je v tristo okrajih fvrešla v napad, nima pa ne denarja, ne listov.
VVilson odpotoval v Evropo.
Njujork, 4. dec. (Lj. k. u.) Reuterjev urad. poroča:	Predsednik	Wilson je danes ob
10. dopoldne odpotoval v Evropo.
Londonska konferenca končana.
Pariz, 5. dec. (Lj. k. u.) »Agence Havas« poroča: Clemenceau, Orlando, Sonnino in lord Derby so snoči dospeli iz Londona. Orlando in Sonnino sta nadaljevala svojo pot v Italijo. Zavezniška konferenca se je menila o dobi premirja, ki ga bodo prejkone podaljšali. Splošna mirovna konferenca bo bržkone koncem januarja v Parizu.
Ameriške izgube vsled nemških podmornikov.
W a s h i n g t o n , 4. dec. (Lj. k. u.) Državni tajnik Lansing poživlja ameriške državljane, naj tekom 30 dni prijavijo izgube, ki so jih utrpeli po nemških podvodnikih pred vojno napovedjo. Po izbruhu vojne je Amerika po uradnih podatkih izgubila vsled napadov nemških podmornikov 145 osebnih in 175 drugih trgovskih ladij.
Veseli papež.
, R i m , 5. dec. (Lj. k. u.) »Osservatore Romano« priobčuje papeževo okrožnico, v kateri izraža svoje veselje, da je premirje končalo krvolitje in uničevanje na morju, na kopnem in v zraku. Papež je uverjen o skorajšnjem miru.
Aprovizacija.
Inozemsko meso. Mestna aprovizacija ljubljanska bo oddajala inozemsko meso v pondeljek, dne 9. t. ni. dopoldne od 7. do 9. ure v cerkvi sv. Jožeia.
Krompir /.a VII. okraj. Stranke VII. okraja prejmejo krompir v soboto, dne 7. t. m. pri Mlihleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: od 8. do 9. štev. 1 do 150, od 9. do 10. štev. 151 do 300, od 10. do 11. štev. 301 do 450, popoldne od 2. do 3. štev. 451 do 600, od 3. do 4. štev. 001 do 750,' od 4. do 5. štev. 751 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 10 kg krompirja, kg stane 80 vin.
Krompir za VIII. okraj. Stranke VIII. okraja prejmejo krompir v pondeljek, dne 8. t. m. pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: od 8. do 9. štev. 1
do 150, od 9. do 10. štev. 151 do 300, od 10. do II. štev. 301 do 450, od 11. do pol 12. štev. 451 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 10 kg krompirja, kilogram stane 80 vinarjev.
Krompir za IX. okraj. Stranke IX. okraja prejmejo krompir v pondeljek, dne 9. t. m. popoldne pri Miihl-eisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: od 2. do 3. štev. 1 do 120, od 3. do 4. štev. 121 do 240, od 4. do 5. štev. 241 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 10 kg krompirja, kilogram stane 80 vinarjev.
Razno.
Nadvojvode in generali sežigajo vojne arhive. iz Inomosta poročajo: Nadvojvoda Peter Ferdinand je bil eden prvih, ki je zbežal s fronte in se požuril v Imst, kjer se je nahajalo več sto kilogramov vojnega arhiva. Ta vojni arhiv je dal takoj sežgati, da s tern uniči vsak sled o vsebini arhiva, ki spominja na odredbe »slavnega« vodstva njegove armadne skupine.
*	Poslednja srajca. Ccški listi prinašajo naslednji dogodek iz današnje dobe: Pri zdravniku, čakalnica se izpraznuje. Le še neka žena čaka na zdravnika. Zdravnik jo pozove v ordinacijo. Zena kašlja, njena lica so upadla, bolna. »Prosim, slecite se!« pravi zdravnik. Žena stoji nepremično, iz udrtih oči so ji vlijejo solze. »Kaj Vam je?« vpraša zdravnik. »Razburjeni ste!« Žena:	»Ne	morem Vam povedati, gospod zdravnik!«
Zdravnik: »Pa zakaj ne. draga gospa! Zdravniki poznamo mnogo bolezni, ki jih drugi ne poznajo .....«■ Žena: »No, sram me je, gospod zdravnik. Nimam srajce!« Tišina v ordinaciji." Nato zdravnik:	»Ali	draga
gospa, Vi ste danes že četrta . . .«
Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Petejan.
Tisk »Učiteljske tiskarne« v Ljubljani.
Pisarniško mož,
moško ali žensko, zmožno slovenske in ev. nemške stenografije in strojepisja iščem. Pismene ponudbe na dr. Milana Koruna, odvetnika v Ljubljani.
mummmmmmmmmuummmmm
Iščemo dobre
 as KOLPORTERJE
za razprodajo „ N A P R E J A “ po mestu in javnih lokalih. — Kolporter dobi od vsakega prodanega lista 4 vinarjev. — Nastop takoj. Zglasiti se je v upravi „NAPREJA“.
■■■■■■■■■■■■■■■■■■
Delavsko izobr. društvo „Svoboda“
razpisuje
mesto
tajnika. —
Govorništva in organizacijskega dela sposobni imajo prednost. — Ponudbe na naslov: Štefan Dražil, Konz. društvo za Ljubljano in okolico, Spodnja Šiška pri Ljubljani.
Okrajna bolniška blagajna
" v Ljubljani.	■
Pisarna : Turjaški trg 4/1. — Uradne ure od 8. zjutraj do 2. popoldne. — Ob nedeljah in praznikih blagajna ne uraduje.
Zdravniki gg-:
Dr. Breskvar Viktor, splošno zdravljenje, ordinira v blagajni od 1. do 2. popoldne. Dr. Košenina Peter, splošno zdravljenje, ordinira v blagajni od pol 11- do P01
Dr. Kraigher Alojzij, splošno zdravljenje, ordinira od 1. do 3. popoldne, Poljanska
Dr. Zajec Ivan, splošno zdravljenje, ordinira od pol 1®i^°2po1 11' doPolcllie v bla' gajni, od 2. do 3. popoldne v Frančiškanski ulici 2.
člani, ki potrebujejo zdravm^ko pomoč, in
pomoči, se	rdinirajo zdravniki le v nujnih primerih. Bolniški list, ki ga izpolni
zdravnika > brez na	oddat, v blagajniški pisarni. Ob nedeljah in praznikih ordinirajo zdrav-
zdravm ,	nrimerih	Zdravila se dobivajo v vseh ljubljanskih lekarnah. Bolniščina se iz-
nlačuie ob sStaK" do 1. ure popoldne, če je ta dan praznik, dan prej. Bolnike ki se zaradi bolezni ne morojo zglasiti sami, mora priglasiti kdo drugi. Potrebna specialna zdravljenja dovoljuje blagajna po nasvetu zdravnikov.	NflCClstvO.