102. številka.
V Ljubljani, dne 21. oktobra 1916
III. leto
Delavec izhaja vsak petek z datumom naslednjega dne. — Naročnina za celo leto K 5-20, za pol leta K 2-60, za četrt leta K 1'30. Posamezna številka 10 vin. Naročnina za Nemčijo za celo leto 5 mark, za Ameriko 2 dolarja. Pošiljatve na uredništvo Id upravništvo: Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 6, prvo nadstr.
DELAVEC
Rokopisi se ne vračajo. — Inserati z enostolpnimi pe-tit vrsticami se zaračunavajo in sicer: pri enkratni objavi po 18 vin., pri trikratni po 16 vin., pri šestkratni po 14 vin., pri celoletnih objavah po 12 vin za vsakokr. — Za razne iz jave itd. stane petit vrstica 24 vin. — Reklam, so poštn. ine proste. —Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
Strokovne organizacije in stranka.
Ob vojnem času je politično delovanje omejeno, ker so sistirana politiška društva in pravice državljanov. A kljub temu politiško stremljenje ne preneha, marveč skuša na gospodarsko - politiškem polju doseči svoje smotre. Zlasti velja to za kapitalistiške organizacije, ki se malokdaj razvijajo neovirano kakor v času, ko ni treba izgubljati besed v politiki, marveč le zlagati in združevati glavnice, snovati velikanska podjetja in jih zavarovati gospodarsko z vsemi poinočki, kijih nudi umetnost kapitalistiškega gospodarstva.
1 Seveda je ta razvoj popolnoma naraven. In kakor je ta pojav naraven, tako je tudi naravno, da bo moralo delavstvo, ko nastopijo zopet normalne razmere, posvetiti svojo pozornost politiki. To razmotrivanje za takrat!
Kaj me briga politika ? Kaj mi mar stranka ? Taka vprašanja čujemo prav pogosto, in sicer od tovarišev, ki so dobri člani strokovnih organizac j, a sicer se ne zanimajo za nič razen za interese v svojem ožjem poklicu. Še večkrat pa izražajo tako naivno mnenje indiferentni delavci, češ da nimajo kaj iskati v politiški organizaciji, ker ne spoznavajo onih prednosti, ki jih ta nudi. Mnogo jih je, ki samo skrivajo svoje misli pa pravijo: Kaj me briga politika? Kaj mi mar stranka ?
Drugi zopet menijo, da je dovolj, če so člani strokovne organizacije in jim je stranka, postranska stvar. Saj smo organizirani, pravijo ti junaki. Toda varajo sami sebe; često je tako stališče izraz sebičnosti. Taki tovariši dokazujejo s tem le, da ne poznajo ne meje ne moči strokovnih organizacij in ne bistva stranke; ali pa so sebičneži, ki raje puščajo druge delati in žrtvovati, da potem uživajo, ne da bi bili kaj žrtvovali, sadove truda.
Ti tovariši so slepi 1 Izkušnja namreč uči, da so politiško indiferentni člani, navadno tudi le napol zavedni strokovni člani; če niso dovolj solidarni s stranko delovnega razreda, navadno tudi niso dovolj solidarni s člani svoje strokovne organizacije. Kdor ostane samo pri tej, kdor ne razume, da zahteva njegov razredni interes pristop k stranki, tr utegne biti dober delavec v svoji stroki, dobea in zaveden proletarec pa ni-
P.
Boljše nego apel na razredni instinkt, je zdrava pamet. Dokažimo delavcem, da morajo biti strokovno in politiško organizirani, če hočejo veljati kot organizirani! če kdo pripada strokovni organizaciji, je šele na pol pota. Dokaz za to ni težak. Zakaj pri vsakem koraku utegne čutiti delavec, da ni le podjetnik, ki ravna z njegovim življenjem, marveč še cela vrsta drugih činiteljev odločajo o njegovi usodi. Kot rodbinski oče in državljan je često okusil stvari, ki mu ne ugajajo. Vzgoja otrok mu nalaga veliko skrbi in često tudi nevoljo; zeli v državi, deželi in občini več pravic, da si tam pribori ugodnosti, ki mu gredo kot državljanu in občanu ali tudi kot članu družbe. Kdor tega ne vidi, ne čuti, ta je že moral izgubiti vsakršen čut za svoje interese in svojo bodočnost.
Potreba politiške organizacija se pa da prav s stališča strokovne organizacije kaj jasno spoznavati. Strokovno organizirani delavec ve namreč, da ne gre le za čimvečjo mezdo, ne za denarno mezdo, marveč za , mezdo, s katero je mogoče potrebščine kupiti. Ve in žena mu vsak dan pripoveduje, da ima denar vedno manjšo vrednost. Tudi vzroke tega pojava pozna bolj ali manj: Agrarci in industrijci znajo potom oderuških očuvnih carin cene živilom in potrebščinam privijati, in česar ne morejo doseči z oderuškimi carinami, to nameravajo doseči z asociacijami (kmetiškimi zadrugami) in karteli. Ob teh visokih cenah bogate razentega še razni prekupci in drugačni parasiti. Vsi se rede ob siromašni mezdi. Draže se stanovanja in tira se prebivalstvo v bedo, ki je zdravemu razvoju človeštva skrajno škodljiva. Družinsko življenje se zanemarja, podivjanost otrok, alkoholizem in tuberkuloza sta najhujša spremljevalca stanovanjske bede in nezadostnega prehranjevanja.
Vrhutega plačuje proletarjat direktne in indirektne davke za vse potrebščine, ki jih ima država; mladino vzgaja sistem zase. Iz teh dejstev je razvidno, da ne zadošča, če se delavec samo v strokovni organizaciji bori za svoj obstanek, marveč je njegova naloga, da zahteva tudi tam svoje pravice, kjer se kujejo zakoni, da tudi tam soodločuje, kjer se rešujejo socialna vprašanja članov človeške družbe.
S politiko bomo očuvali gospodarske interese, ki se bo pa upoštevala šele tedaj, če bo proleteriat res primerno zastopan povsod,
kjer odločajo politiške stranke. Kdor je dru’ gačnega mnenja, ta pač še nima niti abc spoznanja in pomaga s svojim indiferentizmom le meščanskim strankam, da izvajajo nemoteno svojo egoistiško politiko. Mogočen faktor postane delavstvo v politiki šele takrat, ko se resnično zavzame za politiko. Vse pridobitve, ki jih je delavstvo priborilo, so bile pridobljene z odločnim bojem. Delavci so morali imeti svojo politiko, potom solidarne politike svojih organizacij so dosegli vse, kar že imamo. Boj ni torej naperjen le proti kapitalizmu, marveč tudi proti nedostatkom, ki otežkočujejo in poslabšujejo socialni položaj delovnega ljndstva.
Važne so politične organizacije za delavstvo iz socialnopolitiških interesov. Enak interes imajo vsi delavci na koalicijskem pravu, socialnem zavarovanju, delavskem varstvu. Delavci različnih strok se morejo združiti k uspešnemu delovanju v tem smislu le v politični organizaciji. Saj ima delavstvo premnogo skupnih interesov. Kdo bo še trdil in vpraševal: Kaj me briga politika,- kaj mi mar stranka ?
Politiška organizacija je opora in dopolnilo celotni organizacijski obliki. Kar ne morejo doseči strokovne in konsumne organizacije, to se skuša doseči s politično organizacijo. Brez nje ni mogoče vplivati na zakonodajo, ne na uprave dežel, mest in občin; tudi ne bi bilo mogoče ohraniti koalicijske in asociacijske pravice delavstva, brez katerih strokovne in konsumne organizacije ne bi mogle obstajati.
In kako naj se sporazumejo delavci raznih strok pri volitvah v obrtna razsodišča, nezgodne zavarovalnice, bolniške blagajne itd. To bi morda še šlo, toda razen teh volitev imamo politiške volitve, ki jih brez politiške organizacije sploh ni mogoče uspešno voditi. Pri vseh teh volitvah ima delavstvo skupne interese, o katerih more uspešno obravnavati le v politiških organizacijah. V njih se mora združiti vsa duševna in moralna sila organiziranega delavstva, ki vodi in ravna razna delavska gibanja smotreno, da ne nastanejo nasprotstva, ki utegnejo koristiti le nasprotniku. V strokovnih organizacijah morajo za-raditega opravljati društvene posle možje, ki poznajo potrebe splošnega delavstva in tudi vedo ceniti pomen solidarnega dela. Sloviti
LISTEK. Strah pred pametjo.
Nekaj angleškega časopisja je jelo polagoma nastopati proti jingovski gonji in zagovarjati mir na podlagi pametnega sporazuma. Meščanski listi so nedavno objavili jedro članka v »Maticherster Guardian«, ki skuša prav previdno vplivati v tej smeri. V enakem zrnislu, le še odločneje pišejo drugi angleški listi, kakor na primer veliki liberalni tednik »Na-tion«. V številki z dne 23. septembra je objavil med drugimi J. R. Mozley članek, 'v katerem pravi povsem odločno, da popolne zmage entente niti želeti ni. Taka zmaga bi odtrgala Nemčiji Alzacijo in^Lo-taringijo, Avstriji Galicijo, Bosno, .-lužne Tirole in Trst, s čemer bi bili obe državi
ponižani. »Ponižanje«, pravi Mozley, »je stanje, ki so ga ob različnih prilikah izkusili vsi evropski narodi, in vobče ima res nekaj zdravilne moči v sebi; toda če že želimo, da bi se države sveta zedinile glede trajne mirovne zveze, ne moremo hoteti, da bi ponižanje ostalo trajna«. Take pametne glasove ne smemo precenjevati po pomenu, so namreč le majhen del javnega mnenja na Angleškem in ne morejo na dejstvih ničesar spremeniti, da bi Anglija in ententa odnehala od svojih u-ničevalnih namenov. Pozdravljati jih pa pač smemo kot početek preobrata javnega mnenjai, ker utegnejo ugodno vplivati vbodoče.
Seveda so tudi v Nemčiji ljudje, ki jim pretresa živce vsaka beseda glede sporazumljenja, če jo govore tam na oni strani. Ti ljudje so veseli, če angleški ministri prepovedujejo o uničenju Nemčije,
da pa je na Angleškem vedno več ljudskih mas. ki mislijo drugače, tega ne marajo slišati, zakaj to ne spada v njih program. Zbuditi hočejo tudi sum, češ, da je »prijazneja pisava« manever ali le navidezna. Vsak, kdor pa le nekoliko zasleduje javno življenje na Angleškem, ve, da je tak očitek neopravičen. Saj Anglija pred vojno tudi ni imela tako krepkega socialistiškega gibanja kakor Nemčija, a ie bil meščanski pacifizem tam bolj razvit nego v katerikoli deželi. Kdor pozna vztrajnost ideje, ta se ne bo čudil, da vojni prevrat ni poplavil popolnoma angleškega pacifističnega gibanja, marveč se to skuša zopet razvijati in uveljaviti. Gibanja ne vodijo k temu »namenu« angleška vojna politika, marveč vodi ga pošteno prepričanje, ker se njega pristaši ne strinjajo s tistimi Angleži, ki govore in pišejo o vojni »do konca«.
klic Karla Marksa: „ Proletarci vseh dežela, združite se!“ naj se ne razumeva le iako, da naj se združi delavstvo vseh narodov, marveč tudi v tem pomenu: »Proletarci vseh strok, združite se!“
Ko fe©
Ko bo mir! Kako pogostoma čujemo te besede iz ust hrepenečega človeštva. Kaj bodo vse napravili, kako si vse uredili in se potem veselili, neskončno veseli te sreče. Vso življensko srečo jim prepa-ja ta nada. Povsem nesrečni bi bili, če ne bi imeli te nade. Sedanjost jim sladi edino bodočnost, misel na bodočo srečo-.
Prav mnogim je ta nada nekaj novega. Takega zaupanja v bodočnost prej niso poznali nikdar. Srečni so biii itak. Zadovoljneži pa nismo bili mi. Vemo namreč in smo vedeli, da prava trajna sreča; v sedanjem svetu 'sploh ni mogoča, v svetu, ki ne more odpraviti bede, skrbi iri obupa, in ob takih razmerah pač ne more biti resnično srečno nobeno čuteče srce.
Plemenitemu človeku je tudi ob mirnem času osredotočala življenje nada v bodočnost. Tudi ob mirnem času mu je bilo- življenje le strpljivo, v'prepričanju na prihod bodoče sreče, v veri v nov boljši svet.
Zatorej: Res bo lepo, blagoslov bo, ko pride mir, toda še večji blagoslov bo, kadar pride med človeštvo veliki, pravi svetovni mir, ko nastopi novi red ž>v-lienske harmonije med posameznimi ljudmi, kakor tudi med narodi.
In če te dobe tud' mi več ne dočakamo, vesele naj se te velike blažene sreče, naši otroci in otroci naših bratov, ljudje. Ta nada, to prepričanje je, kar nas osrečuje in nam blaži življenje, boj za ta novi svet. In če se bore naši nasprotniki še tako ljuto proti nam, če tupatam tudi zagrne črni oblak obzorje bodočnosti, vendar bo nekdaj boljše in lepše življenje. Zato glave1 pokoncu in vedno odločno srce: vsaj vendar mora priti, novi svet, in kako prijetno bo potem, ko pride mir, svetovna harmoniji, človečanski mir prai-božanski mir.
vi
Avstrijski vojni dolgovi do konca ieta
Kontrolna komisija za državne dolgove je objavila državnih dolgov:
Upniki in vrsta dolga.
Avstro-ogrska banka:
Znesek
1915.
naslednji pregled
Letne obresti r o n
Lomt ardno posojilo (krito z 2 72 letnimi petodstotnimi zakladnicami v nominalu
600.000.000 K)..........................
Lombardno posojilo (krito s petletnimi petodstotnimi zakladnicami v nominalu
1.696.000.000 K) ........
Sola menice (vsaka menica se glasi na
63.600.000 K)...........................
Sola menice (vsaka menica se glasi na
63.600.000 K)...........................
Sola menice (vsaka menica se glasi na
25.400.000 K) .	,....................
Posojilo proti dolžnemu pismu ....
Avstrijski bančni konsorcij:
Predujem na tekoči račun...................
Posojilo proti dolžnemu pismu ....
Konsorcij v Nemčiji:
Zakladna menica za 200,000.000 M. (preračunano po zakonitih določbah)	.	.
Zakladna menica za 180,000.000 M. (preračunano po zakonitih določbah)	.	.
Zakladna menica za 125,000.000 M. (preračunano po zakonitih določbah) .	.
Vojna posojila:
Prvo vojno posojilo leta 1914	....
Drugo vojno posojilo leta 1915 .
Tretje vojno posojilo leta 1915 .	.	.
Vsota vojnih posojil ........
Vsota državnih dolgov brez vojnih dolgov^
Skupaj	.	.
510,000.000	25,500.000
1.272,000.000
826,800.000
445.200.000
508.800.000 391,156.601
300.000.000
200.000.000
235.200.000
211.680.000
147,000.000
2.200.746.900 2.688,321.800
4.203.061.900
12,720.000
8,268.000
4.452.000
5.088.000 3,911.566
13,500.000 9,000 000
14.112.000
10.584.000 7,350.000
121,041.079
147,857.699
231.168.404
14.139,967.201
12.908,840.439
614,552.748
510,948.430
27.048,807.641	1.125,501.179
Svetovna volna.
Vse velikanske ofenzive, razen one na francoskem bojišču, so takorekoč za nasprotnike končane brez uspeha. Ne marajo pa slišati o miru. Lani so se tolažili z ofenzivo- letos, sedaj se pai tolažijo z 0-v fen živo, ki jo' prično spomladi leta 1917.
Zima je dolga. Ne vemo, kaj nam prinese, toda z ozirom na razmeroma slabo letino po vsem svetu, bo nova ofenziva delala že zaraditcga velike preglavice tudi na vse strani »odprti« ententi.
Po kratkem presledku po sedmi bitki na Krasu so Italijani pripravili teren z artiljerijo in navalili z novimi množicami na avstrijske postojanke. Vojni poročevalci pravijo, diat je bila ta osma bitka na tem bojišču zlasti ljuta ter povsem enaka oni ob Sommi na Francoskem. V teh bojih so se zlasti borili odločno domobram-bovci ljubljanskega 27. polka, ki so stali v bojni črti ob Lokvici. Dvaintrideset brigad
je neprestano napadalo in naskakovalo tri dni, a končno je bil napad zavrnjen. Uspehi velikanskega navala so silno malenkostni. Le pri Opatjem selu so napredovali blizu tritisoč korakov. Zasedli so Novo vas, toda bitka v splošnem je tudi sedaj izgubljena za Italijane. Imeli so velikanske izgube. Vojaški strokovnjaki menijo, da so v teh bojih izgubili Italijani okolo 100.000 mož: 3000 je bilo ujetih.
Tudi na Tirolskem napadajo Italijani pogostejše, posebno. v gorovju Pasubijo, kjer so Italijani zasedli nekaj vrhov, na drugih krajih tirolskega bojišča pa so bili vsi italijanski napadi z lahkoto zavrnjeni.
Avstrijski letalci so napravili več poletov za italijansko bojno črto, kjer so v raznih krajih obmetavali vojaške naprave z bombami.
Pot proti Trstu je za Italijane silno težavna. Kraškia planota je naravni zid. ki je veljal že mnogo krvi. a znaten uspeh, ki bi ga Italijani radi. še noče priti.
vlada sicer nnir na tem bojišču. Le tupatam poči kak top, granata. A ta mir ne bo trajen. Italijani zbirajo čete, počivajo, pripravljajo mu ničijo, potem pa se zopet otvor-i žareče žrelo na Krasu. V 0-brambo Trsta sie z vnemo pripravljajo seveda tudi branitelji Krasa in Trsta.
Rusko bojišče je postalo bolj mirno. Osvojitev Levova ni za Ruse več vojnega pomena. Težišče leži danes popolnoma na drugem bojišču. Tako pravijo ruska poročila. Verojetno je, da ob sedanjem vremenu ne bodo- Rusi drugje poskušali svoje sreče kakor na rumunskih bojščih, toda izključeno ni, da bodo še napadali V Voliniji in v Karpatih so nasprotno dosegle čete centralnih držav nekaj uspehov.
Kakor kažejo vsi dogodki, se hočejo odzvati rumunsketnu klicu po pomoči.
Proti Runsunoin se vrše operacije na Sedmo-graškem ugodno. Sedmograškla je že precej očiščena. Zadnje dni je pa nastal na tej bojni črti tudi odmor, le na severnem bojišču trajajo še bojii.
Rumunski generalni štab je bil baje odstavljen in je prevzelo- vodstvo vojnih operacij rusko poveljstvo. V Dobrudži iti ob Dunavu se vrše le manjši boji.
Na niacedotiskem bojišču se vrše neprestano manjši bogli. Boji za Bitolj (Mo-nastir) se vrše, a- ti boji se niajbrže spremene v pozicijske boje. Zadnje bulgarsko vojno poročilo z rnacedonskega bojišča pravi: Na tem bojišču ni nobene izpre-membe. Na fronti vzhodno od Prespan-skega jezeriai in v loku Črne živahno artilerijsko delovanje. Zavrnili srno slabotne sovražne napade pri vaseh Gradešnica in Tamova (na.Nidži planini). Ob Mo-gle-nici mir. Na obeh straneh Vardarja mestoma slaboten artilerijski ogenj. V boju patrulj vzhodno od Vardlairja smo vjeli dva Angleža. Ob vznožju Balešice planine slaboten artiljerijski ogenj. Na fronti ob Struini boji patrulj. Ob obali Egejskega, rnorjiai mir.
Na Grškem še ni drugačne odločitve, kakršno smo pričakovali. Venizetos ima svojo vlado v Solunu. Ententa je razorožila grško vojno brodovjie, zasedla. Pirej glavno mesto Atene ter prevzema polagoma vso upravo pod kontrolo. Kralj Konstantin se noče pridružiti ententi. Ve-nizelos baje čaka, da ententa onemogoči nastop grške armade in potem bo nastopil sam. Grška vlada vpoklicuje svoje vojaštvo, vlada se je preselila v Tatoi. Vojaštvo pošilja vlada v Tesalijo, čeprav temu nasprotuje ententa. Ruska poročila pravijo, da ima kralj v Atenah 27.000 in v Larisi 15.000 zvestih vojakov.
Naj že poteče ta borba Grčije, kakor hoče, toda to je gotovo, da postopa ententa proti Grški, kakor zgodovina nima primere. Grčija je izpostavljena groznemu terorizmu. Vrhutega pa silijo v Epir- italijanske čete, ki so Grkom jako omržene.
Ententa je stavila Grčiji zahtevo, da napove Bulgariji vojno: doslej1 sc to še ni zgodilo. Kakor pa napoveduje ententino časopisje, stopi položaj na Grškem prihodnji teden v nov kritičen stadij, ki bo imel najbrže za posledico, da se bo ententa skušala polastiti vsega gospodstva nad Grško. Naravnost čudovita je vztrajnost Grčije pri svoji nevtralnosti.
Francosko bojišče se ni izpremenilo. Krvavi boji divjajo dalje. Nasprotniki so zasedli vso večmesečno ofenzivo le nekaj nad 100 kilometrov zemlje, a so izgubili do pol milijona ljudi. Bojne črte niso prodrli, dasi je bil to glavni namen te velikanske ofenzive.
Na karvkaškem in .egipčanskem bojišču se vrše le posamezni manjši boji.
Naročajte Ust „Delavec!“
pregled*
Vse naročnike »Delavca«, ki so se iz katerega koli vzroka iz svojega prejšnjega bivališča izselili, prosimo, da nam takoj sporoče svoj novi naslov, da ne bo kake neijube pomote pri dostavljanju. Pri svojih sporočilih naj nam sporoče tudi s t a r i n a s J o v.	Upravništvo.
Žepni, rudarski, splošni in železničarski koiledar v kratkem izidejo, o čemer obveščamo vse naše sodruge. Onim organizacijam in posameznim sodrugom, ki so koledar pri naši uprav že naročili, sporočamo, da ga jim še ta mesec dopoš-Ijemo. Toliko v pojasnilo, dia prihranimo sodrugom nepotrebne urgence.
Pomanjkanje živil. Letošnja mlatev in posprava poljskih pridelkov se je izredno zakesnila. Zato se občuti pomanjkanje. Aprovizacijske uredbe tudi iz tega razloga ne morejo pravočasno dobavljati potrebščin za občinstvo.
Ljubljana brez masti. Odkar so uvedene karte za mast, je Ljubljana brez masti. Krivda tiči v tem, ker se }e prej mast prodajala rta debelo. Povsem verojetno pa tudi ni, da bi bila popolnoma pošla. Sedaj pride novi pridelek v promet.
Občni zbor Konsumnega društva za Ljubljano in okolico v Ljubljani se je vršil v Ljubljani dne 15. t. m.
Sodrug Etbin Kristan. Dunajska »Ar-beiter-Zeitung« je zvedela, da se nahaja sodrug Etbin Kristan v Chicagu v Ameriki, kjer je urednik slovenskega socialističnega lista »Proletarec«. Njegov naslov je: 2528 Sonth Ridgeway Avenue, Chicago (Illinois), Amerika (Severna).
Vojna proti oderuhom po časopisju in pred oblastnijami je že marsikaj koristila, dasi ni uspeh tak, kakršnega bi želeli. Zaradi nedostajanja nekaterih živil in potrebščin se je pa razvila kupčija posebne vrste izven aprovizacijskiiih mest in izven trgovske obrti. Nastajalo je nekako; tihotapstvo. Ljudje kupujejo blago, drugi ga producirajo, pridelajo in spravljajo in trgujejo potem s tem blagom »zaupno«. Kdor ima denar, plača blago bolje nego po običajnih cenah, prekupec in producent izkoriščata položaj. Namesto, da bi dala blago na trg, ga prodajata »pod roko«. Resnično; prekupčevalstvo se vrši še danes* v največjem obsegu. Blago, ki je določeno za ta ali oni kraj, se odvaža in prevaža v druge kraje, kjer so višje cene, ali pa se dražje prodaja potom tihotapske aprovizacije ali trgovine. Ta špe-kuiacijska trgovina se je tako razvila, da bi bilo že treba uvesti na prometnih pomočkih strogo kontrolo, ki bi dognala provenienco in namen pošiljatve. Prav lahko je sedaj mogoče, da nastane pomanjkanje v posameznih krajih zaradi te tihotapske trgovine, ker se drugod zbira blaga cele kupe. Tudi tukaj je posla za apro- ( vizacijske korporacije in preživljalni urad. Marsikdo bo rekel, da je stvar malenkostna. Toda, kdor vse to početje pazno zasleduje, bo prav lahko opazil, da izkoriščevalci študirajo že preden se realizira kaka uredba, kako jo bodo kršili, samo da delajo lepe profite v škodo splošnosti. Za take tiče bi bila potrebna prava ruska nagajika.
Cena goveje živine je po avstrijskih deželah zelo različna. Na Gor. Avstrijskem znaša za voli srednje vrste 2 K 55 vin., na Štajerskem 2 K 60 vin., na Koroškem in Kranjskem 2 K 70 vin., nai Češkem 3 K 30 vin., na Moravskem 3 K 50 vin., na Niž. Avstrijskem 4 K, na dunajskem trgu 4 K 30 vin. Te razmere so po poročilu »Mol-kereizeitung« št. 18 vzrok, da sc širi tihotapstvo in se nekateri za naredbe dosti ne menijo. Pošteni kmetje pa čutijo, da to rejo zelo ovira in je vzrok vedno večjega pomanjkanja. Še bolj je to stališče !
očito v primeri z ogrskimi kmeti. Z Ogrske pride še zdaj vsak dan 80.000 litrov mleka na Dunaj. Večino te množice mleka dajejo mlekarne nadvojvoda Friderika in nekaterih ogrskih magnatov, ki iz usmiljenja do revnih Dunajčanov niso hoteli u-staviti mleka, čeprav so na Ogrskem boljše cene.
Rojstveni Jetnik 1899 bodo popisovali baje meseca novembra in decembra, da prirede nabore po novem letu, če bo treba.
Polovice in četrtine dvekronskih bankovcev sprejemajo tudi davčni in cai-rinski uradi.
Tobačna režija bo prepovedala prodajati tobak osebam pod 16. leti. Konsti-menti bodo dobivali na. dan eno smodko.
Neki avstrijski podmorski čoln jc plul iz Carigrada z Zadar v Dalmaciji in potopil spotoma 28 nasprotniških parnikov.
Svetal« pregled.. _
Berlinski »Vorwarts« je pričei zopet izhajati. Vojno poveljstvo je dovolilo zopetno izdajo pod pogojem, da je vstopil v uredništvo član izvrševalnega odbora socialno - demokratične stranke in prevzel odgovornost za vsebino lista osebno.
Ali naj delajo žene pri rudnikih v jamah? Rudniški posestniki v renskih vestfalskih rudnikih so predlagali, da naj bi se dovolilo, da smejo tudi žene c1 !ati v jami. Višji rudniški urad je mnenja, da sme o tem predlogu sklepati v zmislu pooblastilnega zakona. Organizacija skuša preprečiti, da bi oblast pritrdila temu predlogu.
Konferenca socialistov ententnih držav. Glede te konference so se razširjale po časopsju različne neresničnosti. Zato objavlja mednarodna socialistična pisarna v Hagu načrt te konference. Doslej je dognano tole: 1. Konferenco skliče francoska socialistična stranka v zmislu sklepa svojega strankinega zbora; vršila se bo najbrže meseca jianuarja 1917. 2. Vabi-! la ne pošlje petim, marveč 14 posameznim deželnim organizacijam, namreč Angleški. Francoski, Italiji, Portugalski. Ruski, Finski, Belgijski, Srbski, Rumunski, Južnoafriški, Kanadski, Avstralski in Novozelandski. 3. Konferenca ne bo zborovanje članov mednarodne pisarne (ki ji pripadajo le trije stalni člani vsake deželne organizacije). To bo le konferenca, torej ne kongres, na katerem imajo tudi manjšine pravico do zastopstva. 4. Kakor na Londonsko konferenco (januarja 1915) in na konferenco nevtralcev (Hag) 1916) in na vse mednarodne kongrese, bodo vabijcne tudi deželne zveze strokovnih organizacij, torej na Francoskem n. pr. Confede-ration Generale du Travail. 5. Program konference se glasi: Določitev skupnega nastopa socialističnih strank v enteninih državah v dosego naslednjih smotrov: a) okreniti politiko v svojih deželah tako, da se izključi med vojno in potem vsakršen osvojevalni in priklopilni namen in da se oni dan, ko se sklene mir, z mednarodnimi uredbami zajamčijo vse prizadete krivice narodom, ki bodo zagotovile materialno trajen mir; b) napotiti vlade, da opu-ste vse dogovore, ki so jih napravile med vojno ali jih še potem napravijo, in pomenijo večje izkoriščanje proletariata, ter vse kar bi utegnilo povzročiti vire novih sporov med narodi ali nuditi nevarnost, da bi ti tako zaželjeni dogovori služili kot orožje za podaljšanje vojne. 6. Materielno prireditev oskrbi poslovalnica mednarodne pisarne, ki bo skrbela za to, da se bo vršilo postopanje točno po običajih u:cJ-narodnih kongresov, med drugim tudi za razdelitev glasov.
V mesecu septembru so Neme! sestrelili 74 sovražnih letal, in sicer 21 fran-
coskih in 53 angleških. Med temi jih je 23 zgorelo, tako, da ni bilo mogoče dognati identitete moštva.
Nemški državni zbor. V nemškem državnem zboru se vrše jako živahne debate. Nekatere stranke so za brezobzirni boj, druge proti njemu. Govori! je tudi sodrug Scheidemann, ki je zastopai stališče stranke z vso odločnostjo, kakor že v prejšnjih debatah. V državnem zboru je govoril tudi sodrug Haase, ki se je izrekel proti brezobzirnemu boju s podmorskimi čolni in to iz političnih in gospodarskih vzrokov. Tak boj bi vojno le podaljšal in poostril. Preostaja samo sporazum-Ijenje, da ne pridejo proti bregu pehajoči se narodi na nič. Belgijo in Srbijo jc treba obnoviti. Parola za bodočnost se ne sme zopet glasiti; »Obonožujmo«, ampak »Razorožimo«. — Sodrug David je rekel, da ves nemški narod želi mir in je zahteval, naj se pri boju s podmorskimi čolni spoštujejo interesi nevtralcev. — V nemškem državnem zboru so razpravljali tudi o živilskih vprašanjih in o odnehanju pri cenzuri in o olajšanju potovanja. — V glavnem odseku državnega zbora je minister dr. Helfferich oprivičeval interniranje politično nezanesljivih oseb in odpravo pisemske tajnosti. Rekel je, da je slabost teh zakonov ta, da se ne vporablja enakomerno. Vlada se trudi, da odstrani to neenakomernost. Glede razprav o vojnih ciljih je armadno poveljstvo zabranilo nabiranje podpisov za določene cilje, ker ne gre, da bi bili vajini cilji predmet nekakega ljudskega glasovanja. Interniranja se določijo le, kadar to zahteva javna varnost. Začetkom vojne se je pač zgodilo, da so bile internirane tudi nedolžne osebe, ker je šlo za to, da se zavaruje ope-i racije armade. Med tem so bili vsi slučaji 1 preiskani in je domnevati da niso več ne-| dolžni ljudje zaprti.
Cene v Monako vem. »Pester Lioyd« i poroča: Jedilni list hotela Schottenham-mel v Monakovem navaja sledeče cene: postrv s krompirjem 1 marka 60 pfenigov, 125 gramov garnirane govedine 1 marka 20 pfenigov, pol jerebice 1 marka 60 pt„ zeleni grah 40 pf„ kompot 50 pf„ torta 40 pf„ mešano sadje 50 pf., dve cvrti jajci 70 pf. — Popoln obed: juha, riba z omako; pečena govedina s prikuho in sadje 1 marko 80 pfenigov.
Razpoloženje na Francoskem. »Kol-nische Zeitung« prinaša poročilo nekega svojega dopisnika, ki se vrnil s Francoskega in mu je baje neki poslanec z južne Francoske razkril razpoloženje na Francoskem. Mogoče so tri rešitve. Če doseže Sarrail uspehe, Brianda ne bo mogoče napasti, poraz Sarraila pa prinese ali ministrstvo odpora'na nož, ali. pa ka<-binet, ki hoče premirje in mirovna pogajanja. Najbolj verjetno je, da si bosta taki dve ministrstvi sledili, da bodo storili Francozi po padcu Brianda zadnji obupen poizkus okreniti usodo na boljše, dolgo pa ta poskus ne bo trajal, ker jc Francoska mnogo bolj naveličana, kakor se splošno misli. Sam, osebno je mnenja, da za Sarraila uspeh ni mogoč, ker mu manjka moštva iti munieije in divjajo' bolezni v njegovi vojski. Tudi časopisje soglaša s tem naziranjem. Čutiti je pričakovanje preokreta tudi iz časopisja.
Draginja na Angleškem. Predsednica zveze angleških delavk je v javnem govoru pojasnila, da je vsled vojne nastala na Angleškem znatna draginja. Mnogo je rodovin, ki ne morejo več kupovati mesa, le sem in tam kupujejo ovčje meso ah prašičevo meso. Večinoma žive ob čaju, sladkorju, kruhu, Špehu in sočivju. Tudi sir se je podražil. Delavke so se naveličale, da bi vedno jedle fižol in grah in zahtevajo tako zvišanje plač, da bodo plače primerne draginji živil.
Brezmesni dnevi na Angleškem in na Francoskem. Listi poročajo; da nameravajo na Angleškem uvesti tedensko en brezmesni dan. Ker so Angieži pred vsem mesojedci, jim bo brezmesni dan težko prenesti. Na Francoskem hočejo priporočati, naj se ljudje prostovoljno en dan na teden od reko mesu; na postavno silo ne mislijo, ker se Francozi v takih stvareh ne dajo nič ukazovatti. Glasom lista so se na Francoskem živila podražila od 75 do 120 odstotkov.
Volitve v Ameriki. Položaj za Wil-zonovo izvolitev je postal ugodneji. Volitev predsednika bo dne 8. novembra.
Japonska in Kitajska. Med kitajskimi in japonskimi četami je nastal nedavno boj v severoizbodni Kitajski. Japonska je postavila zato Kitajski v svoji zadnji noti tele zahteve: 1. Ukor poveljnikom kitajskih divizij, ki so se udeležile spopada z Japonci. 2. Odpust udeleženih štabnih častnikov. 3. Javno opravičenje vlade in strogo posvarilo čet. 4. Imenovanje japonskih policijskih komisarjev v južni Mandžuriji in vzhodni Mongoliji. 5. Imenovanje japonskih svetovalcev generalnega štaba.
6. Imenovanje japonskih vojaških inštruktorjev na vseh kitajskih vojaških šolah.
7. Odškodniira japonskim ranjencem in rodbinam padlih Japoncev. 8. Nota Kitajske Japonski v opravičbo. Kitajska Poče sprejeti vseh teh zahtev, pač pa je pripravljena pogajati se na tej podlagi.
jesensko sezono
priporoča tvrdka
I
Pod&oral sklad.
XXV. izkaz.
Anton Kristan 50 K; Kol. 2 K; Mravlje Ivan 2 K; Štraus Ivan 1 K; Marn Ivan 2 K; Čobal M. 1 K; Zujwitz Anton 1 K; skupaj 59 K; prej izkazanih K 1936.39, skupaj torej K 1995.39.
Prispevke sprejema sodružica Alojzija Štebijeva, Ljubljana, Franca Jožefa cesta 5.
Izdajatelj Ivan Mlinar. Odgovorni urednik Viktor Zore. Tiska „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
Gričar & Mejač
LjUBLjRriR, Prešernova ulica 9. Yk
g M »njo kesate zaloga
| i IzgBtirljiBi.w
I nhloli %
za gospode in dečke
ter mične novosti
L Mi zastonj le Mo.
Žepni koledar za leto 1917
izide ta teden. Cena mu bo K 120, po pošti 10 v. več. Vsebina bo bo-gateja nego je bila lani. Organizacije in zaupnike vabimo, da koledar čim-preje naroče pri: „Založba delavskih žepnih koledarjev" v Ljubljani, Še-lenburgova ulica štev. 6. I.
Rudarski koledar za leto 1917
lil ne potrebuje 5tAEiS£©RJA, nUo se pri-dene čaju »SlcUa-medenl praSek" ali pa „$3eSa>iimonacImi prašek" dve do tri Kavne žlice Sida praška na skodelico čaja. 1 zavojček ,medeni' stane 35 vin. in „limouadni‘* pa 40 vin. Po pošti se pošilja najmanj 12 zavojčkov po povzetju. Za otroke jako priporočljivo, za vojake, izletnike in zn domačo rabo. Naroča sc pri JOS. BERDAJS, LJUBLJANA 5. ZeCjjarska nsSEca.
Za prekupce in trgovce pri večjem naročilu popust.
izide ta teden. Cena mu bo K 1‘20 po pošti 10 vin, več. Vsebina bo bo-gateja nego je bila lani. Organizacije in zaupnike vabimo, da koledar čim-preje naroče pri: „Založba delavskih žepnih koledarjev" v Ljubljani, Še-lenburgova ulica štev. 6. I.
OKU 01111 Bill 9 Z1MH 00 it
Pisarna; V poslopju Občnega konsumnega društva I. nadstropje. — Uradne ure so od 8. do 12. ure dop. in od 2. do 5. ure pop. Ob nedeljah in praznikih se ne uraduje.
Zdravnik blagajne.	Ordinira dopoldne.	Za člane:
Dr. Tomo Zarnik v Zagorju.	od 9. do 11. ure	V občinah: Zagorje, Kotedrež, Aržiše St. Lambert in Kolovrat
Dr. Ivan Prcmrov, Gradec pri Litiji	od 8. do pol 12. ure	V sodnem okraju Litija, izvzemši člane iz predilnice
Dr. Karol Wlslnger, v predilnici v Gradcu pri Litiji	od 8. do 9. ure	Za člane iz predilnice v Gradcu pri Litiji
Dr. Rudolf Repič, Št. Vid pri Zatični	od 9. do 11. ure	V sodnem okraju Višnjagora
Člani iz občin Zagorje, Kotedrež, Aržiše, St. Lanbert in Kolovrat, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se morajo zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da se jim izstavi nakaznico za zdravnika. Člani iz predilnice se izkažejo pri zdravniku s svojo izkaznico. Vsi ostali člani iz sodnih okrajev Litija in Višnjagora, se morajo prl-zdravniku izkazati z nakaznico, izgotovljeno od njih delodajalca. Stroškov, ki nastanejo, kadar zboleli član sam pozove druge zdravnike, da ga lečijo, ne povrne bolniška blagajna. Od blagajniškega zdravnika izpolnjeni bolniški list, se mora takoj oddati v blagajniški pisarni. Za vstop v bolnico je treba nakaznice S pritožbami se je obračati na načelnika blagajne.
Načelstvo.
registrovasa zadruga as ©ssiejeno zawezo.
SoE@, županstva m ura<3@. Btajjmodezr. nejše plalkate in vafe>i9a za sBsode Src veselice.
Letne zaključke
Najmodernejša uredba za tiskanj® Skstov, knjig, toro-šsmr, meazSfoaBiji itd.
$®ere©tipijaB Litografija
Okrajna bolniška blagajna v Ljubljani.
Pisarna; Turjaški trg štev. 4, prvo nadstropje Uradne ure so od 8. zjutraj do 2. popoldne Ob nedeljah in praznikih je blagajna zaprta
Zdravnik blagajne _	Ordinira		Stanov
	dopol. i popol.		
Br. Robina Pater splošno zdravljenje	'/211—1/21		Turjaški trg št. 4 v okr. bol. blag.
Br. Breskvar Viktor	1.—3. pop.		Turjaški trg št. 4 v okr. bol. blag.
Br. Boris Emil očesne in ušesne bol.	10-12	2-3	Frančišk, ul. št. 4, pritličje
Or. Kraigher Alojzij	1.—3 pop.		Poljanska cesta 18/1.
Člani, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se morajo zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da se jim izstavi nakaznico za zdravnika (bolniško zglasnico); brez te ordinirajo zdravniki le v nujnih slučajih, Troškov, ki nastanejo, kadar zboleli član sam pozove druge zdravnike, da ga lečijo, ne povrne bolniška blagajna. Od blagajniškega zdravniku izpolnjeni bolniški list se mora takoj oddati v blagajniški pisarni. Ob nedeljah in praznikih se ordinira le v nujnih slučajih. Za vstop v bolnico je treba nakaznice. Zdravila se dobe v vseh ljubljanskih lekarnah. Bolniščnina se izplačuje vsako soboto, če je ta dan praznik, pa dan prej od 8. zjutraj do 1. popoldne. S pritožbami so je obračutl do načelnika okrajne bolniške blagajne.
Načelstvo.
Ivan Jan i
Ljubljana Dunajska cesta 17
priporoča svojofjbogato zalogo
šilil sinjin
in stroja za pletenje (StiiMinen) za roiino in obrt.
Pisalni siji Adler.
|mrim
J v, '
pfrtš
l i illm
Vozna koBesa.
Ceniki se dobe zastonj in franko.
I