t^n l^f Gorenjski časnik od leta 1947 O CJ I C^ ^ Prvi predhodnik tednik Gor6N|EC ieta 1900 PETEK, 31. AVGUSTA 2007 Leto LX, št. 70, cena 1.20 EUR, 19 HRK Odgovorna urednica: Mabiia VotčfAK Časopis izhaja ob torkih in ob petkih nakiada: 22.000 IZVODOV imajo novo dvorano V novo šolsko leto v Poljanah vstopajo z novo športno dvorano, ki bo namenjena tudi rekreaciji drugih občanov. Boštjan Bogataj je finančno konstrukcijo opi- 140 kvadratnih melrovveliko saJ župan MiJan Čadež, ki je telovadnico, v prejšnjem pa Poljane - "Presenečena in moral vložiti precej energije, komaj 80. presrečna sem, da bomo lah- da se investicija zaključuje s ko po desetih letih naporov koncem počitnic. Športno dvorano Poljane bodo krajani lahko uporab- kmalu začeli uporabljati "Prvi teden bo pouk šport- ijali šele Čez kak mesec dni, novo športno dvorano Polja- ne vzgoje predvidoma pote- saj mora Strokovni svet za ne, " nam je povedala Ivanka kaJ zunaj," pojasnjuje Obla- upravljanje športne dvorane Oblak, ravnateljica Osnovne kova. Dvorana je razdeljena Še določiti ceno uporabe. Ob šole Poljane. Ta teden in še na tri vadbene enote, Čeprav veliki pridobitvi Poljan se žal nekaj prihodnjih Še montira- bi za šolske normative zado- že kažejo tudi problemi. Prvi jo opremo, slavnostno odprt- stovaii dve, vendar je občina je vandalizem, saj so na tar- je pa naj bi bilo v drugi pol- uporabo dvorane namenila tanski stezi opazili sledove ovid septembra. "Investicija tudi krajanom oziroma obča- pnevmatik, dnigo pa so par- v novo športno dvorano in nom. Poleg dvorane je kimi prostori. Ob novem zunanje igrišče je vredna osnovna šola pridobila tudi igrišču so pridobili deset par- 2,34 milijona evrov, od tega je ministrstvo za Solslvo in zunanje, rokometno igrišče, tri tartanske steze in tribune. kirišč in jih je sedaj skupno 24. To je Še vedno premalo. šport prispevalo 514,000 ev- Kako pomembna je za šob zato občina in šola že raz-rov, Fundacija za Sport pa dvorana, pove podatek, da so mišljata o ureditvi dodatnih Z novim Šolskim letom bodo učenci, krajani pa malce kasneje, lahko že uporabljali novo dobrih 100.000 evrov, " nam imeli do predlani na voljo na cesti proti Dobju. Športno dvorano Poljane. Blejski grad bodo obnovili Novo podobo naj bi dobil do leta 2011, ko se bomo na grad lahko peljali tudi 2 dvigalom Vilma Stanovnik Bled - "Zadnja leta večjih vlaganj v obnovo Blejskega gradu ni bilo, ko pa smo letos 1. januarja prevzeli upravljanje, smo začeli z načrtovanjem investicij. Drugo leto naj uredili potrebno dokumentacijo in Že pomladi preuredili muzejsko zbirko, večja pre* novitvena dela pa bodo potekala od leta 2009 do leta 2on, ko naj bi celoten grad dobil lepšo podobo, uredili pa bomo tudi parkirišča in dvigalo, ki bo omogočalo ogled gradu tudi vsem, ki nanj ne morejo peš." pravi direktor Zavoda za kulturo Bled Matjaž Završnik. ^ 3. stran Blejski grad na) bi z obnovo postal za obiskovalce Še bol) zanimiv. / tm« dom SKl IN POTROŠNIŠKI Z OBRESTNO MERO. PRILAGOJENO VASIM POTREBAM Odstopili trije ministri Odstop ministrov za zdravje, promet in visoko šolstvo ter razrešitev direktorja Sove. Danica Zavrl Žlebir je Janša že obvestil predsed nika državnega zbora Fran Ljubljana - Predsednik vlade četa Cukiatija. Vlada je na )anez Janša je včeraj javno- včerajšnji seji razrešila tud sti sporočil, da je sprejel od- dosedanjega direktorja slo stopne izjave treh minis- venske obveščevalno var trov, ministra za zdravje nostne agencije SOVA Ma Andreja Bničana, ministra tjaža Šinkovca in na njego za promet Janeza Božiča in vo mesto imenovala Andre-ministra za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo )u- rela Zupana. O odstopih sekretarja v kabinetu pred- treh ministrov svoje vlade sednika vlade. ja Rupnika. Šinkovca je imenovala za državnega 70 C/5 AKTUALNO Bojijo se tudi sevanja Mobitel teli v zvoniku cerkve 5v. Jer. ne ja v Si^ažilču postaviti sprejemno no postajo. Krajani imajo pomisleke, saj je 273 )et stan zvonik do-sl«; služil samo cerkvenim namenom. Župnik )e že pogodbe. 3 PREDDVOR PRAZNU) Letos lekarna, drugo leto ambulanta Obalna Preddvor bo prihodr)jj tede praznovala. Župan Miran Zadnikar povedal, da bodo v Preddvoru o prazniku znova odprli lekarno in Ce leto dnj U tudi zdravstveni dom. ponedeljek bo obCmo obiskal min ster Milan Zver. 4 RAZGLEDI Nasilje nas spremlja na vsakem koraku "Kar 97 odstotkov rasilneiev Je mo* iVih. ki psiht&io, fiziko m spolno zlo* rabljdjo svoje žene in otroke. Res pa je. da so jim nekatere ženske podo- |a Zonca Škorc, vodja kriznega centra za mlade Kresnička. 11 v EKONOMIjA Ravnamo odgovorno Bojan Starman, predsednik nadzor* negd svet? jeiovice, v pogovorv Gorenjski glas poudarja, da je izvirni greh prejSnje uprave prodaja pravic za delnice Zavarovalnice Triglav. Škodo occnjuje na 0,7 do 2,2 milijona evrov. VREME Danes bo sprva oblačno, možm bcmhd(kž. Popoldnesebo rcujasnilo. V soboto in neddjo zjutraj bo po nižini žez dan bo sončno. 9 f f t 10/21 = jutri sončno, Tjufraj meda in fN u^ 4 i f » # 2 POLITIK M da n ica .za v ri (gisglas.si GORENJSKI GlAS petek, 31, avgusta 2007 Škofja Loka, Raoovliica Mitja Gaspari znova na Gorenjskem Ta teden je predsedniški kandidat Mitja Gaspari obiskal svo- je podpornice tn podpornike v Radovljici in Škof)! Loki, ki pri- zadevno zbirajo podpise podpore za vlogo njegove uradne kandidature. V obeh mestih se je srečal z vodstvi LDS, o ä podpira njegovo kandidaturo, se seznanil z dogajanji v obiskanih občinah in podal svoje poglede na aktualna politična vprašanja v Sloveniji, ki so zanimala navzoče. V Radovljici ga je pozdravil tudi župan janko S. Stulek, ki je svoj podpis podpore sicer že oddal someščanu Jožetu Andrejalu. V Skof- ji Loki pa se je srečal s predsednikom LOS Blažem Kavčičem, predsednikom Območnega združenja za promocijo vrednot borcev iz Škofje Loke Nikom Sedejem ter podžupanom občine Škofja Loka jožetom Calofom. Svojo podporo mu je prijel Izrazit tudi starosta slovenskega bančništva, borec in so- kreator slovenske osamosvojitve Niko Kavčič. Na sliki: Gaspari v Radovljici, z njim pa Srečo Verntg, Janez Erman, Primož Jeglič, Davorina Pire, Anton Kapus In drugi. D. 2. arih izžrebanemu naročniku časopisa Gorenjski Glas Knjigo pre m« HELENA JAUHAR12 Smlednika. KOTIČEK ZA NAROČNIKE Zvesti Gorenjskemu glasu Ladislava (Ladi) in Valentin fTina) Arnež prihajata iz Begunj. Spoznali smo se na Clasovem izletu, ki se jih rada udeležujeta, bila sta tudi na pikniku v BesnicI. Na Gorenjski glas sta se naročila natanko pred desetimi leti, ko smo praznovali petdesetletnico, in od takrat ga rada bereta. Tina ga je prebiral že na VisoČah pri Tržiču, ko so bili naročniki njegovi starši. Ladi je Begunjka, s Tino sta se spoznala na plesu pri Jož ovcu in prihodnje leto bosta praznovala 40-letnic0 poroke. Oba sta bila zaposlena v Peku, osem let sta bila tudi oskrbnika koče na Dobrči. Kljub temu da je imel Tina kar trikrat operirano hrbtenico, uživata v planinarjenju in se. Če se le da, vsako jutro podata na bližnjega Svetega Petra. Rada osvajata tudi 6egunj?čico, Korošico, Zelenico in Valentin» Tina, Žiga, Ana, Ladislava in psička Pika mata dve hčerki in pet vnučkov. Najstarejši je star 19 let, najmlajši sta dvojčici Tina in Ana, stari tri leta. Ladi seje včasih rada ukvarjala z izdelovanjem gobelinov. Tina skrbi za vrt In hi§o, oba pa sta se v zadnjem času naučila ceniti predvsem zdravje. D. K. Loki četrti razvojni osi Stranka SLS je v okviru predtaborskih srečanj na Gorenjskem pripravila že drugo okroglo mizo o cestah, tokrat v Škofji Loki, kjer so govorili o četrti razvojni osi. Danica Zavrl Žlebir Skofja Loka • Omizje so sestavljali predsednik SLS in minister za okolje in prostor Janez Podobnik, minister za promet Janez Božić, Vili Ža- vrlan z direkcije za dilavne ceste, župan občine Škof]a Loka, predsednik sveta SLS Igor Draksler in poslanec SLS ter župan sosednje občine Železniki Mihael Prevc. Predstavili so načrte četrte razvofne osi, ki predvidevajo cestno povezavo zgornje Savske in zgonije Udeleženci okrogle mize SLS v Skofli Loki So§ke doline od Tolmina, Dolenje Trebuše in Cerkne- dov, kjer bodo morda dobili predorom pod KJadjem. Po- nju veliko polemike sprožila prav gradnja škofjeloške obvoznice, Za zemljišča, ki jih še niso uspeli pridobiti, gredo v neljubi postopek razlastitve, ki ga narekuje javni interes. Oglasilo se je več predstaraikov civilne iniciative, ki so poudarjali, da ne nasprotujejo gradnji obvoznice, pač pa želijo le nekaj sprememb. Ni jim pogodu, da trasa preseka vas Suho, skrbi jih poplavna varnost, krožiSČe v Sulii se jim ne zdi dobra rešitev, bojijo se tudi močno povečanega prometa na Če- 1 razvojni osi. Postopek ga do Novakov s predorom denar za 60 odstotkov celo- trebna je profesionalna loške obvoznice je šel skozi dolino Kopačnice skozi Ho- tne investicije. Za vso Četrto umestitev te ceste v prostor, vse javne postopke, ljudje tavlje m Gorenjo vas po Po- razvojno os pa bo potrebnih za lokalno prebivalstvo pa so imeli možnost povedati ijanski dolini, po obvoznici 1,4 milijarde evrov. Zanjo kar najmanj boleča, o čemer svoje pripombe. 50 menili okrog Škofje Loke do Med- trenutno izdelujejo variant- so že večkrat govorili tudi zagovorniki obvoznice, ki vod in Ljubljane. Gradnja lo- ne rešitve, ob tem bodo po župani občin ob četrti raz- jim je do tega, da se projekt ške obvoznice se je že začela, besedah Janeza Podobnika vojni osi in o tem sprejeli nadaljuje v dobro prebival- V državnih proračunih do rešili tudi specifični položaj tudi "žirovsko izjavo". Minis- cev Škofje Loke (na Spod- leta 2010 je zagotovljen de- Sovodnja, da ne bi ostal sle- tra pričakujeta, da se bo to z njem trgu celo napoveduje- nar za cesto, ki bo veljala 30 milijonov evrov, do tega leta naj bi bila tudi dogiajena, je po črevo na povezavi Gorenj-s ka- Primors ka. Posve to va- državnim lokacijskim načr- jo "blage zapore" ceste skotom zgodilo do konca njune- 21 mesto), Poljanske doline a se je udeležilo tudi več ga mandata. Do konca tega in Posočja. Če bo nasproto- povedal minister Božič. De- članov SLS s Sovodnja, ki so leta pa obljubljajo predlog vanje, bo država za cesto nar zanjo po besedah Vilija predlagali možnost, da bi §la najustreznejših variant- namenjen denar usmerila Žavrlana pričak\ijejo tudi iz prometna povezava Četrte Razprave se je udeležilo kam drugam, kjer so bolj evropskih strukturnih skia- razvojne osi Čez Sovodenj s veliko ijudi in po pričakova» složni MARTIN) Vrh 4 Srečanje borcev na Puču V počastitev 65-letnlce ustanovitve Gorenjskega in Kokrike-ga partizanskega odreda, ki sta se jima kasneje pridružila Še Škofjeloški in Jeseniško-bohinjski odred, v katerih se je skupno bojevalo nad 3000 bork In borcev, bo v nedeljo, z. septembra, ob 11. uri spominsko srečanje na Potočnikovi kmetiji na PuČu v Martinj Vrhu. Na srečanje so vabljeni tudi veterani vojne za Slovenijo, ki so se bojevali v enotah z Imeni teh odredov. Srečanje bo v vsakem vremenu, na PuČ pa je mogoče priti brez problemov. Srečanje organizirajo skupnost borcev Škofjeloškega odreda, skupnost borcev Gorenjskega vojnega področja in območno združenje Zveze bor- a Loka. L K. Tržič Funkciji nista združljivi Občinski svetnik Dragomir Ficka Iz Tržiča je tožil občino Tržič zaradi predčasnega prenehanja rnandata občinskega svetnika, sklep o tem pa je občina sprejela zaradi nezdružljivosti funkcij. Dragomir Ficko je namreč vodja oddelka za upravne notranje zadeve na upravni enoti v Tržiču. Vrhovno sodišče je razsodilo, da je njegova pritožba neutemeljena. Besedilo razsodbe nam je poslala komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pri svetu občine Tržič, kjer dodajajo, da razsodba samo potrjuje spomladi izrečeno sta- lišče, da je bila nezdružljivost funkcije v nasprotju z zakonom že v preteklosti; vendar nI bilo ne politične In ne moralne veje, da bi se to razrešilo skladno z zakonskimi določili. D. Ž. REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLjE IN PROSTOR AGENCtjA REPUBLIKE SLOVENI)E ZA OKOLJE ova \b, 1001 Ljubljana p.p. 260S tel.: 01/47S 4000, faks.: 01/47S 40 52 obvešča, da je dne 31.08. 2007 na spletni strani Ministrstva za javno upravo (http://www.mju.gov.si/sl/delovna_ra2merjaJn_ stipendiranje/objave_prostih_delovnih_mest/javnLnatecaji/) objavljen javni natečaj za delovno mesto VIŠ)! SVETOVALEC (m/ž) v Uradu za upravljanje z vodami, Sektor za vodno območje Donave, Oddelek območja zgornje Save Javni u službene i/ke, ki se bodo prijavili na prosto delovno mesto, morajo spolnjevat! naslednje pogoje: • najmanj visoka strokovna izobrazba tehnične, naravoslovne ali druge ustrezne smeri • najmanj 4 leta delovnih izkušenj • državni Izpit iz javne uprave • strokovni izpH iz upravnega postopka • osnovna raven znanja tujega jezika To obvestilo ne velja kot uradna objava javnega natečaja. Občina Gorenja vas - Poljane, Poljan^o cesta 97, 4224 Gorenja vas, na podlagi prvsga odstavM 60. člena v povezavi z drvjgim odstavkom SO. člena m $ tretjim odsfavKom 98. ćlena Zakona o prostor&kem načrtovanju (Uradni list RS, ii. 33/07) in 29. člena Staiuia Občine Gorenja va$ - Poljane (UVG 22/99 In UM . RS. JAVNO NAZNANILO o javni razgrnitvi sprememb In dopolnitev občinskega lokacijskega načrta za gospodarsko cono Dobje Javno se ra29rne spremen^be in dopolnitve občinskega lokacljakega načrta za gospodarsko cono Dobje, ki ga je pod številko 7011 izdeiaJ UrbI, Ü. o. o.. Ljubljana. II. Javna razgrnitev spramernb in dopolnitev občinskega lokacijskega načrta za gospodarsko cono Dobje bo v prostorih Občine Gorenja vas • Pol)ar>e Pol-jansK^ cesta 37. 4223 Gorenja vas (sejna soba, prvo nadsiropje). Javna razgrnitev bo traja;) od petka, 7. 9. 2007. do a. 10. 2007. V ča3u ßvne razgrnitve Do Izvedena javria obravnava predbga, ki bo v sr»-do. 12. 9. 2007. ob 16. uri na sedežu Obćine Gorenja vas • Poljane (seina soba, prvo nadstropje). IV. Pripombe In predloge se lahko poda ^no ali v uslr>i oUlki na javni obravnavi, kol zapts v KnilQO pripofltD m predlogov na mestu javr>e razgmike aij v pisni oDI^ n3 naslov Občine Gorenja vas - Poiiane. in «icer do konca tr^ia javne Goreriid vas. đne S9. d. 2007 M\\J\N an Občir^e ,1. r vas > ä > f GORENJSKI GLAS petek, \i. avgusta 2007 A KT u M LNO info @g-gifls .51 3 tudi sevanja Mobitel želi v zvoniku cerkve sv. Jerneja v Stražišču postaviti sprejemno-oddafno postajo. Krajani imajo pomisleke, župnik pa je že umaknil podpis pogodbe. Suzana P. Kovačič Stražišče pri Kranju • Nekaj prebivalcev Stražišča je opozorilo, da namerava družba Mobitel postavili sprejemno-oddajno postajo v zvoniku cerkve sv, Jerneja. Glede postavitve imajo več pomislekov, Sosed te cerkve Brane Rozman je povedal: "Cerkev sv. Jerneja prvič omenjajo leta 1451, domneva se, da je še starejša. Večkrat $0 io tudi prezidali. Zvonik je star 27} let in je vse do danes služil samo cerkvenim namenom! V okolici so Še drugi, celo višji objekti, kot sta na primer tovarna Sava ali pa hrib š marjetna gora, ki bi bili bolj primerni za postavitev bazne postaje. Skrbi me tudi vpliv sevanja na okolico in na fan- te, ki pritrkavajo v zvoniku. B««« Rozman: Zvonik je star 273 let In je vse do danes Na Mobitelu so nam sicer za- samo cerkvenim namenom. gotovili, da postaja ne bo na okolje, soglasje spomeniškega zavoda in dovoljenje Nadškofijskega ordinariata v Ljubljani. Postopoma so bile vse te zahteve izpolnjene, ugotovljeno je tudi, da negativnega vpliva na okolje praktično ni. Z ozirom na dejstvo, da je bila večina župnijskih sodelavcev, razen ključarjev cerkve sv. Jerneja, oddajniku naklonjena, sem podpisal pogodbo o namestitvi oddajnika. Pri tem me je spremljala tudi zavest, da sem kot duhovnik dolžan prisluhniti potrebam družbe, kot si tudi sam želim, da imajo druge ustanove posluh za potrebe Cerkve. Nisem pa želel, da iz tega nastane razdor med ljudmi. Ker se je to začelo pojavljati, sem 20. avgusta na Mobitel poslal zahtevek o umiku podpisa pogodbe." Krajan Brane Rozman pra- imela Škodljivega vpliva na ma UMTS - tretje generacije okolje," je sporočil Simon vi, da se je o postavitvi take ljudi in okolje, ampak jaz bi mobilne telefonije. UMTS Sketa iz Mobitela, d. d. postaje najprej treba pogovo- raje videl nevtralno študijo. postaje so bližje uporabni- Za mnenje smo vprašali riti s krajani - tega do zdaj ni Strokovnjaki napovedujejo, kom, njihovo omrežje je go- tudistražiškega župnika Bo- bilo - in pridobiti njihovo soda bo v roku desetih let take stejše. Zaradi bližine zago- jana Likaqa: "Ko so s strani glasje. Kaj pravijo na postavi-povezave vodil satelit, iii če to tavljajo, da tudi mobilni apa- Mobitela prosili za postavi- tev postaje na Zavodu za var- drži. potem bi bila postaja v zvoniku že v tem trenutku samo balast." rati delujejo z minimalnimi tev oddajnika v zvoniku cer- stvo kulturne dediščine, Ob- močmi. Strokovno oceno kve sv. Jerneja, sem bil zelo močrii enoti Kranj? "Postavi- vplivov na okolje je izdelala zadržan in skušal stvar pre- jo jo lahko v primeru, če Na Mobitelu so potrdili, da zunanja za to pooblaščena prečiti, nisem pa vnaprej za- bodo upoštevali za ta namen pripravljajo dokumentacijo institucija s strani ministr- vrnil možnosti pogovorov. V predpisane kulturno varstve- za postavitev sprejemno- stva za okolje in prostor Po- dogovoru s sodelavci sem ne pogoje." je povedala kon- oddajne postaje v zvoniku staja je bila ocenjena kot po- postavil nekatere zahteve: servatorska svetovalka Nika cerkve. "Postaja bo del siste- polnoma sprejemljiva za strokovno dokazilo o vplivu Leben. novo šolsko leto brez telovadnice Učenci iz Mojstrane bodo do konca leta telovaditi v naravi ter hodili plavat v bazen v Kranjsko Goro. Ur5a Pftfrnel ravnatelj Emil Brezavšček. co podrli, na njenih teme- binet in dve garderobi s sa-"Malo bomo morali potrpe- Ijih pa je podjetje Gradiš nitarijami. Mojstrana • Novo šolsko leto ti, da nam bo potem lepše," Skupina G, d. d., iz Ljublja- Celotna naložba z opremo se bo v Osnovni Šoli 16- de- je dodal ter pojasnil, da je ne že začelo graditi nov, več- bo vredna 14 milijor^a evrov, cembra v Mojstrani začelo bila 43 let stara telovadnica ji in sodobnejši objekt. Velik od tega bodo večino plačali iz brez telovadnice, saj so juni- dotrajana in premajhna, bo 32,5-krat 25 metrov, v pri- občinskega proničuna, del de- ja staro telovadnico podrli, Lani, ko so zaključili z obno- lličju bo telovadnica s sodni- naria pa bosta prispevala mi- vo šole, so na Občini Kranj- Ško nišo, vhodna hala, vetro- nistrstvo za šolstvo in Šport in ska Gora obljubili, da bo le» lov, povezovalru hodnik, sa» fundacija za financiranje novo pa naj bi zgradili šele konec leta. Tako bo pouk telesne vzgoje za J33 učencev tos prišla na vrsto še telo- nitarije, pedagoški kabinet, športnih organizacij, V šoli potekal v naravi, hodili pa vadnica, in obljubo so drža- garderobi in shrambi za upajo, da bodo novo tclovadni- bodo tudi plavat v bazen li. Takoj po zaključku Šol- športno opremo, v nad- co lahko predali namenu 16. Kranjsko Goro, je povedal skega leta so staro telovadni- stropju pa galerija, trim ka- decembra, na praznik Šole. Šolarji še v stari telovadnici Danica Zavrl Žlebir skem letu še naprej normalno služili za potrebe športme vzgoje. Gradnja, ki postavitve temeljev in log. Ta gradbena dela naj bi poteka tik ob osnovni Šoli, ..............................................................................osnovne plošče ter fiksne bila opravljena v letih Z007 seveda ni povsem neopaže- Skofla Loka • Na Trati že vse tribune. Zgrajen je bil že in 2008 in zaenkrat poteka- na, na potek pouka pa ne leto gradijo športno dvora- tudi zunanji betonski obod jo v skladu z načrti. Učenci vpliva. V prihodnjem Solno ob osnovni Šoli Cvetka dvorane. Ta Čas začenjajo z šoie zaradi gradnje niso skem letu bo nova športna Golarja. Z novim šolskim izvedbo druge faze, ki obse- ostali brez telovadnice, saj dvorana povsem končana, v letom še ne bo dograjena, ga dokončno zaprtje objek- gradnja poteka zunaj obsto- naslednjih poletnih počitni- Kot so povedali na občini ta nove Športne dvorane od j^ega šolskega objekta. Do- cah (leta 2008), pa bo stara Škofja Loka, je bila zaklju- postavitve strešne kon- sedanji (stari) telovadnici v šolska telovadnica preureje- čena prva faza gradbenih strukdje, strehe, oken, vrat. OS Cvetka Golarja bosta na v garderobne in sanitar- del, od pripravljalnih del, fasad, tlaka in notranjih ob- tako kot v preteklem šol- ne prostore. Blejski grad bodo obnovili 4 1. stran ji. dodali pa ji bodo tudi Še bogatejšo ponudbo slovenskih Obnova gradu, ki je tudi v vinarjev. Grad, ki ga obišče nacionalnem programu inve- okoli 200 tisoč obiskovalcev stici), ki bodo deležne tudi na leto (od vstopnine pa za- podpore sredstev Evropske služijo med 700 in 750 tisoč unije, je ocenjena na 5,5 d6 6 evrov). naj bi zvečine obnav- milijona evrov. S tem denar- Ijali vsako leto med oktobrom jem naj bi poleg muzejskega in marcem, ko je obiskoval- dela gradu iri muzejske zbir- cev bistveno manj. ke temeljito obnovlL viteško "Leta 2011 bo minilo 1000 dvorano pa tudi druge pros- let od prve omembe Blejske- tore za namene obünskega ga gradu in do takrat si želi- in državnega protokola, slo- mo, da kulturno ponudbo vesnosti, porok in drugih do- Bleda še obogatimo, zato tre- godkov, prav tako naj bi ob nutno zbiramo tudi podatke, vznožju gradu zgradili servis- kaj turistom na Bledu še lahni objekt, obnovili in dogradi- ko ponudimo. Prav tako pa se i naj bi terase, s tem pa bi pripravljamo na obnovo Fe- grad obiskovalcem lahko po- jtiv^edvorane,kijebila2ad- nudil prijetno zatočišče več njiČ temeljito obnovljena leta kot zgolj za uro ali dve. Kot je 1989 in zahtevam kongres- povedala direktorica hotela nega turizma ne ustreza več," Astoria Sabina Rešek. naj bi z je še dodal Matjaž Završnik, obnovo in dodatnimi vsebi- saj Zavod za kulturo Bled po- nami obogatili tudi gostinsko leg gradu po novem skrbi ponudbo v grajski restavrad- tudi za Festivalno dvorano. Kamna Gorsca Sedmi Langusovi dnevi V krajevni skupnosti Kamna Gorica bodo ob krajevnem prazniku pripravili tradicionalne, že sedme Langusove dneve. Danes, v petek, bodo meddruštvena vaja gasilcev Lipni-Ške doline in gasilske Igre. Jutri, v soboto, med 10. in 14. uro bo slikarska kolonija, v kateri bodo Pod lipo risali, slikali in oblikovali glino. Zvečer bodo v Domu krajanov odprli razstavo silk In drugih izdelkov slikarske kolonije, potem pa bo na Športnem igrišču le družabno srečanje. V nedeljo bo Četrti pohod iz Kamne Gorice do Globokega in preko Mošenj na Brezje, prihodnjo soboto, 8. septembra, ob sedmih zvečer pa v domu krajanov še večer z Miro HlrŠel, UkovČevo iz Kamne Gorice. C. Z. Gorenjski Glas ODGOVORNA U RED Ml CA NAMESTNIKA ODGOVORNE UR£DNICE lože KoSnjek, Cveto Zaplotnik UREDNIŠTVO NOVINARjl-UREDNIKI: ß^tian Bogataj, Alenka Srun, Igor KavÖi, Jože Köinjel(.SiJzar\a P. KovaćiČ, Ur^ f^temd» Mateja Rant, StojanSa^. Vilma Stanovnik, CswJoZapwtrik Danica ZsvH Žlebir, Šte^n Ža^: stalni soddavd: Maja BertorKelj, Ma^až Gr^rič. Milena MikfavČiČ. MIha NagiČ, Jasna Paladin. Maneta Smolnikar, SImon lub<, IgorŽenav 08 U KOVNA ZASNOVA TEHNIČNI UREDNIK Grega Flajnlk FOTOGRAFIJA Tina Doki, Conzć Kavčič, Corazd LEKTORICA Marjeta Vozlič VOD JA OC LASN EGA TT^ENl A Mateja Žvižaj CORENjSKI GLAS r«gistrir»na blagovna in »loriivena znarriLa pod it. 977196) pn Uradu RS za miel«ktualno la Tinino. Utlaiovitel; m Cor«njsln gla^, d o«.. Krart) / Direktorica: Marija VoUjak / Naslov, Bi«iw«i&ova 4. 40CC Xr^nj / T«l.: 04/201 42 00. fax 04/201 42 e.mail: info^g-gtds.sl: mah oglasi m osmrtnice. icL: 04/201 42 47 (sprejem na avt0niatsk«n^ odzivniku 24 ut dnevno); uradne ure: vsak delovni dan od S. de ure / Corenjski glas je peltednlk, Izhaja ob torkih in porkih, naklad« si.ooc irvodov / Rednp prri9|9: M«)» G9rcn|;k», Ivtopi; Corcnjska (enkrai letno) \r\ devet lakalmh pniog / Tisk; Srr, d.d., IfuC^ljana / Naročnina: rel.t 04/201 42 41 / Cena avoda. 1,20 tUl?, Ie(na narodni« na' 137.05 EUft; Redni plaCniki Imaie 10 % popusta, polletni popusta, leini a; % popu> v eer>e ;« vračunan ODV pa iiopn^i 8.5 naročnina se upoiieva od tekoče ttvilke čav>pisa öo pisr>ega ptekl.ca. ki velja od začetka naslednjega obračunskega obdobia / Oglasne storitve: pe cenika; oglasno trlenre. tel,: 04/ aoi 42 4$. 4 A 4 PREDDVOR PRAZNUJE GORENJSKI GLAS petek 31. avgusta 2007 Prireditve ob prdzml(u Danica Zavri Žlebir lekarna / mednarodnega teka SAM f ..............................................................................pred hotelom Bor. Ob 8. uri bo j Preddvor - lutri» i. septembra, ob jezeru nordijska hoja, med ; se ob 8. uri na platoju pred Je- 9. in 11. uro pa predstavitev i lovico s tekmovanjem vozni- učne gozdne poti in gradov v : kov gasöcev začenja niz prire- Preddvoru. Ob 14. uri bo ob : ditev ob prazniku občine Pred- hotelu Bor grajska tržnica s : dvor. 2. septembra bo ob 8. uri spremljajočimi dogodki. Že ob f pohod do bolnice Košuta in 10. uri se v Športnem parku : grobišča, pozneje pa delovna Pr^rad na Beli začenja nc^o- j akcija. 3. septembra bo ob 8. metni turnir ddbanov, ob 11. j Prihodnji teden občina Preddvor praznuje občinski praznik. Kaj spodbudnega lahko ob tej priložnosti uri pohod na Sv. Lovrenc z uri 3. preddvorski kolesarski ; občanom pove župan Miran Zadnikar? zdravo malico v koči pri Anki» krog (konča se ob 13. uri), ob | obi9.uripapreddvorskilikov- 14. uri se začne turnir v malem : Danjca Zavrl Žiebir leto ambulanta mi pa smo bili brez vsega. Ve- nild vabijo na odprtje razstave nc^ometu, v odmoru bo vleče- j ....................................... selsem.dasmolahkovpolleta vgraduHrib.razstavaboodpr- nje vrvi, ob 18. pa razglasitev i Od predhodnika sle podedo\«- nadomestili ta zaostanek in hi- ta do 30. septembra. 4. septembra bo od 8. do 14. ure rezultatov. Ob 19. uri bo praznična maša v cerkvi sv. Petra v merjenje krvnega sladkorja, Preddvoru» ob 20. uri pa ^ mandatu? tlaka in holesterola pri Sv. fa- osrednia slovesnost ob c/tün li zelo siabo slajije cest Kako tro uspeli pripraviti dokumen-; boste z njimi ravnali v va.^em te za evropski razpns, in to tako kvalitetno, da smo ena izmed "Ne bi rad kritiziral prejšnje- šestih gorenjsldh občin, uvr- kobu, ob 18. uri pa gasQska skem prazniku v športno- : ga vodstva občine, vendar je Sčenih v pK^ram 2007-2013." vaja s prikazom oživljanja v rekreacijskem parku na ^ot- ; cestna infrastruktura res v iz- srediSču Preddvora. 5. Septem, nji Bd. Ob 21. uri se bo večer i redno slabem stanju, verjetno Kako boste pri urejanju kanaii- bra bodo ob i8. uri v turistični nadaljeval z ansamblom Ca- : tudi zaradi tega, ker se je prej§- zadje skozi nasdje Hrib uredi- poslovalnici odprli razstavo špeiji. 9. septembra ob 9. uri f nji mandat upravičeno odločil Ii vprašanje obvoza? Delo pridnih rok (odprta bo do bo s šolsk^ igrišča pohod m i za vlaganje v osnovno šolo in "Naj še povem, da je že iz- 9. septembra od 9. do 19. ure). Dolgo njivo. Ob 10. lui bo na : so vsi drugi projekti zaiadi tega bran izvajalec del, to je Cestno 6. septembra bo ob 10. uri pre- šolskemigrišćusrečanjegene- i čakali. Menim pa, da bi klub podjetje Kranj, v naslednjih Rvanje o zdravem na^u živ- rad)rokometa§ev,obi5.uripa j temu lahko več denarja name- dneh pričakujemo podpis pogodbe, res pa velik problem predstavlja obvozna cesta. Na obislcu sem imel sc^lasjedajal- Imeli smo priložnost kan- ce: naravovarstvenike in kul- Ijenja v osnovni šoli v Preddvo- predstavitev čebelarstva ob j njali za redna vzdrževanja." ru. popoldne od 16. do 20. ure kipu čebelarja pri vrtcu Pred- j pa znova meritve knmega tla- dvor 14. septembra ob 15. uri : česa se boste najprej lotili? ka, sladkoiia in holesterola, na bosta na igrišču v Potočali od- Možiand 7. sq)tembra ob 17. bojka na mivki z družabnimi : didirati za regijska sredstva za tumike,kizatoobvozmcosko- Miran Zadnikar uri bodo znova odprli lekamo igrami in folklorni nastop. 18. ; naselji Hrib in Nova vas ter zi grajsld park niso navdušeni v Preddvom, popoldne ob 15. septembra bodo dogodke ob j No^jansko cesto. Žal je bil pro- in predlagajo, da bi obvoz dt^ovorili tudi o letnem kole- Kdaj nameravate v Preddvoru uri bo slovesnost ob začetku 7. občinskem prazniku zaokroži- i jekt prevelik, tako da smo ga mimo Hriba rešili na diugi te- daiju teh prireditev. Toliko pri- graditi nov zdravstveni dom? mednarodnega teka SAM s te- li s testom hoje na 2 kilometra, j zmanjšali in za sredstva za re- kadji. Sam si ne upam posed reditev v kratk^n &su je orga- "Za stari zdravstveni dom kom okrog jezera. V soboto» 8. z zborom ob 16. uri ob poko-septembra, bo ob 8. uri start pališču. ioiialni razvoj kandidirali le za v ta projekt, da bi nelegalno ruzacijsko zelo zahtevno, ob ravno potekajo priprave na pro- Novo vas. Ker pa imamo že od speljali cesto, ki v prostorskih preobilju te ponudbe pa je tudi dajo. Z denarjem bomo finan- udeležba občanov manjša." Preddvor Letožnji občinski nagrajenci orali prostore novega v objektu, ki ga namerava v Preddvo-Ob občinskem prazniku na ru graditi Mercator. Dmga Problem lahko nastane pri novo odpiiate tudi lekamo, ki možnost pa je odkup starih nosL da gremo v imadnjo ka- domadnih^kismojimobljubi- ste jo prvič odprfi pred osmimi prostorov od Mercatorja na- prej gradbeno dovoljenje za dokujnentih ni predvidena." naselje Hrib, kjer smo dobili sredstva vladne službe za lokal- Kaj to lahko pomoii? no samoupravo, je to Ob občinskem prazniku, ki ga v Preddvoru praznujejo 8. : nalizadje in ostale infrastruk- li, da bomo ob gradnji kanali- leti. Zakaj? septembra, podeljujejo tudi občinska priznanja. Letos bodo : ture na tem območju. Lahko zadje rešili tudi obvomo cesto. "Pred osmimi leti je lekamo sproti občine in j ih potem preuredimo v zdravstveno ambu- podelfli veliko in malo plaketo, priznanje občine ter plaketo : rečem, da je bila velika po- Se vedno menim, da je edina v Preddvoru na podlag korKe- lanto. Imamo zgotovilo Mer» Josipine Tumograjske za dosežke na področju kulture. Naj- i manjkljivast v prejšnjem man- možna rešitev cesta skozi graj- sije odprla zasebnica. S j>o- catorja, da bodo letos začeli prestižnejše priznanje je sicer listina in naziv častni občan,' : datu dejstvo, da ni bilo priprav- ski park in da variante z regio- močjo občine Kranj in krajev- graditi in torej odpitjetreovine ki pa je letos ne bodo podelili. Veliko plaketo občine prejme Zdravko Žižmond za 35 let dela v Športnem strelstvu» zadnja Ij enega nobenega projekta, s katerim bi lahko kandidirali za nalne ceste Kranj-Jezersko z ne skupnosti Trstenik smo le- in tudi zdravstvenega doma mostom čez reko Kokro ni dai vključili tudi prebivalce so- lahko pričakujemo čez leto leta še zlasti uspešno dela z mladimi. Malo plaketo občine i denar na evropskih razpisih, k mogoče izvesti. Slednie bi za- sedniih krajev, da smo zadosti- dni." Preddvor ietos dobi vrtec Storžek Preddvor za 30 let dela na i čemur nas, občine, kar naprej htevaJo veliko denarja in bi li merilom po številu prebival- področju predšolske vzgoje. Priznanje občine pa bosta prav : pozivajo. V začetku leta tako predstavljalo prevelik poseg v cev. Veliko je bilo tudilobiranja V ponedeljek v Preddvom pri- tako dobila strelca, in sicer mladinca Mitja Žižmond in : Preddvor ni bil v enakoprav- naiavo. Niti občina, ki nima za- na ministrstvu za zdravje, da je čakujete d)isk ministra za šd- Jernej Žižek za velik uspeh, srebrno medaljo, na letošnjem i nem položaju s sosednjimi ob- konske podlage, niti izvajalec prišlo do koncesije. Zasebnid stvo Milana Zvera. Kaj priča- evropskem prvenstvu v streistvu v Španiji. Plaketo josipin« ! änami, vsaka je imela že pre- pa si ne upava nelegalno pose- smo na občini tudi pomagali s kujete od obiska? Tumograjske so namenili josipu Ekarju» sedanjemu i cej daleč pripravljene projekte, dvproslor. II simbolično najemnino, da bi predsedniku KUD Preddvor, ki že 24 let deluje na področju kulture. D. Ž. pridobivali so gradbena dovoljenja. nekateri so jih že imeli. Vam te težave ne bodo skalile «4 sa] nam je stvo. da imamo v kraju lekar- "Ministm bomo pokazali grad v središču Preddvora, Id pred našimi očmi nezadržno \ Spoštovane občanke, spoštovani občani, ob praziiikn Občine Prefidwr Ihm hkrenf» cesiitfimo iti se zohiyilßijpmo za do^etlanje wupanje in sodefovanje. Postbne ćtatilkc so nornmjene ilvbiinikom vbcinskih prisrmnj, ki so s Mvjint delom in drini. Ofprnem i iis vabimo na osrednjo sloi rsnosi in številne drn^c dogodke» ^ huerimi l>o praznotwtje se bolj Župan Občine Preddvor Mlrun Zarinikar. občinski svet Občine Preddvor In obtui»k;i upravo Občine Preddvor praznika občine Preddvor, ki no, veliko pomenilo. Sedaj pa propada. Že v svojem prejš- ^ občina skupaj z oi^nizad- se je zelo spremenila zakono- njem mandatu sva bila s pod- jami in društvi pripravlja s^ tembra> daja in koncesionaika je oceni- županom pri tedanjem minis-la, da ne zmore več, sklenila je tru in pc^ovarjali smo se, kaj z "Prijetno sem presenečen, vmiti koncesijo in poiskati delo gradom. Ministrstvo bi ga bilo da obstaja tako velika priprav- t^^gj^- Tu nam je Gorenjska pripravljeno prodati, če ne bi Ijenost društev in organizadj v lekarna prišla nasproti, saj je bilo zanimanja kupcev, bi ga obdni Preddvor za sodelovanje pripravljena prevzeti v najem lahko občina kupila za simbo- na prazručnih prireditvah. Na sestankih smo se dotaknili tudi poslovne prostore, tako da bo Preddvor lahko obdržal lekar- Učno ceno. V nadaljnjih postopkih pa so ugotovili, da de- vprašanja, zakaj občinski praz- no. Potrebe po novi koncesiji nadonalizadjski upravičenec nik ravno sedaj. Ni namieč oti- ni, ker smo mi soustanovitelji zahteva vmitev objekta, zaple- pljivega dokaza, da je bil 8. sep- lekame in bo ta delovala kot tlo se je, začeli so mleti sodni tembra 1850 res prvi šolski dan podružnica. Izborili smo si mlini in še vedno ni končne v tedanji ljudski šoli, tudi zgo- tudi podaljšanje delovnega odloatve. Minister se bo lahko dovinarji temu oporekajo. O časa: prvega pol leta bo lekarna prepričal, v kakšnem stanju je tem smo govorili tudi na ob- odprte od ponedeljka do petka grad. V preteklih letih je minis- dnskem svetu, ta je dal nalogo dan, Naj ob tej priložnosti trstvo financiralo vsaj obnovo pristojnemu odboru, da 01^- pozovem vse občane, naj pri- strehe, kljub temu stavba še nizadje in posameznil» pozo- hajajo v domačo lekamo. Če naprej propada in je vsako leto ve, naj predlagajo primernejši ne bodo, lahko v pol leta pride vslabšem stanja Morda bilah- datum občimkega praznika. do skrajšanja delovnega Časa, ko irünister pozval predsedni- Enotni smo bili tudi o tem, da na dolgi rok pa celo, da tudi ka pristojnega sodišča za pred- bi prireditve, ki so ob prazniku Gorenjske lekame izgubijo za- nostno obravnavanje t^ pro- močno strnjene, v prihodnje nimanje za upravljanje z lekar-razpotegnili Čez vse leto in bi se no v Preddvoru." blema, ker se že dela gospodarska škoda." ä V GORENJSKI CIAS petek, 3J. avgusta 2007 GORENJSKA .SI 5 LCTfiNCE Žrangali Klemenčevi Poloni in Mešanovemu Janezu Vaščanj Letenc so se že v petek zvečer začeli pripravljati na šrango domačinki Poloni Konc in Janezu Robleku iz BaŠija. Ta lep in vesel običaj ima v vasi že dolgo tradicijo in je eden od dogodkov, k> povezuje vaščane. Ker v Letencah ni cerkve, je bila njena postavitev kar primerna tema za dogajanja In pogajanja. Ta je izvrstno, v splošno zadovoljstvo in za smeh. vodil Ciril Zaplotnik, v pomoč pa mu je bil v viogi kaplana Silvo Mrgole. Polurna predstava, na kateri je bilo ve-iiko govora o sv. Katarini, h kateri je treba molit za pamet, vmes pa s-e je tudi spovedovalo, bo nevesti in ženinu ter vsem navzočim še dolgo ostala v spominu. Vasi pa se zaradi obilnega izkupička od šrange obeta še kakšer^ dogodek - piknik ali morda vaški izlet. A. M. polico £a monitor 8»Wa, talna mera 150 x 150. v. 77,5, g. 60 cm Vrtljivi stof „RfMiNt" urneUtim ü&njem, žme sli čmo-fđece barve, v^met za vižinsko nastavitev (isi6403i, t5i6^) S vetitk a za na pisalno mizo „CALCULUS" sive barve, v, 50 on» i 15,5 ot. z vmesnim iski žep^i računalnik (jra i svetovnimi časi. koledar, budüKd, različne funkcije zaračunanje).? 1 xGU10^50W{i53»»?) o . / Vrečka različni Oizami iud< po Internetu ^ «ww.Uu.al Športna torba 53 < 29 x cm, različne barve Otroški nahrbtnik različni motjv] |f$3»s»j Ponudbe veljajo do odoroQaie Z6\0Q. T^ekovn« nopake niso izKijučene. Dekoracijski ooaatki rttso sestavni del ponudCe. Namesto cene* so naše do$ie] veljavne prodajne cena. Cer« veljajo od 31.d. do 15.9.2007. kIkB' C^fovtc. Vdtk«rmarktef StraOe 16S. tel. 0043/463/3840. klkA ViUach • BelMk. Kdmtner ShaOa 7. tal. 0043/4242/32111. Čevljarska m sejemska tradicija Pojutrišnjem bo v Tržiču že 40. Šuštarska nedelja. Njen glavni podpornik je družba Peko, ki skrbi tudi za prireditve. Stoian Sate stregli goste s ŠuŠlarskini kosi- ..............................................................................lom» tižiškimi bržolami in Tržič • Organizatorji ŠiiStar- drugimi jedrni Kot obljubljajo ske nedelje • Turistično druš- organizatorji, bodo spet doka- tvo in Obdna Tržič ter podjet- zaL svojo odprtost in gosloljul>- je Peko - že štiri desetletja nost, po kateri so sloveli stari ohranjajo Čevljarsko in sejem- če^jarji. sko tradidjo- Jubilejna^ štiride- "Šuštarska nedelja je pe- seta turlstično-etnc^raf^ pri- membna za vso Slovenijo, saj reditevbo vnedeljo.ž, septem- je TrliČ jedro naše čevljarske bra. Med 7, in 19, uro bodo po- industrije. Peko je marca 3007 stavili tristo stojnic od parkiriS- praznoval 104. obletnico usta- Ča pri tovarni Peko do mestne- novitve tovanie, v kateri je Pet- ga jedra. Različno obutev bo er Kozina povezal majhne čev- ponujalo na 70 stojnicah 35 Ijaiske delavnice in jih podprl s prodajalcev, kar je največ v za- komercialnimi aktivnostmi. dnjih letih- Obiskovalcem se Velik poudarek je dajal vredno bo predstavilo približno 30 tam, kot so inovativnost krea- dniStev in rokodelcev. Odprti tivnost in doslednost Temu bodo tudi večji nakupovalni sledi tudi naša družba, v kateri centri v Tržiču in Bistrid. je med jjo zaposlenimi okrog Od danes popoldan done- i7odelavcevvproi2vodnjLZa- delie zvečer bo v tržiSkem pavi- vedamo se, da je nadaljevanje Ijonu na c^ed n. razstava trži- čevljarske tradidje tudi Šuštar- ške obrti, [utri bosta mnoge ska nedelja, zato smo njen privabili dve mednarodni pri- glavni sponzor. Poskrbimo za reditvi; peto srečanje prebival- široko ponudbo različne obu-cev iz občin Borovlje in Tižič tve za vso družino, aktivno pa na starem prelazu Ljubelj ter smo vključeni tudi v prireditve. 15. tekmovanje na tekaških rol- V nedeljo zvečer bomo podeli- kah do Loma. E><^ajanja bodo li nagrado najboljšemu izdelo- posebej pestra v nedeljo, ko bo valcu zgornjih delov obutve na potekal zabavni program na tekmovanju med Šuštarsko treh odrih v mestu. Odprta bo- nedeljo. Veseli nas, da Občina sta Tržišld muzej in Kumiko- Tržič prisluhne našim novim idejam za prireditev, obenem pa podpira aktivnosti za obstoj va hiša, možen bo ogled mesta in Dovžanove soteske 2 vodičem, obiskovalce bodo vozili s če^jacske industrije v Tržiču. " turističnim vhkcem in kočijo, je povedala Marta Gorjup otrod pa se bodo zabavali v Brejc, predsednica uprave Luna parku. Gostind bodo po- družbe Peko. Gorenlska^ Banka ßaitfM 1. SA.MOSTOJNECA KOMERCIAIJSTA I (m//) 2. AGENTA ZA \ REDNOSTNE PAPIRJE (m/ž Polog splošnih, z 7:akononi določenih pogojev se za opravljan- jooalog zahte>9: • pod tč, 1. • univerzitetna ali visoka strokovna izobrazba ekonomske ali driige ustrezne smeri. • eno oz. dve leti ustreznih delovnih izkulenj, • aktivno znanje enega tujega jezika, • računalniška znanja za delo na računalniku v okolju Windows; - pod tč. 2. • univerzitetna ali visoka strokovna izobrazba ekonomske ali druge ustrezne smeri, • dve leli ustreznih delovnih izkušenj, • aktivno znanje enega tujega jezika. • računalniška znanja za delo na računalniku v okolju Windows, • opravljen strokovni izpit za borzne posrednike. Z izbranim kandidaiom/tko bomo pogodbo o zaposlitvi sklenili za nedoločen čas, s petmesečnim poskusnim delom. Vašo prijavo s kratkim življenjepisom in potrebnimi dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pričakujemo v 8 dneh na naslovu: Gorei^ska banka d. d., Kranj, Blelweisova cesta I, 4000 Kranj, sektor splošnih postov. GorenlskA^ Banka Dfinkn w ihh*/tiljo/ti š 6 GORENJSKA GORENJSKI GLAS petek, 31. avgusta 2007 Medvode Cesta obnovljena sredi oktobra Nadaljujejo se dela na cesti Svetje-Senlca v Medvodah, na delu od križišča pri Zdravstvenem domu do križišča na Ladji. Dela bodo predvidoma končana do oktobra. Na novern delu bo položen asfalt, narejen bo pločnik In javna razsvetljava. SIcer pa je bila na celotnem projektu ceste SenIca-Svetje-krožišče na Kiancu doslej že opravljena popolna rekonstrukcija Ftnžgarjeve ulice mimo nove Športne dvorane do načrtovanega krožISča pred Zdravstvenim domom, ter prestavitev ceste na Senico. V letošnjem proračunu Občine Medvode fe za to cesto namenjenih slabih 188 tisoč evrov, v prihodnjem pa še slabih 209 tisoč evrov. KrožiŠče pri ZD bo prišlo na vrsto po sprejetju proračuna za i 2009 in 2010, leta 2on pa naj bi zgradili Še krožišče pri Senicl na cesti, ki povezuje jeprco in Ladjo. M. B. Radovljica Ob koncu počitnic še Sončkovo popoldne Župnijska Karitas Radovljica bo v nedeljo za zaključek SonČkovih počitnic pripravila na cerkvenem in Linhartovem irgu še Sončkovo popoldne. Na "popoldnevu" bodo predstavili Sončkove počitnice, se igrali^ pripravili kvl2, ustvarjali ... Prišel bo tudi čarovnik Toni, ob pol šestih pa bo še predavanje za starše. V okviru letošnjih SonČkovih počitnic so otrokom ponudili v štirih tednih trikrat na teden C. 7 dopoldanska potepanja in petdnevno letovanje v Fiesi ^Te htn IC a TEHTNICA ŽELEZNIKI D SLOVENIJA V podjetju imamo dodatne potrebe 00 delu za poklic oblikovalec kovin in dela čistilke/ca» zato vabimo K sodelovanju: OBLIKOVALCA KOVIN (m/i) Od kandidata pričakujemo, da bo imel končano poklicno ustrezne srnen' najmanj iii. zahtevnostne stopnje. CISTILKA/EC Od kandidalke/a pričakujemo, da bo Imela/el zakijućeno najmanj osnovno šolo in potrebna znanja s podroć^ čišćenja in vzdrževanja prostorov ter veljavno vozniško dovoljenje za osebni avto, Zaposlitev bomo sklenili za določen čas z možnostjo podaljšanja in spremembe v sklenitev delovnega razmerja za nedoločen čas. Pisne vloge kandidatov pričakujemo v roku TO dni od dneva objave razpisa na naslov Tehtnica Železniki, d. o. o.< Kadrovska služba. Na plavžu 79, 4228 Železniki. domplan Oužbfi a rcNfWng, f>epr*mi6rUne, urtameem fri mrgMiko* knrj. bWMBom 14 OBVESTILO uporabnikom zemeljskega plina na območju mesta Kranja, Kokrrce, Predoselj fn Britofa Na osnovi 16. In 17. člena Sistemskih obratovalnih navodil za distribucijsko omrežje zemeljskega plina (Ur. Iis^ $t. 62/07) obveščamo uporabnike zemeljskega plina na navedenem območju, da Do zaradi nujnih del rta prenosnem omrdž)u zemeljskega plina dobavitelj Geoplin. d o. o.. Ljubljana v nedefjo, 2. 9. 2007, od S. do 16. ure zmanjšal dobavo plina v naše disfribucij^o omrežie. vsemi možnim tehničnimi ukrepi smo poskušali zagotoviti nemoteno oskrbo vseh odjemalcev v tem času. Kljub lemu prh poročamo m vas prosimo, da porabo plina v tem času omej^e na minimum, plinska trosila, precJvsem štedi brez nadzora. pa naj ne obratujejo v primeru kakršnih koli težav v zvezi s porabo plina pokličite dežurno službo disfnbirterja po tel. 2068 300. Za morebitne nepredvidene težave se vam vljudno opravičujemo v imenu dobavitelja zemetjäo garancijo. EKSKLUZIVNI ZASTOPNIK ZA SLOVEhiUO ZRNO. d.oo. Ravno 13,8274 RAKA. Telefon: 07/814 B3 00; 07/814 83 02; Telefaks; 07/814 63 e-posta: 2rno@siol.net; wvMw.zrno.si Pokličite naiega zastopnika za ogled, svetovanje in predračun. Kontakt: Jernej Požun 041/312 007 ali ^posta: |ernej.902ur>@gniail.com POKUČrre NAS, KER PRI ZRNO d.0.0., IMA KVAUTHA ZEIO UGODNO C£NO. r> Obisčrta nas na Mednerodnem obrtnem sejmu v Cdlju od 12. do 19. septembra 2007 v haß J KI 4 :::: COREN)SK] OAS petek, 31. avgusta 2007 •• •• •••••• •• •• •• •• ••••• vi I m a^stano vnik @g-glas.si 7 Vzroka m Hokejisti Acroni Jesenic so se ta teden prvič v novi sezoni predstavili na domačem ledu v Podmežakli, po treh porazih na poletni ligi na Bledu pa so proti Gradcu iztržili remi. Vilma Stanovnik |esenlc€ - Več kot tisoč hokejskih navdušencev (tudi skupina z Gradca) si je minuli torek zvečer ogledala prvo tekmo v jeseniški ledni dvorani. Na koncu sta se domača ekipa Acroni Jesenic in Graza 99er5 razšli 5 prijateljskim izidom 3:3, gole za domaČe pa so dosegli |urij Golitič enega in novinec v ekipi Paul Healy, dva. "Gotovo bo treba Še precej narediti pri uigravanju, posebej pri igri z igralcem več nam §e marsikaj ne gre. Tudi pred golom in v obrambni tretjini bo treba biti bolj zbran, mislim, da smo dobili : Tfna Dökl tri prepoteni zadetke/' je po {esenlški hokejisti so na prvi pripravljalni tekmi pred novo sezono v domači dvorani proti prvi tekmi na domačem ledu Cradca z Ivom )anom Iztržili remi. / p»»: povedal Miha Rebolj, ki je po Dejanu Varlu prevzel kape- ekipi je res odlično, mislim, ni so tanski trak moStva Aaoni Je- da se je to izkazalo tudi danes, bo v iobra ekipa, Podmežakli senic. "Upam, da bomo slabosti v naslednjih dneh in tednih popravili, saj je do začetka tekem v ligi EBEL še ko smo trikrat zaostajali, a na koncu iztržili remi. leseniča- >roti njim vem, da na domačem ledu zagotovo vedno rad igram, pa naj bo v 1 moštvu dresu železarjev ali v katerem lahko po- dnigem. Tukaj sem odrasel, __dvorana se v zadnjih petnaj- stih letil) ni dosti spremenila kar nekaj časa in vzroka za Poleg Šveda Markusa Malhiassona ter Kanadčanov in tu se pač še vedno počutim paniko še ni," je dodal Lzfcu- Dereka Bekarja in Paula Healeya naj bi vrste Acroni doma," je povedal Ivo |an, ki šeni Miha Rebolj, Z Jesenic so zadovoljni odhajali hokejisti iz Gradca, za katere v tej sezoni znova igra Ivo Jan. "Vzdušje v naii Jesenic okrepil Se Chris Bright, 364etni kanadski na- tekmi sicer ni dal gola, za-padalec, ki bo na Jesenice prispel ob koncu prihodnje- f P^ ^ ^^ ^ ga tedna. šlo zares, saj ekipa Gradca v tej sezoni cilja na vrh lige EBEL Skakalci so predolgo ponočevali Zaradi nešportnega vedenja je športni direktor skakalcev Frarrci Petek kaznoval tri skakalce, med njimi tudi Kranjčana Robija Kranjca in Jureta Bogataja. Vilma Stanovnik Šinkovec (Ilirija) bodo mora- Čemur vodstvo nordijskih re- Petek, z njo pa se strinjajo ...................................... Ii v blagajno SZS odšteli prezentanc ostro nasprotuje, tudi trenerii na čelu z dolgo* Kranj • Po vrnitvi z zadnje vsak po 1500 evrov-nekaj ta- Zato bodo sankcije ob more- letnim Triglavovim trener-tekme p>oletnega svetovnega koj, nekaj pa med sezono, bitnem naslednjem prekr- jem Janijem GrUcem. "V pokala, ki je minuli konec lahko tudi preko premij. Ka- škii Še strožje. Vodstvo nor- klubu smo se s fanti o Šport-tedna potekal v Zakopanah, zen jih je doletela zaradi po- dijskih reprezentanc si bo nem vedenju že veliko pogoje športni direktor za skoke nočevanja po sobotni tekmi, prizadevalo, da bodo športne varjali in prepričani smo, da in nordijsko kombinacijo Potem ko so praznovali vrednote vedno v ospredju je kazen dobronamerna. Od- Franci Petek sporočil, da je 25. rojstni dan Primoža ?!• tako pri tistih tekmovalcih, ločitev direktorja Petka pod- tiem skakalcem izrekel kaz- kla, se omenjeni trije niso v ki so na začetku svoje Sport- piramo, saj želimo, da fantje ni zaradi nešportnega vede- dogovorjenwi času vrnili na poti, kot pri profesional- prek Sporta dobijo tudi vred- nja. Jure Bogataj, Robert počitek. "Ravnali so v na- nih reprezentantih," svojo note za vse življenje," pravi Kranjec (oba Triglav) in Jure sprotju s Športnimi načeli, odločitev pojasnjuje Franci lani Grilc. ATLFTIKA Brnik VeČina junakov svetovnega prvenstva doma Potem ko so se naši atleti Izvrstno odrezali na n. svetovnem prvenstvu v OsakI, so prvi že v sredo zvečer prispeli domov. sled njimi sta bila tudi BrežIČan Primož Kozmus, ki je v metu kladiva osvojil srebrno kolajno, in slovenski rekorder iz Oplot-nice Miran Vodovnlk, ki je bil lest) v metu krogle. Včeraj zvečer (po zaključku naše redakcije) pa sta z Japonskega prišla tudi petouvrSČena tekačica na 3oo metrov ŠkofjeioČanka Brigl- ta Langerholc, sicer članica kranjskega Triglava, in sedmi naj« hitrejši Sprinter na svetu ŠkofjeloČan Matic Osovnikar, član Massa, ki je v torek nastopil tudi v teku na 200 metrov, a se mu ni uspelo prebiti v polfinale. Zadnja od naših bo v nedeljo nastopila Helena Javornik v maratonu. V. S. VATERPOLO Kran) Reprezentanca jutri v Bratislavo Potem ko so se člani na5e vaterpolske reprezentance konec prejšnjega tedna udeležili turnirja na SlovaSkem in izgubili vse tri tekme s Slovaki ((3:i3). Grki (7:11) in Nizozemci <9:12)^ so se ta teden na evropske kvalifikacije za uvrstitev na olimpijske igre pripravljali na bazenu Kodeljevo v Ljubljani. Šele po današnjem treningu bo selektor Željko Tonković izbral trinajst Igralcev, ki bodo jutri zjutraj odpotovali v Bratislavo, kjev so si za cilj zastavili, da v konkurenci ekip Italije, Grčije, Nizozemske in Črne gore premagajo vsaj ekipo Nizozemske, kar bi pomenilo, da se uvrstijo na šesto mesto In marčevske svetovne kvalifikacije v Oradi v Romuniji, kjer bo še zadnja priložnost za pridobitev vstopnice za nastop na olimpijskih igrah v Pekingu. I. M. VESLANJE München V finalu dva naša čolna >Ja svetovnem prvenstvu v veslanju, ki ta teden poteka v Münchnu, se je v jutrišnji veliki finale (ob 1^25) z zmago v polfinalu uspelo uvrstiti Iztoku Čopu In Luki Špiku v dvoj-nem dvojcu ter slovenskem četvercu brez krmarja z bratoma Miho in Tomažem Pirihom, Rokom Rozmanom in Rokom Kolandrom. Četverec bo nastopi ob n.40. V. S. V^IIA PRIREDRVE Nogometna tekma med Triglavom Gorenjsko in Rudarjem jutri - Namesto za v nedeljo prvotno napovedane tekme med Triglavom Gorenjsko in Rudarjem iz Velenja v 2. SNI so tekmo preložili na jutri, i. septembra, ko se bo na kranjskem Itadionu začela ob 17. uri. jutri se s i. krogom ob 17. uri začenja tudi tekmovanje v 2. gorenjski nogometni ligi. Pari so: Visoko • Hrastje, Trboje - Preddvor, Kondor - Pod- brezje. Ekipa Bitnja je prosta. V. S. Golf In mini golf • Jutri bo na Bledu živahno tako na zelenicah za golf kot igrišču za mini golf. Na golfskem igrišču namreč pripravljajo dan slovenskega golfa, na igrišču za golf pa tekmovanje za Veliko nagrado Bleda v klasičnem malem golfu. V. S. Zbor namiznotenisačev Merkurja - Predsednik NTK Merkur- Peter Šemrl je za ponedeljek, 3. septembra, ob 18. mim )a url, povabil na volilni ir redni zbor članov. Potekal bo v prostoru namiznoteniške dvorane v Kraniu. V. S. Nočni turnir v floorballu - Še do torka. 4. septembra, se je moč prijaviti na nočni turnir v floorballu za pokal Polycoma. V petekf 7. septembra^ bodo tekmovali mladinci v kategoriji U 19, v soboto, 8. septembra, pa kategorija U 14, ženske in Člani, Prijave in informacije po telefonu 031/702 029 (Cveto) ali info@axc.si. V. S. Vabilo na 7. tumir- ŠD Tržič jedro vabi na deveti redni mesečni hitropotezni Šahovski turnir. Tekmovanje bo potekalo v ponedeljek, 3- septembra, v prostorih Paviljona Ferda Mayerja v Tržiču (tik ob glavni pošti). Začetek tekmovanja ob 18. uri prijave do 17.45. Igralo se bo 9. krogov po Švicarskem sistemu'. Kontaktna oseba: jože PraŠnlkar, telefon: 04/5963-721, GSM: 040/238-150 i elektronski naslov jotko.nena@gmail.com. O. O. Balinarski spored • 14. KROG (sobota. 16.00): 1. liga - Prim-skovo : EIS BudniČar, Bistrica : Brdo; 2. liga vzhod • Radovij - ca Alpetoljr: Čifče VAN-DEN, Rogaška Car System : Tržič; 2. liga zahod-Žiri: Kolektor Idrija. 1. GORENJSKA LIGA, n. KROG (danes ob 17.00): vzhod • Bratov Smuk : jurČ Blejska Dobrava, Zarica : Visoko Rapa, Huje : Sava, Kres javornik : Podnart; zahod - Center; Milje, Loka icoo : Rogovila TELE-TV, Jesenice : Lesce. S. Š. VELIKA KONJENIŠKA PRIREDITEV V nedeljo. 2. .soptenibra 2007. oh 14. iin na HIPODROMU BRDO pri Kranju. Po končani piiredilvi zabava 7 ansamblom BAJTAKIK IXinni i^Sicn: lyj i-^hno t' Tcrrw 3,5J (inci'tn JliSENSKI ^AlbM 2.9.-4.9., 14.9-17.9. ter 21.9.-5.W. RQCIA -najem apartmaja - kopanje v termalnih bazenih - obisk Savna vasi (50% ugodneje) 3 dni 5 dni 4+2 lS9g 217 € 246 € 7 dni 282 € 322 € NAŠE DARILO: košarica domačih jabolk 'I 8 I ■ o 51 m on.sub ic (g>g-gla s.si G0REN)SK1 GLAS petek, 31. avgusta 2007 NESREČE Naklo Od odbojne ograje na nasprotni pas v sredo ob 6.15 se je na regionalni cesti v bližini Naklega zgodila prometna nesreča, v kateri se je hudo ranil 33-letni voznik osebnega avtomobila iz okoltce Radovljice. Na koncu dolge ravnine v smeri proti Bistrici je pred levim ovinkom in klancem navzdol zapeljal desno izven voziiča, nato pa trčil v odbojno ograjo. Po trčenju je vozilo odbilo proti nasprotnemu pasu, kjer je trčil v osebni avtomobi v katerem se je pravilno pripeljala 27-letna voznica iz okolice Radovljice, Povzročitelj je v trčenju utrpel hude rane» Radovliičanka pa lažje. S. Š. KRiniNAL Naklo S tovornjaka odvil platišča Neznani storilec je nekaj noči nazaj s tovornega avtomobila Mercedes-Benz, ki je bilo parkirano na Polici, vzel Štiri platišča s pnevmatikami in s tem lastnika oškodoval za okoli šest tisoč evrov. Tatinsc Cojil konopljo Devetnajstletni Kranjčan je v gozdu ob robu travnika zunaj naselja Tatinec naredil manjšo poseko In na njej posadil 52 sadik konoplje, do petka, ko so ga zasačili, jih je dvajset že požel. Ker je konoplja prepovedana droga, so ga policisti kazensko ovadili. S. S. i D A T R I s ŠOLANJE PSOV KVRP Kranj vabi lastnike psov k vpfsu v tečaje male šole. osnovnega šolanja in Rally obedienca. Informacije na www.klub-vrpk.si aH tel.: 041/261 756. SPG, d. o. o., Škofja Loka, Kidričeva c. 75,4220 SKOPJA LOKA razpisuje prosto delovno mesto KOMERCIALISTA ZA TEHNIČNO DEJAVNOST (m/ž} Pogoii: - najmanj V, stopnja izobrazbe strojne smeri • poznavanje dela z računalnikom (windows, internet, excel) - aktivno znanje angleškega in srbskega jezika - komunikativnost in urejenost • vozniški izpit kategorije B - vsaj 2 leti delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu Število prostih delovnih mest: 2 Delovno razmerje bo sklenjeno za določen ćas 6 mesecev, z možnostjo zaposdit^ za nedoločen ćas, in s poskusno dobo 3 mesecev. Pisne prijave sprejemamo 6 dni od objave razpisa. DIJAŠKI IN ŠTUDENTSKI DOM KIDRIČEVA 53, 4000 KRANJ Svet Dijaškega In student^ega donta Kranj, Kidričeva 53, 4000 Kranj razpisuje delovno mesto RAVNATEUA/ICE Kandidat/ka mor«i za Imenovanje na funkcijo ravnatelja izpolnjevati spiosr>e zakor^ske pogoje in posebne pogoje, sktadno s 53. In 146. členom Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje In izobraževanja - ZOFVl, uradno prečiščeno besedilo (Z0FVI-UPB4), (Ur. I. BS. si. 98/05), ter 3. ćSenom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izo^ braževanja ZOFVki (Ur. I. RS, št. 129/06). Kandidati morajo imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje doma. Izbran t/a kandidat/ka bo imenovan/a za 5 iet. Predvideni začetek dela je 12.12.2007 oziroma skladno s soQiasjem ministra k irnenovanju. Pisne prijave z dokazili o \zdo\- njevanju zahtevanih pogojev, dosedanjih delovnih izkušenj, s kratkim življenjepisom in programom oziroma vizijo razvoja ter dela doma za mandatno obdobje posJjfte najpozneje v 8 dneh po objavi razpisa na naslov. Svet, Dijaški In äudentski dom Kranj, Kidričeva 53,4000 Kranj, s pripisom 'Razpis za ravnatelja". Kandidati bodo prejeli pisno obvestilo o izbom v zakonitem roku. iquasave Do zastrupitve je prišlo zaradi stika kemikalije z vodo, nakar je nastal strupen plin Simon Šubic Kra nj • Včeraj oko! i poldneva se je v Aquasavinem obratu Sava Blue v Kranju s plinom zastrupilo pet delavcev. Po neuradnih podatkih se je eden huje zastrupil in so ga odpeljali v Klinični center v Ljubljani, §tirje pa lažje, zanje so poskrbeli v kranjskem zdravstvenem domu. Ko to poročamo (ob 14.50), z uradno razlago nastanka in okoliščin nesreče še ne razpolagamo. Neuradno pa smo izvedeli, da je do delovne nezgode prišlo obratu Sava Blue, ki je v bistvu barvama kranjske Aquasave. V njem se danes Do nesreče je prišlo v barvarni Aquasave. / fow: Tm« dom zaključuje kolektivni dopust, zato so včeraj začeli s pripra- šla v stik z vodo, kar je spro- cih, samo da desetkrat huje," nosti za zaposlene ni več. -i ILl' vami na vnovični zagon pro- žilo reakcijo. Zaradi strupe- je pojasnil eden od njih. 11 Zakaj so kemikalije prišle v izvodnje, ki bo stekla v pone- nega plina se je pet delavcev, Poldrugo uro po nezgodi, stik z vodo. še nismo ugotovi- deljek. Pri čiščenju posode ki so biii v bližini, zastrupilo, zaradi katere so takoj interve- li. Pomembno je, da so naše za mešanje barve je ena od približno dvajset delavcev, ki nirali ta^anjski poklicni gasil- ekipe hitro reagirale, prav kemikalij» ki sama po sebi ni so delali v sosednjem obratu ci, je direktor Aquasave Luca tako pa tudi gasilci in polici- strxipena in se sicer uporab- Finiš, pa so takoj evakuirali. Mocenni dejaJ, da je situadja ja," je dodal. Okolje ni bilo Ija za barvanje tkanine, pri- "Smrdelo je kot po gnilih jaj- že pod kontrolo in da nevar» ogroženo, smo Še izvedeli. Pozor / kmalu otroci na cesti Za varnost otrok v prvih Šolskih dneh bo dobro poskrbljeno. Policisti bodo poleg preventivnega dela izvajali tudi poostrene nadzore. Simon Šubic že in bo usmerjeno pred- ..............................................................................vsem v problematiko otrok Kranj - Od ponedeljka na- in mladoletnikov kot potni- prej» ko se začne novo šolsko kov in v nadzor upoštevanja leto, bomo na cestah spet po- prometnih predpisov vozni- gosteje kot med počitnicami kov na območjih, kjer se srečevali otroke. Številni se otroci najpogosteje zadržuje- bodo v šolo podali prvič. Ker jo." Pri tem nam bodo po po- so otroci najbolj nepredvid- sameznih občinah pomagali ivi prometni udeleženec, sveti za preventivo in vzgojo moramo za njihovo varnost v cestnem prometu, avto- skrbeti predvsem drugi ude- moto društva, zdniženja Šo- ležend v cestnem prometu. ferjev in avtomehanikov, ga- Poleg tega spadajo otroci in mladoletniki v t. i. skupino šibkejših prometnih udele- silska društva, šole in dnigi," j e razložil Koželj. V preteklih dneh so poli- žencev, saj se zelo redko po- cisti že preverili ustreznost javljajo kot povzročitelji pro- cestnoprometne signaliza- Policisti bodo v septembru v bližini šol pogosto merili metnih nesreč, zato morajo cije v okolici Šol, se sestali z hitrost vožnje, f Tm« oon vozniki nanje še posebej pa- vodstvi šol in pregledali na- žiti, opozarja polidja, ki ji je Črte varnih poli v šole, pri- poostrene nadzore, še pose- nje na Gorenjskem slabša," zagotavljanje varnosti otrok dobili pa so tudi informaci- bej nad hitrostjo, tehnično je napovedal naš sogovor- pivih septembrskih dneh je o vsakodnevnih organizi- brezhibnostjo voz51 za šol- nik. Policisti ne bodo miro- ena najpomembnejših na- ranih prevozih otrok v šolo ske prevoze, kontrolirali ob- vali tudi v naslednjih mese- log. in iz nje. Tudi prve šolske vezno uporabo kolesarske cili, saj bodo enake nadzore Tudi gorenjski policisti dni bodo policisti opravili Čelade ter varnostnih pasov izvajali vse šolsko leto, prav bodo prve šolske dni s stalno vrsto preventivnih aktivno- in dodatne opreme za prive- tako pa bodo nadzirali brez- sti (razgovori s starši, preda- zovanie otrok v vozilih, s ka- hibnost avtobusov, s kateri- in skih poteh prispevali kumir« vanja prvošolčkom, ki jim terimi bodo starši otroke mi se opravlja prevoz otrok janju prometa, delovali pa bodo razdelili pobarvanke pripeljali v Šolo. Pri kršitvah na izlete, kontrolirali vozni- bodo tudi svetovalno, je na- Varno na poti v šolo in do- bomo dosledno ukrepali, ke avtobusov in preverjali povedal Aleš Koželj, inšpek- mov), delovali pa bodo seve- tudi ob neuporabi varnost- izpolnjevanje drugih pogo- tor za promet na Policijski da tudi represivno. "V okoli- nih pasov, saj ugotavljamo, jev za vamo udeležbo v pro- upravi Kranj. Njihovo delo je ci šol bodo policisti izvajali da se na tem področju sta- meti:. lio Priloga Gorenjskega glasa šole je v slovenskih deželah ustanovila ženska - Marija Terezija. Z nadvse jasnim namenom: vzgojiti otroke v "pametne zemljane, zveste državljane in dobre kristjane". A kaj bi porekla blagopokojna cesarica, ko bi videla, kako se je naša šola razpustila in poženščila? In kako so mladi, ki prihajajo iz nje, sicer vse bolj izobraženi, vzgojeni pa vse manj... za v so Miha Naglič znancev in prijateljev. V po- ga Spielverderber ali angleške- laliko zaposlili, je le del res- Ija in nadzira instifudja, vka- ..............................................................................govoru o Šolskih rečeh s(m)o ga troublemaker) kak skupni nice. Do osipa ni prišlo samo teri imajo slej ko prej prvo in S iöio je podobno kot z ugotovili tudi, da je v njiho- imenoval«, smo ga hitro na- zaradi tega, ker bi uÖtelji za- zadnjo besedo možki, C^r- družino: da bi se ustanoviJa, vem velikem šolskem kolek- šli. Največkrat so iz tako ime- puščali šole, ampak tudi kcv je na šolskem polju sta potrebna najmanj dva. Za tivu samo še nekaj moških, novamh neurejenih družin, zato, ker se sploh niso več ofenzivi, Doslej je ustanavlja- družino moški in ženska, za Ko smo primerjali to raz- Ali živijo doma v težavnih odločali za ta poklic. Odgo- la predvsem gimnazije in Solo uätelji in učenci. Druži- merje z oiiim v letili, ko smo razmerah ali pa so otroci sa- vor je iskati tudi v loJski poli- vrtce, a zdi se, da ni daleč čas, ne, ki bi nastala iz dveh mo- mi hodili v šolo, se je jasno mohranilk. Pa Še to je po- tiki zadnjih desetletij, ki je ko bomo dobili v Šentvidu ških ali dveh žensk, ta svet še pokazalo, da se deJež moških menljivo: da imajo s prsiini povsem opustila preverjeni nad Ljubljano tudi prvo medni videl. Pač pa so (bile) na v učiteljstvu (na osnovnih žo- težave uütelji obeh spolov, z cesarsko-kraljevi model stra- narodno katoliško univerzo, svetu šole. v katerih so na lah, na višjih najbrž manj) že drugimi pa predvsem učite- hospoštovanja (avtoritativne govori se celo o katoliških učiteljski strani sami moški vrsto let zmanjšuje. Šola se Ijice. Uätelj, ki je o tem pri- Šole) in ga nadomestija s t. i. osnovnih Šolah. Rimska cer- ali same ženske, na drugi pa učenci enega ali obeh spolov. A Šolska praksa 20. stoletja loti^ očitno feminizira. Sicer pa: ali ni tako tudi z družbo v ce- povedoval, se ttidi s slednji- permisivno vzgojo. Zdaj je ta kev ve, kaj hoče, država, od mi dobro razume, še več, bumerang, ki so ga vrgli na katere naj bi bila cerkev loče-očitno ga spoštujejo. Kakor staro šolo» priletel nazaj. In na, se njenim apetitom ne je pokazala, da najbolje funk- Eden od teh učiteljev je pri- da bi v učitelju viddi odso- udaril predvsem tiste, ki so upira, ampak jim pod seda cionirajo mešane šole, v ka- povedoval tudi o izkušnjah tnega očeta ... najmanj krive, a tudi najbolj oblastio neprikrito stre- terih so na obeh straneh pri- nekaterih kolegic, ki imajo Razumljivo je, da sta za ce- popustljive - učiteljice. Škrat- že padniki obeh spolov, tako na ' dostikrat težave, ker učencev lovito vzgojo tako v družini ka: Sole bi morale spet posta- V zasebnih, zlasti v cerkve- učiteljskikot na učenski stra- enostavno ne obvladujejo kot v šoli potrebna dva. V ti malo bolj moške. A kaj. ko nih šolah, bojazni pred femi- Zdaj je ta ni. Na začetku 21. stoletja pa več. Pa ne gre za to, da bi bila družini oče in mati, v Šoli ugotavljamo, da se je Šola fe- problematična večina učen- učitelji in učiteljice. Zakaj so se zdi, da moških, ki bi ji vrnili ta značaj, preprosto ni? nizacijo najbrž ni. Tu ni "vse naše", ve se, kdo je kdo inči- M « «H «X. ^AS^C^AWAAA^^A^ JAW W WVW^ p A i * J * AU^ Wlp* ^A^iA VV* j / T I s» V | t V V P ANV^V ^V * 14 DUmCrSng, ici minizirala, da so na učitelj- cev. Takih je le nekaj, a ti so slednje v tem poklicu previa- Kot kaže • in to je obžalova- gavo je kaj. Tudi v reševanju SO ga vrgli na ski strani prevladale ženske. Nedavno sem bil v rrožki tako agresivni, da dajejo ton dale, je spel drugo vprašanje, nja vredno - se s problemom finančnih problemov bodo celotnemu vzdušju v razre- Odgovor, da zato, ker so büe feminizirane šoJe zaenkrat zasebne lole vse bolj učinko- družbi s pripadniki našega du. Ko smo v nadaljevanju v prejšnjem režimu plače v učinkovito soočajo v za- vite. Ko dobijo koncesijo, jih staro Solo, uäteljskega stanu, med kate- ugotavljali, ali imalo ti "po- šoli nižje od plač v dejavno- sebnih kot v javnih Šolah. Po- financira država, ustanovitelj priletel nazaj. In udaril predvsem tiste, ki so najmanj krive, a tudi najbolj popustljive -učiteljice. Skratka: šole bi morale spet postati malo bolj moške, A kaj, ko se zdi, da moških, ki bi ji vrnili ta značaj, preprosto ni? rimi imam kar nekaj dobrih kvarjenci" (v smislu nemške- stih, v katerih so se učitelji Še sebiio v tistih, ki jih ustanav- razpolaga še z lastnimi sredstvi, tretji vir je šolnina. Ta za bolj premožne starše ne problem, posebej če vedo, da so dalj otroka v ustanovo, v kateri vladala red in mir, kjer ni potrebe po plačanih varnostnikih in je verjetno tudi uživanje mamil manj razširjeno. Z mesenim spoznanjem se mora pa mlad človek tako ali tako soočiti, v Šoli aii zunaj nje. Kaj pa smoter šole: vzgojiti otroke v "pametne zemljane, zveste državljane in dobre kristjane"? Cerkev ga skoraj 250 let pozneje gotovo še vedno v celoti podpiSe. Država mora po svoji ustavi ' bre kristjane" opustiti. Sicer pa se lahko vsi skupaj zedini-mo na skupnem imenovalcu dobrih ljudi. Vprašanje je bolj, kako ta smoter dosegati? Ob začetku Šolskega leta 2007/8 upamo, da se bo v tem prizadevanju uravnotežila tudi naša javna šola, Če-^ sar pa najbrž ne bo zmogla . Tudi šola v doseganju § svojih smotrov potrebuje partnerja, pa naj bo to družina, država ali Cerkev... 10 CORENISKI GLAS petek, 31. avgusta 2007 POGOVOR Razgledi Artur Stem, doktor bioloških znanosti, magister medicinskih ved s področja biokemije, doktor veterinarske medicine, bolj poznan kot publicist, kolumnist, moderator literarnih večerov in prireditev, je napovedal kandidaturo za predsednika države. parlament Artur Štern, kandidat za predsednika republike Danica Zavrl Žlebi r Ste velerinar, magister medi-dmkih ved, doktor biologije ... Ste kdaj delali v svojem p^ klicu na naravoslovnem področju. saj vas javnost bolj pozna kot samostojnega kulturnega delavca? "Po poklicu sem veterinar, na medicinskem faksu sem zagovarjal magistrsko nalogo, v kateri sem se ukvarjal z genetiko in reprodukcijo lipicancev, doktoriral iz biologije. Na področju naravoslovja sem delal kot pedagog na biotehniški fakulteti, bil sem asistent in sem tri leta predaval." Kako da ste se usmerili na drugo področje zunaj nara voslovnih znanosti? "Na fakulteti so me po- skušali precej grdo jemati. Artur Stern / ^et^ iidr.« m Bil sem najboljši Študent, "O tem se je treba pogovar- jati, da bi ljudje doumeli, da to nikamor ne pelje in da konec koncev nikoli nič nimaš. Spoznati, da delaš, ko je paČ treba delati, ko uživaš, pa uživaš." Je v teh časih to sploh mo* goče? "Je, sam sem najboljši primer, da se to da," Zavzemate se za popolno ukinitev kadilstva, po drugi strani pa ste za legalizacijo marihuane. Kako utemeljujete to precej provokativno točko vašega voiiln^a programa? "Kajenje je škodljivo in izrazito antipatično, zlasti za tiste, ki smo ga deležni v pasivni obliki. Razen tega smrdi in je moteče. Za marihuano pa ]c dokazano, da ima zdravilne učinke. Z njo se veliko sem obetal» tam pa so roči. Če pa ne, pa tudi prav. katerih sem gostil zanimive volijo Čioveka neke politične sicer lahko tudi zasvojiš, mi želeli zaradi tega prepre- Denarja imam zadosti, zato sogovornike. Eden zadnjih stranke, ti niso odprtega tipa ampak zasvojiš se lahko 2 Čiti, da bi prosperiral. V ta- se nikomur ne ponujam, kih okoliščinah potem nisem več hotel delati. Poleg Od česa živite? gostov je bil sedaj že pokojni in nikoli ne bodo. Taki ljud- vsako stvarjo, tudi s kavo in smučar Tomaž Cerkovnik, je. ki štrlimo ven, ki hočemo sladkarijami. Marihuana s Prvo leto sem delal tematske narediti nekaj več, ki hoče- svojimi učinkovinami vsaj tega so mi nagajali tudi pri "Ukvarjam se z različnimi oddaje, nato pa oddaje z go- mo spreminjati svet, zelo pomirja, ima več koristnih napredovanju, tako da sem dejavnostmi, razen s prosti- sti, ki so bili center pozomo- redko dobimo možnost, da sestavin, medtem ko kaje- se seliJ z enega področja na tucijo in kriminalom ter tr- sti. Nastalo je kakih osemde- se pojavimo na tej sceni do nje nima nobenega, razen govino, sicer pa delujem na set oddaj. Na to obdobje te mere, da bi lahko nekaj da škoduje osebku in one^ področju funkcioniranja, kot imam lepe spomine, ljudje naredili. Taki so bili Ghandi, snažuje okolico. Zato se zav- tem od5ei povsem ven iz na- so pogovori, pisanja in še kaj. so prijazni, nobenih proble- Martin Luther King ... in Še zemam za popolno ukinitev ravoslovja. Svoje naravo- Ravnokar pripravljam za iz- mov ni bilo. Žal potem ni- nekaj jih je bilo, pa še tiste kajenja, pri marihuani pa za drugega, z drugega na tretjega, s tretjega pa sem po- 9f slovno znanje sem nadgra- dajo dve knjigi. Mojih pet ro- sem več dobil sponzorjev, od so postrelili. dil s področjem filozofije, manov, ki sem jih napisal, katerih je bilo odvisno zivlje- P olitiko bi psihologije, sociologije in bo zbranih v eno debelo knj i- nje moje oddaje, in stvar je Sle se kdaj prej že ukvarjali rabe." njeno legalizacijo in dovolitev njene zmerne, zdrave vse to začel povezovati med go, ki bo izšla v kratkem» čez usahnila- zreduciral na seboj in združevati zlasti na dva meseca pa izide zbirka s politiko? "No, 5 politiko se tudi se- Zavzemate se tudi za legali- . ^ področju altruizma» kjer se mojih kolumn. V VrabČah Seda) se najbrž v največji daj ne ukvarjam. Politiko bi zacijo prostitucije? Cim manj SO te vede lahko vse med seboj nd Krasu imam tudi trdnja- meri ukvarjate z zbiranjem zreduciral na Čim manjšo "Prostitucija je luštna za- prepletajo. Potem sem to Še vo, opremljeno za gostinske mero, literarno opremil, kjer se iz- namene, v njej so galerija. podpisov podpore za predsedniško kandidaturo. Kako mero, parlament bi ukinil, devščina, vedno je bila priso- naredil bi neko telo, ki bi tr\a in vedno bo in Če ni lega- ražam zelo sproščeno, kot piesišče, kar hočete, tam lah- uspeSni ste pri tem početju? mu vladali modreci, torej lizi rana, potem za njo stojijo tudi sicer v življenju. Ob tem sem ustvaril nekakSno ko delamo kino in gledališke "Med menoj in štabom se ljudje, ki so se na širšem po- kriminal, nasilje, trgovina z predstave. Zraven je tudi se- je ta Čas nekaj zgodilo, zato dročju izkazali kot res mo- belim bistom. Če ;e stvar le- parlament bi UKinil, narečni vedo, metaMologijo, ki riik, kjer lahko ljudje preno- bomo sedaj o tem molčali, dri. Tako pa v parlamentu galizirana, ni problemov. Po- , . . ni* združuje biologijo, filozofi- čujejo. Tam se družim z pozneje pa bomo Še videli- sedijo ljudje, ki se grebejo leg tega je Čisto lepo, Če zen- Dl nCKO telo, KI jo, sociologijo, evolucijsko l>udmi, svojimi prijatelji in Medtem imam namen nare- za svoje stolčke in pozicije ski (aU moškemu) pustimo , , 1 J 1 • psihologijo, pojavlja pa se v vsemi, ki to hočejo postati, diti še pritisk na poslance, da in hočejo štiri leta vladati, prosto izbiro, da to počnejo." bi mu vladali fomu literature, zelo sočne Po načelu "služba je družba bi poleg podpisov volivcev potempaiihljudjespetvoli- in duhovite. To je novost, v teh krogih nastajajo tudi pridobil tudi njihove." modreci, torej kakor se kot novost pojav- dogovori za najem trdnjave. jo. To ne gre. Če bi bile vo- Še pred volitvami vselej htve enkrat na leto, bi bili zelo aktualno politično Ijam na političnem podro- To je poleg drugih stvari moj Zakaj ste sploh kandidirali, parlamentarci bolj odvisni vprašanje: kakšen odnos ljudje, ki so se Čju, kjer sem prehiter za vir preživljanja. II na sirsem svoj čas." koliko možnosd sploh ima* od volje ljudstva, te ob politično mnogo pre* Z Gorenjsko ste bili dlje poznavnejših tekmecih? V vašem volilnem progra- imate do vprašanja meje med Slovenijo in Hrvaško? "Odprl bi vprašanje meje Poznamo vas kot esejista, časa povezani prek Radia Če bi ljudje posluSali, kar mu, ki je sicer precej social* na Mimi, potem pa bi sosed- - v • *--------- • ----------_ (---------------...-----------------/"-I - — , ... r- - - '' ........... ^w.«... p- v, pOClrOClU kolumnista, moderatorja Kranj, kjer ste imeli p<^o- govorim, bi zmagal. Tako pa no naravnan, zbuja pozor* je že malo bolj razmišljali in javnih pogovorov, pisatelja. izkazali s čim se še ukvarjale? v orne oddaje. Kakšne vtise imate iz tistega obdobja? i kar dali mir v Piranskem žal poslušajo druge stvari, nost misel o notranjem zakaj sem si razbil nos, za- osvobajanju od potrošniške zalivu, To stališče je malo za kot res modri. II yy Vse to delam honorarno. 'Tri leta sem imel na kaf se je neka ženska slekla miselnosti In delohoiizma. šalo malo zares, radikalno in če me kdo pokliče in mi na- kranjskem radiu oddaje, v ... Ljudje hodijo na volišča in Kako si to predstavljate? hkrati hudomušno. II GORENJSKI GLAS petek, 31. avgusta 2007 11 NASILJE Razgledi Nasilje je navzoče žal že na vseh področjih našega življenja. Postalo je vpeto v naš vsakdan in ga velikokrat niti ne opazimo več. S socialno delavko Zorico Škorc, vodjo Kriznega centra za mlade • Kresnička iz Lesc, ki deluje v okviru Centra za sodalno delo Radovljica, smo spregovorili o vse bolj pogostem nasilju tudi na Gorenjskem. Nas nas spremlja na vsakem koraku zorica Škorc» vodja Kriznega centra za mlade • Kresnička Katarina Pod nar vanje ali pa celo pretirano napredovanje na različnih po-« ««* Vsepovsod je zelo na očeh, dročjih le v krogu družine ostajajo te "skrivnosti" varno skrite. Ne smemo pa pozabiti na Večinoma gre za nasilje mo- vlogo opazovalcev nasilja? jih tega sploh 5e ne zmore povedati? Nekateri strokovnjaki število že odkritih dejanj množilo s Številko lo." Vodite interventno službo Škega nad ženskami in otro- "Žal d predstavljajo veČino. Centra za socialno delo Ra- ki, izhaja iz zlorabe moÖ in Čeprav se običajno ne stri- dovljica. Ali je na Gorenj izvajanjem kontrole nad dru* njajo z nasiliem, vsaj pri skem stanje kaj boljše? gimi dnižinskimi člani. Obi- otrocih je tako, ko so temu "Policijski podatki za leto čajno se okolica iz različnih priča, ne ukrepajo. Ne mis- 2006 govorijo kar o 17- vzrokov nanj ne odziva, saj je lim, da bi morali posegati v odstotnem povečanju sploš- zelo povezano s strahom, ve- samo dogajanje, ampak bi ne kriminalitete v primerjavi likokrat pa tudi 2 brezbriž- morali o tem obvestili odra- s prejšnjim letom. Dobro so- nostjo. sle osebe. Razlogov, zakaj delujemo s polidjo in dnigi- tega ne storijo, je več, od ob- mi inStitudjami, ki nas pokli- So bolj nasilni moški ali Žen« čutka straliu, nemoči ali pri- Čejo. če so v družini mladolet- ske? padnostj določeni skupini, ni otrod izpostavljeni nasilju "Podatka so zgovorni - kar Podobno je z odraslimi. Into ali odrasla žrtev kaznivega de- 97 odstotkov nasilnežev je postaja problem. Se bližamo janja, ki ni zmotna poskrbeti moških, ki psihično, fizično časom, ki smo jih bili delež- zase. Tudi ljudje nas že po- in spolno zlorabljajo svoje ni le v ameriških dokumen- znajo, tako da tudi oni pokli- žene in otroke. Res pa je, da tarcih • človeka ustrelijo, čejo." so nekatere ženske njim po- ljudje pa mirno hodijo dobne. Največ zlorab se do- mimo?" Kako ukrepate? "Običajno je potrebno otro-in družinskih prijateljev. Le )e nasilja v Sloveniji vedno ke zaščititi tako, da jih začas-2 odstotka posilstev storijo več? gaja v kr<^u najožje družine no odvzamemo staršem. To neznane osebe. ''V zadnjih 10-15 se je je izredno težko za otioke. Sena tem področju veliko nare- veda tudi za nasilne starše, saj Nam lahko našiejeie nekaj dilo. Poleg "uradnih" insti- je razkrito njihovo vedenje. Še vzorcev nasilnega vedenja? tucij svoj del prispevajo nev- vedno pogosto velja, če o tem "Če smo nagnjeni k poni- ladne organizacije. Veliko sosed ne reče nič, tega ni. Zorica Škorc ževanju ali zasmehovanju, večja je ozaveščenost, preišče Lani smo imeli 71 intervencij, smo že nasilniki. Takšno ve- se več primerov. V letu 2006 zaradi vseh oblik nasilja, v denje sprejemamo kot nekaj je bilo preiskanih kaznivih Krizni center Kresnička pa Brezplačen telefon za vse Otrokc in mladostnike običajnega. VeČina od nas dejanj zoper spolno nedotak- smo sprejeli 64 otrok zaradi 080 15 52 • telefon PETER KLEPEC težje sprejme fizično nasilje, Ijivost kar 92 odstotkov, različnih vzrokov - tudi spo- ki se začne z odrivanjem, Toda vseeno, 173 odkritih biih napadov." "n J J.1 ' klofuto ali brco. Kaj kmalu so spolnih napadov na osebo, 1 0G3iKl poškodbe tudi vidne • pod- mlajšo od 15 let, je za 2 mili- Maj vas Še pokličejo? Se to dogaja tudi na Gorenj- Kako naprej? skem? "Nevladne organizacije, ki plutbe in zlomi postanejo jonski narod zelo veliko. Pri- Našo službo pokličejo "Žal. Lahko rečem, da se s rešujejo problematiko nasi- SO Zgovorni - nekaj običajnega. Mogoče jave zlorab so zabeležene tudi, ko je potrebno zavarova- tem ukvaijajo celo nekateri Ija, že takrat niso našle svoje- kar 97 celo poznate ženske, ki se iz- celo pri majhnih otrocih, ti mlade fante in dekleta, ki se anislužb,kibitel)udiprav. ga mesta v naši družbi. Gle- govarjajo na nerodnost in tudi dojenčkih, Tu se mi po- morajo ukvarjati s prostitud- zaprav morali zaščititi. Zato de na rast nasilja pa bi rekla, J , padce po stopnicah. Podatki raja vprašanje, koliko je še jo, saj z njihovimi življenji smo morali nekatera dekleta da uradne inšdtucije ne na- OdStOtKOV so zgovorni, saj "pade po nerazkritih dejanj, koliko upravlja zvodnik, pri trcovini celo zaščititi, ker je bilo v ne- redijo dovolj, zato bi bila reši- stopnicah" Že vsaka peta Ženska." nasilnežev je moških, ki Tu je še spolno nasilje.^ odraslih žrtev z izkušnjo na- z belim blagom ali mladolet- varnosti njihovo življenje." silja in otrok molči in koliko nih begundh/' tev v sodelovanju. Se kot družba bojimo soočiti s tem, Kako zmanjšati nasilje, kdaj se da se za našimi vrab nasilje bodo stvari spremenile na bo že dogaja in smo mogoče "Spobio nasUje je poseben STATISTIKA ZA LETO 2006 Za območje Republika Slovenije psihično, del te žalostne zgodbe. Pri ti- He? tudi sami storilci kaznivega stem, ki to doživlja, je priza- fizično in deta «ioma osebnost, Lj .o (P"iavlieiü]i} , posledice težke in trajne. Ka- Splošna kriminaliteta spolno žejo se na vseh področjih živ- Kazniva dejanja zoper življenje in telo ljenja. Ob strahu, ki se jim Kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost Zlora Dlj aio zareže v kosti, so tu še občut- > iff 82,188 81,883 2.717 359 „ . ki nemoći, jeze in osamije- SVO] e zene m nosti. Ce spoIni napadi traja- Vrsta jo dali gasa, se razvijejo v ču- (dokončano) otroke. Kes pa Stveno otopelost, nagnjenost Poskus posilstva . n k samomoru, depresiji, mot- « i -1. e, aa so njam hranjenja in še bi lah- ^ ' Število 48 7 nekatere ko naštevala. Pojavijo se raz- t)olne nedotakljivosti 2 zlorabo po] lične bolezni. Seveda se to Spolni napad na osebo mlajšo od 18 m "Boljše bo, ko bodo žrtve dejanja, kar nasilje vsekakor nasilja lahko brez strahu jas- je? En zlorabljen otrok danes no in glasno spregovorile. Ta- pomeni Štiri osebe jutri. krat bomo ugota\4jali, kaj se v Odrasel bo in stopil na svojo resnici dogaja. Ko bomo vsi to pot. Poiskal partnerja in si nasilje vzeli kot resen družbeni ustvaril družino. Si upamo problem, se bodo stvari pre- prevzeti to odgovornost, će maknije $e na bolje. V letu vemo, da se negativno vede- 2002 • 2003 sem bila zaposle- nje ponavlja iz ene generaci- na na Zdj\ažen}u proti spolne- je v drugo? Zakaj kot posa- mu zlorabljanju v LJubljani Na mezniki in družba ne pri- pobudo predsednice Ka^e Ba- znamo, da gre za družbeni šič smo zbirali podpise za spre- problem? Jaz osebno ne mo- membo zakonodaje in jih več kot 5000 posredovali takratne- rv^ ^^^^ ^^ sociabicm po- Dj-uga kazniva dejanja zoper spolno nedotaklj ZCIloKC lljliil dročju, saj so ženske pogosto na t>olniški, otrod izostajajo Vir l'oroi'\lo n (triu pcUnje ^oob JI „ l»0 VUVN-. »fcS/JUlJd^V pOuODne» od pouka, pojavi se nazado- rem in ne bom sprejela takega ignorantskega odnosa? mu predsedniku državnega Zato tudi delam na tem po- zbora Borutu Pahorju. Ustrez- dročju. Distanciram se od n^ zakona še dandanes nis- brezbrižnosti družbe in drža-mo dočakali." ve." • i 12 GORENISKl C\AS petek, 31. avgusta 2007 KNJIGA Razgledi •i kot 500 Straneh v biografiji z naslovom Skok v smetano, avtor Edo Marinček gode izumitelja zumi tudi svo v • Igor Kavčič naslovom Zgodba o gospodu fijo zapisa) mnogo zanimive-Petru F, in kot kaže, je zdaj ga, kar tokrat lahko prebere- V tujini je preživel petind- prišel čas tudi za knjigo. Ro- nio v knjigi. vajset let v hotelih, štiri leta v maneskno biografijo o Petm II Moram povedati, da avtomobilih, tri leta v vlakih, Florjančiču s pomenljivim imam šele 88 let" je bi] mla- leto in pol v letalih ter eno naslovom Skok v smetano je dostno duhovit na predstavit- leto na ladji. V Monte Carlo napisal Edo Martniek» izšla vi knjige, hkrati pa izkušeno je odSel na počitnice, v njem pa je te dni pri založbi Mla- resen, ko je dodal: "Knjiga je pa ostal petnajst let. Peter dinska knjiga. napisana za to stoletje. Ljud- FlorlandČ, izumitelj z Rečice "Ko sem ga srečal in se z je bodo morali imeti tri po- J, - - ,. . pri Bledu, je Človek, ki je ved- njim prvič pogovarjal, sem klice, morali bodo biti mobil- Knjiga jC no trdno veijel v svoje ideje vedel da je to pravi človek ni, se vseskozi učiti, pokojni- in sanje, in se je. kot sam zame," razmišlja Edo Marin- ne ne bo več in bodo morali napisana za to pravi, zanje znal tudi potru- ček» ki je tudi sam izumitelj, delati tako kot jaz, do smrti." diti. Nekaj čez dvajset jih je "Beseda je dala besedo, zače- In nadaljuje: "V knjigi ie na- StOiCTlC. L1UG16 imel, ko je pred vojno vihro la sva se srečevati in v treh le- pisano, kako morate živeti; , J •. pob^nil v Švico in kot izu- tih je nastala gora zapiskov, da vam bo uspelo praznovati Flö^^tt^i^ i« Edo Marinćek, kar je prvi je bodo morali mitelj naprej v svet. Patenti- iz katere mi je uspelo napisa- diamantno poroko. Res ie popisal v knjigi. / f««« «r^ "»ve.-i . . . ral je več kot Štiristo izumov, ti to knjigo." Zanimiva je 60 let dolga doba, a povem imeti tn Med njimi so tako uporabni dramaturgija knjige Skofc v vam, da je lx)lje živeti na moj moj prijatelj kralj Faruk," človek, ki prekipeva od same- ... <. in danes nepogrešljivi kot smetano, saj je na neki način način, kot pa se štirikrat po- pravi Peter. Družil se je s šte- ga sebe, lahko nekaj ponudi pOlCllCC, morali razprSilec za parfume, var- aluzija na smučarske skoke, ročiti in štirikrat ločiti. Midva vilnimi znanimi ljudmi, mo- tudi okolici," novi pojem raz- , J 1 • « nostne blazine za avtomobile Knjiga je sicer napisana kro- 2 ženo sva se vedno dobro ra- naškim knezom Rainerjera, laga Marinček in dodaja: "Pri DOQO DlG in okvirčki za diapozitive. Bil nološko in opisuje stvari zumela, imela pa sva nekakš- režiserjem Orsonom Well- Petru občudujem neke vrste • , je milijonar, a včasih tudi re- tako, kot so v Petrovem živ- no prosto erotično cono, in som, njegovi znanci so bOi imperialnega duha. pa ne z mO Dlini, se vet. uspešna življenjska pot ljenju potekale, hkrati pa so nama je življenje lepo teklo." Yves Montand, Charles Az- izvajanjem nasilja, ampak s ga je popeljala v samo sveto- poglavja razdeljena, kot so Receptov za tako življenje navour, Juliette Greco... sposobnostjo, znanjem, ra- poleg velike mere poguma, samozavest! in občutka ra ljubim, morate vi odvrniti, do življenja." In Če še ne ve- jaz tudi mene,"' prepričljivo ste. komu je znani smučar- m , v«, • O ' v •• W'^.N^ • pu a . | v • , «NN». «.W »"»NW , — ... v.j . . j .... ., VSeSKOZl UCltl, vno gospodarsko, politično faze smučarskega skoka, od ni, po Petrovili besedah pa je "Če vam kdo reče, jaz te zumevanjem in ljubeznijo ^ . . in umetniško elito, spoznal drsenja, pospeševanja, odri- pOKOjnine ne je kralje. cesarje, maharadže, va, poleta do doskoka... Ven- , • 1 J begate industrijalce, režiser- dar pa avtor v uvodnem po- ljudi v življenju potrebno pove Peter Florjančič, čigar ski skakalec Sepp Bradi leta DO VeC m DOCIO je, igralce in druge vplivne glavju začne 2 zgodbo o smr- imeti tudi srečo. Eden od na- življenjski stil je avtor bio- 1936 mesec dni pred svetov- J , . ljudi, Imei ješesthiš vra2lič- ti. Petru je namreč pred ukov, ki jih v knjigi sicer ne grafije Edo Marinček ozna- nim prvenstvom v Planici morali delati ni h državah, zadnjih deset mnogimi leti ciganka prero- manjka, je ludi, da človek ne čil za petrocentrizem. "To je kot darilo za rojstni dan ob- , , , J let pa spet živi v rojstni Reći- kovala še sto dni življenja, sme postati skop, ko pride do lastnost, ki nam Slovencem ljubil prvi skok čez slo me- tako KOt laZ, Q0 ci pn Bledu. Pred leti je o On pa je nasprotno zaljub- veliko denarja. "Roko moraš manjka. Ne gre za egoizem, trov v ^odovini, potem knji- smrti." njegovem življenju režiser Ijen v življenje tega zajemal z imeti odprto, iz nje dajati in ampak za zaljubljenost v svo- go Skok v smetano začnite Karpo Godina posnel film z veliko žlico in v svojo biogra- vanjo prejemati, me je naučil je deJo, v svoje življenje. Šele brati od zadaj. Ko se selimo RAČUNALNIK IN lAZ Robert Guštin V službi so mt zamenjali ra- Da bi zadevo shranjeval na angleško pravimo "USB key". ncinji disk velik kar Sc GB. čunalnik. Preden sem se znebil diskete, ni imeio s/nisla, saj Je To Je zurianji pom ni In iiic i skupaj, da so ta ko manjše i n Zadeva Je za neslji va, hitra in starega računalnika, sem mo- bifo podatkov preveč. Kar za medij, fei gci p nie (/m čim o na zasedejo manj prostora. So si- preprosta. Ko sem dobil na ral postoriti Se kar precej stvari. S.4 GBJe bilovsega, na enodi- USB vhod na računalniku, cer zanesljive, a omogočajo mizo nov računalnik, sem pre- Najpr^ sem mah počistil dato- sketo pa gre 1,44 MB, torg bi Kljub temu da Je precej maj- shranitev do 2 aH ) CB slrnje- prosto nanj priključil zunanji tekejih nekaj pobrisal in neka- za to potreboval kar okrog hen, gre nanj kar od 512 MB nik podatkov. Ko sem skušal trdi disk in podatke le pretočil tere prestavil na drugo ^nesto. 6.000 disket in nehaj dni dela. pa vse do 4 ali 5 C B podatkov. strniti svoje podatke, je bila t\anj. Brez težav in napak. Izbrisal sem tudi vse začasne Pri tem pa so bile posamezne A Še vedno premalo za vse, ZJP datoteka velika več kot 5 Ko dobite nov računalnik, datoteke m počistil zgodovino datoteke večje od 1,44 MB in kar sem moral prenesti Jaz. CB. tako da ta možnost ni si ga najprej prilagodite po mojega dela. Znebil sem se ar- tako ali tako ne bi sle nä diske- Lahko bi sicer uporabil dva prišla raVnO prav. Svojih zahtevah in potrebah. hiva mojega prebiranja splet- to. Danes so v uporabi samo še. USB spominska ključa, a za- Lahko bi med seboj povezal Pripravite si programska nih strani, pobrisal digitalne po velikosti, male diskete, vča- deva je preveč zamudna in tudi dva računalnika in prene- orodja in programe, prostor sih pa so bile na voljo tudi veli- neprimerna. USB ključi so sel vse moje datoteke. To bi si- na disku si uredite po svoje, ke diskete, na katere je ^0 1,z precej razšineni in uporabni, cer Šlo. a ni bilo časa ukvarjati ikone si razpostavite, kot vam certifikate in izpraznil koŠ. Si-stematično sem si uredil vse preostale datoteke in podatke ' MB podatkov. Male diskete so saj lahko poleg shranjevanja sc z vsemi nastavitvami, saj to ustreza, nastavite določene ter Jih spravii na eno mesto na trde. velike pa so bile mehke in velike količine datotek omogo- terja definiranje ustreznih pra- nastavitve in že lahko začne- računalniku. Nekaj datotek si jih lahko prepogibal. Diskete čajo Še poslušanje glasbe in vic na obeh računalnikih. te z delom. Potreben pa je si- sem tudi arhiviral v obliki stis- se danes že redko uporabljajo, radia. So zelo priročni, ker Ostala mije še zadnja real- stematiČen in premišljen pri- njene datoteke (ZIP), da so a za manjše količine podatkov gredo v vsak žep. Imajo visoko na nwinost. Naši informatiki stop, Še posebej če prenašate tako zasedale manj prostora, so še vedno uporabne. So pa di- zanesljivost in omogočajo hi- so mi posodili zunanji trdi svoje delo iz starega računal- Vse skupaj sem želel prertesti skete medij, ki ne slovijo ravno tro prenašanje datotek. disk, ki se preprosto priključi nika. Kaj hitro se vam na- na strežnik, da hi jih nato lah- po zanesljivosti, tako da sekaj Naslednja možnost je bila na računalnik, preko USB mreČ lahko zgodi, da kaj po- ko tam pobral in prenesel na novi računalnik. Pa ni šlo. Računalniško omrežje ni delovalo. Jaz pa sem moral nujr%o to storiti takoj. lahko tudi izgubi oziroma Je ZIP enota, ki jo priključimo vhoda. Računalnik sam spo- zabite, izgubite flfi pomoto- po prenosu na disketo neuporabno. na raču n a Inik i n potem na- zna mvo strojno opremo, tako ma izbrišete. Pa je Škoda vanjo prenesemo datoteke v str- da je ta takoj pripravljena za šega časa in živcev. Zato rav- Naslednja možnost je bil njeni obliki. ZIP enote niso dele. Prenos poteka hitro in ni najte tako kot ob selitvi, ko US B spom inski k ljuč, k i mu ra vno ki tre. saj vse da tote ke težav s prostorom, saj Je bil z u- nosite svoje življenje s sabo. i GORENJSKI GLAS petek, 51. avgusta 2007 13 SOCIALA Razgledi enajstimi leti ustanovljeno Združenje invalidov Forum Slovenije zadnjih pet let izvaja poseben socialni program psihosocialne oskrbe in druženja za tiste invalide, ki so izpadli iz vseh socialnih mrež mi: to naj ostane nned nami Danica Zavrl Žlebir vidnim tudi berem. Vsi pa la. Ti ljudje se zelo navežejo .................................... si najbolj želijo predvsem v Sloveniji imamo 23 na- pozornosti in pogovora," o na nas, zaupajo nam, mi pa skrbimo, da ne zlorabimo cionalnih invalidskih orga- svojih izkušnjah pripovedu- tega, da so nas spustili v nizacij, ki vsaka po svoje je Simona BaŠel). Tudi ti- svoj intimni svet, Veliko- skrbijo za ljudi z različnimi sti, ki živijo v domovih sta- krat mi rečejo: to naj ostane invalidnostmi. Še vedno pa rostnikov, se pogosto poču- med nami. In tudi ostane." se zgodi, da precejšnje šle- tijo osamljene in pričakuje- vilo ljudi ostane prezrtih in jo naše obiske. Tamkajšnji brez pomoči, od njih so vsi zaposleni lahko zelo lepo pomagajo tudi denarno dvignili roke ali so, kot pra- skrbijo zanje, a za tesnejše materialno vijo v socialni stroki, "izpa- stike in boij osebne pogovo- dli so iz vseh socialnih re največkrat nimajo časa. Invalidom, ki jih ne zaja- Borut Pogačnik mrež, celo iz družinske". Tako se naši uporabniki ve- me nobena socialna mreža, . J ., Predsednik društva Borut selijo vsakogar, ki pride k največ pomeni človeški stik, N3jr3)G vidijo, Pogačnik pove, da v druš» njim in je pripravljen pri- namenjenih pa jim je tudi J 1 • 1 • ^^ ^^^ štiristo sluhniti njihovi stiski. Naj- veČ drugih programov druš- C13 SO ODISKI članov in ima tudi status raje vidijo, da so obiski na- tva, Lahko dobijo socialno- . I organizacije v javnem inte- menjeni le njim samim, v denarne pomoči, pomaga- Simona Bašelj nSmCnjCTll IC resu, sedaj psihosocialno po- pogovoru na štiri oči so pri- jo jim pri nakupu potreb- moč in oskrbo njihove štiri pravljeni razodeti težave, ki nih pripomočkov, blazin, dov. Opozarjajo na grajene programi so za uporabnike n]ini SSmim, V izvajalke nudijo kakim 150 jih v pogovoru v skupini ne vozičkov ... Tako so denimo ovire. Sodelujejo tudi s soci- brezplačni. Celo več, na uporabnikom po vsej Slove- bi nikoli. Obiskujem invali- v Preddvoru tetraplegiku alnimi in zdravstvenimi društvenih razpisih za po- pogovoru na nifl. Kar tretjina jih je na Co- de v domovih vse od Zbilj omogočili, da je dobil službami in jih opozarjajo moč lahko pridobijo denar- y . . renjskem. Te v domovih do Jesenic in številne na ustrezno predelan avto, pri na probleme svojih varo- no ali kako drugačno po- Stin OCi SO ostarelih ali drugih zavodih njihovih domovih- Z vozič- čemer je sodelovalo okoli vancev. Olajšajo jim iskanje moč. Z njihovimi programi .pa tudi doma obiskuje SI- ki jih vozim ven, neki inva- tristo darovalcev. V Škof)! informacij, kje denimo do- je sedaj "pokrit" le manjši pripravljeni mona BaŠeij iz Škofje Loke. lidki, ki sama tega veČ ne Loki so invalidki pomagali biti pravni nasvet, pomaga- del Slovenije, saj v okviru fi- zmore, presajam rože. Obis- pri nakupu televizorja, ne- jo pri urejanju vdovskih po- nanciranja iz Fundacije za kujem nekega gospoda, ki katerim v hudi denarni sti- kojnin, namesto njih se invalidske in humanitarne mu veliko pomeni, da mi v ski pomagajo tudi s plači- ubadajo z birokracijo in po- organizacije (FIHO) ni dovoli denarja za nove invalid- razodeti težave, ki jih v želijo si pozornosti in pogovora domski kapeli zapoje. Neki lom položnic ali z boni za dobno. svoji oskrbovanki sem ob- hrano, omogočijo jim na- Društvo se ukvarja tudi z ske organizacije. Tudi v ob- pOgOVOrU V "Te ljudi spremljamo, ka- ljubila, da jo bom spremlja- kup kurjave. Velikokrat po- izobraževanjem (program činah ni dovolj posluha, da . . . . . dar morajo k zdravniku, v la ob novoletnem nakupu, magajo s priporočili stano- Poduk) in ozaveščanjem bi denarno podprli progra-SkUpini ne bi bolnišnico, po opravkih na Ker tedaj nisem utegnila, jo vanjskim podjetjem, da ar- ljudi o invalidih prek oddaj me, ki jih sicer hvalijo kot občino, z njimi grem na je spremljala moja hči in hi tektonsko prilagodijo sta- na lokalnih radijskih posta- nikoli, sprehod, slepim in slabo- gospa tega ni nikoli pozabi- novanja posebnosti invali- jah (program.Odmev). Vsi dobre, pravi Borut Pogačnik. Šmamogorska legenda 99 IZ STARIH ČASOV Miha Naglič "Procesije na Šmamo goro par malih ^dkih dolbin. Te ljudstvo še sedaj zelo rado pri- dolbine so nastala kiko: Ko je reja, zlcisti za odvmjenje nesre- Mati Božja potouaUi z malim U, iako n. pr. o suÜ, za časa jezuščkom po svetu, je zašla kužne bolezni itd. Posebno tudi na Šmarno goro. Pot je mrtögo procesij iz vse okolice je bila utrudljiva in Marijo so za- romalo na Šmarno goro I. Čete silno boleti roke. Rada hi tS^y za odvmjenje potresa, nekoliko odložila Božjega sina, Na potu v goro so postai4jena toda nikjer ni bilo najti mehke- tri ve^a zidana znamenja, po- ga prostorčka, povsod samo svečena Ma teri Božji. Prvo sto- trda in m rzla skala. V tem ji ji bolj v vznožju hriba, drug^ pride nasproti mlad lovec in nekako v sredi, tre^e, imerKtva- Marija ga poprosi, naj vzame no 'Sv. Sob otapa lik pod vr- samo za k ratek čas njeno dete hom." Ne vem. kako je z ver- v narobe. Toda lovec je bil trd sk i m i procesija mi zdaj. ko je in ošaben Človek. Niti odgovora hoja na $G postala ena sama ni dal, temveč je, kakor bi je ne in nenehna posvetna procesija. videl in čul, hitro odšel naprej v Koje Ma niča Koma nova to pi- dolino. Marija je bila vsled tdi- sala, tja gor gotovo niso hodili ke trdosrčnosti tako užalošče- kar tako, "za rekreacijo"; za mi, daje milo zaplakala in ta ko visok \rzponje b il potreben vz dih n ila: ' O dete moje, nič O rod je za rože n kra n c visoki, v nebozazrti motiv. na ŠG so povezane tudi legende. "Za hrbu>m dru- S dobrega te ne Čaka na svetu. Trda skala je mehkejša od do- vorHa resnico, kajti trda skala pa so potem v skali ostale in po- no / roženkranc in litanije peta mi. Kmal u nato ga je .ri/no zapekla vest in polotil se ga je tako streun obup, daje, priŠed' ši v dolino, skočil v deročo Savo in utoniL" Blagor mu, kdor verjame y takšne legende! Bolj verjetno pa je. da bi se tudi danes marsikdo od tistih, ki hodijo na ŠG, Če bi na istem kraju naletel tam na žensko z otrokom (oblečeno "po cigansko odzval enako, kakor naj bi se oni lovec. Pa Še nobena kazen ga ne bi doletela ... Ne glede na (ne) resničnost navedene legende, so v njej Izrečene Marijine besede še kako aktualne! Sicer pa, kako je že pel Prešeren: "Tega, ki na goro hodi, Marija var'vala, /da nebo peklenski zlodi / v smrtni uri zmotil ga; / on bo šel v nebesa srečno - /gori z angelci bo več- veških src.' To rekši, se je s kole- se je pod njenimi koleni toliko gega znamenja je skoro nav- rti upria na skalo. Takoj seje udala, da se je mogla vsaj ne- hotni romajji jih lahko vidijo Še dandanes. Ošabnemu k/vcu molü, hvaio pel Marije." No, pa Še za Prešerna pravijo, da napi- pična skala, na kateri opaziš pokazalo, da je Mati Božja go- koliko oddehniti. Tiste dolbine je bila pravična kazen hitro za san^a ni mislil povsem resno 14 GORENJSKI GIAS petek, 31. avgii&ta 2007 USODE Razgledi Včasih je bilo življenje daleč od idile, o kakršni beremo v večemiških povestih ati časi brez spodnjih v ac Milena Mixlavćić Pa §e ena pripoved: šala mamo, ko samo leži. Zbrala sem vse moči in se napol privlekla v kuhinjo. "Pri nas doma nas je bilo Medtem ko sem mu žgan- deset. Kmetija je bila zelo velika, imeli smo celo i6 ce postavljala na mizo, sem se sesedla. Če ne bi imela govedi. Trije bratje so umt- sreče, bi takiat izkrvavela ... Ii še kot dojenčki. Mama je Toda prav nič se mu nisem za vsakim zelo jokala. Jesti smiiiJa. Bi pa drugo dobil, smo imeli dovolj. Spomi- mi je rekel, ko sem mu njam se, da so bratje, celo malo poočitala... do vstopa v šolo, nosili le Otrok nisem nikoli crtala, srajčke. Spodaj pa nič. Tudi Morali so iti delat skupaj z jaz sem vzela vdovca. Nje- menoj. Da bi jih vzela na ^ gova žena je prav tako kot kolena? A si ti neumna? UC6 nODCTlCniU mnoge druge umrla pri po- Vsi bi mislili, da se mi je rodu. Nekakšna zastrupitev malo zmešalo ..." m rekel, naj au kaj. imeia sem že krep- Toda kljub žalostnim pri- .... . ko čez trideset let, ko me je povedim so me nekateri pride kaj nazaj pnšel snubit. Mama mi ga prepričali, da so znali mož- je zelo branila. Ne tišči v ti- je na poseben način izkazo- p02leciat, 1 udi sto hišo, saj vidiš, da ima vati svojo ljubezen. najraje svojo mamo. Bila "še zmeraj imam pred ko je umrl, sem sem slepa in gluha za do- očmi, kako je oče vsako ju- bronamerne nasvete. Po- tro, preden smo Šli v nede- bila tam le zneje mi ie bilo velikokrat Ijo k maši, zavezal mami zaradi lepšega. žal, saj je bila tašča do mene zelo hudobna. Na nito pod brado. Gledala sta se v oči in vem. da sta se postoriti. Pogovarjala sta se vsakem korakii mi je naga- imela rada/' se je glasilo o "strokovnih" temah in Nekaterih jala. Ko sem bila po prvem eno redkih, prijaznih priče Možje so lahko počeli z njimi vse, kar se jim je zlju- bilo. Toda če so imeli le malo vesti in vsaj kanček ljubezni, potem morda ni bilo tako hudo. Upam si reči, da bi pri vseh mogočih in nemogočih spomenikih, ki jih postavljamo, še najbolj zaslužile svojega številne trpinčene žene, ki so še žive ali pa so že umrle. Zaradi vsega hudega, kar so morale preživeti. Zaradi gorja, ki je padlo na njihova ramena predvsem zato, ker so bile ženskega spola. V svojem življenju so poznale le dolžnosti. Velikokrat sta bila krava ali pa kos njive več vredna kot one same. Ko se je možem zahotelo, so se morale vleči in pomagati pri njihovem užitku. Rojevale so otroke in jih pošiljale stran od življenje daleč od idile, o sebe v letih, ko so bili še ne-kakršni beremo v večerni- bogljeni. Tudi Če se jim je očitno je bilo, da je oče znal ških povestih. Življenje je trgalo srce, so morale biti porodu napol živa, mi ni vanj. bratov in sester hoteU niti kosUa skuhati. prisluhniti tudi ženi... bilo kruto« boj za obstanek Drugi se spominja svojih Ko se oziram nazaj in se težak. Ženske so zelo trpe- neizprosne. Nazadnje so umrle, shirane, bolne in - - Mož je prišel zmatran iz staršev, kako sta Šla vsako spominjam vseh večerov in le. Ker niso imeie lastnih zgarane. In le redkim mo- pa sploh ni gmajne in je rogovilil po nedeljo po maši na obhod popoldnevov, ki sem jih sredstev, so morale molčati žem se je zdelo vredno po- - kuhinji, ker ni bilo hrane. po njivah. Gledala sta, kako preživela kot poslušalka, in prenašati vsakršno trpin- točiti vsaj eno samo samca- bllO DLIZU. Tisti lenobi govori, sem sli- raste, kje bi bilo treba Se kaj se bojim, da je bilo včasih Čenje. to solzo za njimi Med sosedi 53 SLOVENCI ZA MEJAMI Prosvetna in kultuma druš- tvo je organiziralo gospodar- tva imajo velike zasluge, da ske tečaje. Po plebiscitu leta SO se Slovenci, živeči zunaj 1920 se je kljub obljubam, da meja domovine matičnega bodo Slovenci v primeru gla- naroda, obdržali. Eno takš- sovanja za Avstrijo dobili ve- nih je Slovensko prosvetno liko političnih in narodnost- dništvo Zarja iz Železne Ka- nih pravic, pritisk na Sloven- pk» ki praznuje letos loo-let- ce povečaj. Oblast je onemo- nico delovanja. Osrednja slovesnost bo v petek, 16. no- gočala njihovo društveno dejavnost, številni slovenski vembra, ob 19.30 v farni dvo- izobraženci pa so se morali rani v Železni Kapli. Predhodnik današnje Zarje je SIo- iz teh krajev ali sploh s Koroške umakniti. Vendar so Slo- je padel kot komandant prvega koroškega partizanskega bataljona in je narodni heroj. Leta 1946 je začela Zarja znova delovati. Do danes so jo vodili Anton (erlich, Miha Sadoišek, Peter Kuhar in Miha Travnik, sedanji predsednik pa je Vlii Ošina. Železna Kapla že živi v znamenju loo-letnice Zarfe. V galeriji na glavnem trgu bo do konca meseca na ogled razstava knjig, ki so jih na- vensko katoliško izobraževal- venci pod vodstvom tako po-no društvo, ki so ga po zgle- gumnih ljudi, kot so bili Jurij TraudI Urschitz, ki pri Zarji vodi Iblklorni skupini, s katerima pisali avtorji, rojeni na po-jozE Košniek ^^ nebterih krajev v Podju- Pasterk, po domače Tavč- večkrat nastopa tudi v Sloveniji, na razstavi v Železni Kapit. dročju Kaple, med njimi ni zaradi povedane germani- man. Luka Kogo\, po domače tudi Florijan LipuS in Cvet- zacije ustanovili leta 1907, Vegelnov, Toni Bolležar, po ćnem zboru leta 1930 se je žilo nad sto zavednih članov, ka LipuS, Valentin Polan- predsedoval pa mu je sloven- domaČe Vovodov iz Lobnika, Slovensko katoliško izobra- Vojna je neusmiljena redčila šek, Helena Kuhar, Hanzi sko zaveden posesmik An- Karel Haderlap, po domače ževalno društvo preimenova- med ^lani Zarje. Veliko jih Artač, Maja Haderlap, Karel drej Rapold. po domače Pa- Artač z Obirskega, Miha Ha- !o v Zarjo. Njeno vodenje sta počiva na pokopališču v Že- Prušnik-Gašper in še nekate- stirkov z Bele/Velach pri Že- derlap, po domače Vinidov iz v težkih razmerah prevzela lezni Kapli. Padli so kot parti- ri. Traudi Urschitz, ki že 35 lezni Kapli, nad cesto proti Lepene, Anton in Janez Jer« predsednik Mirko Piskemik zanialiumrb vtaboriščih, ve- let deluje v Zarji in vodi mlaj- Jezerskemu vrhu. Za petje je lieh, po domače Brečkova iz in tajnik Kare! Prušnik, Fran- ' liko pa jih je po domovih po- šo in starejšo folklorno sku- člane dmštva navduševal Lobnika, Karel Prušnik, Vel-Franc Haderlap, po domače Qov iz Lobnika, Anton PavliČ, ce Pasterk pa je istega leta listanovil še tamburaško sku- bila policija. Jurij Pasterk in pino s po 8 pari, je povedala, Franc Weinzierl sta bila ob- da je obisk razstave dober. Poto«inikov Franc iz Kopriv- Franc Weinzierl in Se mnogi pino. Čeprav je v Avstriji že glavljena. Luka Kogoj je umrl kar potri^je pomembnost ne. Dejavni so bili gledališki drugi, vztrajali s svojo kultur- vladal nadzem, se je občnega v koncentracijskem taboriš- delovanja Zarje na območju igralci. Izobraževalno druš- no dejavnostjo naprej. Na ob- zbora Zarje leta 1939 udele- ču, Franc Pasterk-Lenart pa Železne Kaple. Vrina vreča so kom postiro n] o * Ismo učinek zorodl dvQjn« iz mpcn* tkanino iz umetnih vlok*n Mer«; pr«m«r pribL 4^2 cm^ vi^rva pribl* 62 cm Niholno stonsko ^Rozlieni modefi * S kakovostnim kvQrcnim n^dhanizffiom Nopeniolno rjuho is dsersi| ^ 100% bombaž ^ Obrobljeno i el«»Hko M/iOOv 190/300 m MOon niK I SO/MO J 340 99-/ MTt Polnilec so boierlie • Primeren za Ni^d in NhMH baterije ^ Zo hkrotno polnjenje do 4 baten in 2x9 ^ Zo AAA AAX O ali 9 V block bolerije b^od baterij f • t 11 Preprogo so sestovl|onke ^ Zo enojiovno prenouioj« in »hranjevanje seslovljonk * $ SO cm dol9im rfQkon^ ($pnjemo!nin) zopi^olofn zo zoSetto zvifko ^ Velikost preproge pnbl 70 x 100 trn Vodeni smo| « Enostavno upravljanje * 2 vodilni vrvici po 25 m « Rozpon pribL 190 cm, dolžino pribl. 63 cm ' V DfokHcni lofbid zo »h^onjevonje Blosino so spanje no boku * OpKmoloa podporo za glavo in noge, sproira vrot rornena fn hrbtenico* Idealne je ludi zo nose^ice ^ Prevleko z zodreo * Mere: pnbL 145 x 40 cm Pesfoltnlno ts dsersiio 100% bombož ^ z zadrgo OpK^lon * Mere: vzglavnik: 60 x 60 em^ odejo: t40x200cm A A r i Za bi jalni k * Iz kromironego korbon&kego jeMo « Brez$topen]sko noslovijivo udoma silo ^ Z rioprovo zo odUronjevanje spank ^ S 400 sponkami In 200 žebljički Provleko is diersifo so blosine so sponfe no boku/2 koso * 100% bombaž * S priknlo v^lo zodrgo »Mere pribl. 145 x 40 cm Vsglovnik, 2 koso «z enostavnim odilronjevonjem oz. dodojantem poinilo dolocota viii no blazine * 100% bombaž « No zadrgo* Mere: pnbl. 60 x 60 cm V Powerfix i . Presito odejo letni cosi^' * Izdelek >estov[[gto prehodno odejo in poielno odejo, ki se z 12 gumbi spnelo v zimsko o^ejo « Mere;fribL 140 x 200 cm praktiki nosilni torbici liMii se debeli samo v «nrjenti k Ainolt V prmrv. 4fl bed» k^ ikrbomu nKrlevonju loloj pri ne^mohoven» ^fiitnw povprvievonfu ie ^vi don rosprođoii w^m ki^ce PCMMOIO nutfMvonjt P^od«^ seno v koRuMli le gs^podlnjSTv«. SRr s» umMcM. Vse cutvdfDjeioiideM^iu 4ek«oliyMH «InufiTov 4e raiprod« lol^ Vst (ne so v (UR s pnpedqocn DDV» Ze tbkvslie nopek^ n6 od^ovorpm» Mimtcr le rdron epeioner »PtAomcmo bHm olhoMo skedirt» idravb!« Udi d.o.e. wwwJidl.si V/S4 Maestra i6 G0REN)SK1 GLAS petek, 3x. avgusta 2007 eREDOVALNICA Razgledi z novim šolskim letom bo zaživel projekt eRedovalnica. Od tretjega septembra bo vpogled v ocene tehnološko omogočen na skoraj 450 slovenskih šolah oziroma staršem več kot 140 tisoč učencev in dijakov. kom otrokovih ocen Ana Hartman gramska oprema nared za ..............................................................................poskusno delovanje. "Med Projekt eRedovalnica. ki testom je dvesto uporabni- bo zaživel 2 novim šolskim kov redno preizkušalo delo- letom, \e na pobudo najprej vanje. Nad odzivom smo bili osnovnih in v zadnjem Času prijetno presenečeni, saj so v uporabniki vedeli, da se šol- tudi srednjih šol nastal v kranjskem podjetju Logos, k] sko leto približuje koncu in že dobro desetletje zagotavlja slovenskemu šolstvu ka- da se v sistem prijavljajo za mesec, največ dva. Očitno kovostno programsko opre- gre za storitev, ki se mnogim mo. "Staršem bo varen elek- zdi koristna, obenem p» do- tronski vpogled v ocene nji- kaj enostavna," pravi Pere- hovih otrok om<^očen preko nič. Staršem otrok, ki obis- , » 1 J "C ' ^övega spletnega portala kujejo devetletni program V liSSlcflli)! I3ZI www,dSvet.si» za dostop pa osnovne šole iji srenje šole, bodo potrebovali uporabni- bodo najprej na vpogled oce- nameravajo Ško ime in geslo na prej ne, tekom leta pa naj bi, kot J J omenjenem ponalu ter digi- sta napovedala vodji projek- projekta Jana Sire in Coratd Perenlč Clüotüp CIO talno potrdilo za elektronski ta, eRedovalnico dopolnili še r\ J 1 • podpis. Na podlagi njihove s podatki o opravičenih in naredijo izpis obvestila o oce- Polnoletni dijak lahko CT Xv trCivJ V aJL 111C C nf^n^ i^iavp Ho ^nla n mi n ra ui {>1 iTnct^nVIt^ r,r,\i bo zanimiv, ker gre v eRedo- pisne izjave bo šola zatem neopravičenih izostankih nah ob zaključku ocenjeval- staršem prepreči vpogled valnici le za kopije ocen iz odobrila uporabo eRedovalni- otrok ler obvestili učiteljev. omogočiti ce," je strnila Jana Sire iz nega obdobja, razlika bo le, šolskega sistema, ki bodo preko in starše da bodo to delali sproti. Oce- Staršem bo vpc^ed v otro- staršem na vpogled. Čeprav ne se bodo preslikavale v l^o^e ocene omogočen za eno ^^ „^j^jo vdrl in popravil oce- eRedovalnico. Nekaj ravnate- šolsko leto, "Poleg tega lahko ^c, bi to dilalo ie do osvežit- Ijev je dejalo, da bodo učitelji razrednik, ki biugotovü. da so ve ocen. Vdor v sistem ne bi Kot sta poudarila, je bil ocene vnašali enkrat teden- staršu prenehale roditeljske pomenil ničesar, le staršem upravitelja portala dSvet.si, eden ključnih ciljev projekta sko, seveda pa je ažurnost pravice, med letom uldne do- bi za nekaj ur prikril cvek, " je tovrstne storitve obenem pa je podjetje Portis zagotoviti, da eRedovalnica podatkov prepuščena šo- stop do eRedovalnice," je raz- pojasnil Perenič. podjetja Logos, ki je vodila gt^škov za šole projekt z Gorazdom Pereiu« čem iz podjetja Por-tis. Gre IP televizije, za vsebinskega partnerja in . -i . 1 .-I hčerinska družba podjetja ne bi pomenila dodatnega lam," pravi SirČeva. Perenič ložil PereniČ. S polnoletnostjo v^ac^m pu- pa na) D1 Dlle Perenič svetovanje, čigar dela in stroškov za šole, obe- je dodi, da starši z eRedoval- pa bodo dijaki dobili pravico, ključen v svetovni splet, ne strokovnjaki so bedeli nad nem pa bi ostala brezplačna nico ne bodo imeli nikakrš- da staršem prepreäjo vpogled bo dolgo edini način uporabe e Redovalnice, napovedujejo Pa so možne tudi zlorabe avtorji projekta. V naslednji Osebni računalnik, pri- 1 1 «J«»Vfvv * <7v L/wcii i iciii ^a ci vjuiie Ui ti-jJid'-J la JIJCO IIC lAAlU U ilCIl IlVulM < t ^t * •KrnaiU poslovnimi in pravnimi vidi- za starše. "VeČina šol že zdaj nih stroškov: "Obvezno po- v ocene. Če bodo želeli, 1. J • ^ projekta. Za samo tehno- uporablja interne informacij- trebujejo digitalno kvalificira- 1 a dV Liiu^ic luuj dVlUIJI piUjCKUI. V llasJCUIJ/i na voljo tUCll loSko izvedbo eRedovalnice ske sisteme, v katere med no potrdilo, ki ga ima sicer že sistema? Po besedah Pereni- fazi namreč nameravajo preko je Logos izbral Miaosonovo drugim vnaša ocene. Učitelji Štiristo tisoč Slovencev. Upo- Ča so z digitalnimi certifikati omogočiti dostop do eRedo- tehnološko platformo. zaradi eRedovalnice ne bodo rabljajolahko tiste, ki jih ima- poskrbeli za primerljive var- valnice preko IP televizije, % Ekipa desetih strokovnja- imeli več dela in nikakor ne jo za elektronsko bančništvo nostne ukrepe kot pri elek- prav tako pa naj bi bile tovrst- mODUnirl kov je sredi leta 2006 začela bodo dvakrat vnašali ocen. ali v službi; če ga nimajo, ga tronskem bančništvu. "Zlo- ne storitve kmsdu na razpola- resno delati na projektu. Že sedaj vnašajo ocene v si- jim brezplačno izda ministr- rabe so vseeno možne, a mis- teleionov. aprila letos pa je bila pro stem, da, denimo, za starše stvo za javno upravo. II lim, da sistem za 'hekerje' ne go tudi preko mobilnih telefonov. Cestna mora SEDMICA Marifta Smolnikar Dan: nedelja. Čas: nekaj žajo tuja življenja, je lahko nistrstvu, pri Dars in tudi n-a šHristo trije ljudje. Pri čemer projektom višj^ rodnosti. Ne- min u t Čez dvajseto u ro. Kraj: sa mo eden od uk repo v. Vsaj nctra njem m m is^rst vu. Pove- je za realnejSo predstavo treba n azad nje nas je Slove ncev vzhodna ljubljanska obvozni- po mojem mnenju bi delno dano precizneje, za varnost v pomisliti Še na takratno in premalo, da se tja v tri dni p o- ca med predoroma Golovec in (ali celo bisti^eno) zaleglo cestnem prometu je (poleg ne- sedanjo gostoto cestnega pro- bijamo po cestah: Strmec. Dogodek: prometna tudi, če bi nadzorne kamere posrednih udeležencev) v prvi meta. Razen tega ni bila nesreča, zaradi katere umre nadomestili živi ljudje, se pra- vrsti odgovorna vlada. Tudi sedem ljudi. Samo nekaj ur vi. policisti, jasna in nedvo- takrat, Ico deli gradbena dela pred tragičnim dogodkom se umna prometna signalizaci- in koncesije. Slovenija nikdar v samem vrhu smrtnih žrtev cestne hi- Hja. Ne glede na o menjene pozitivne trende, pa mi razumevanje narave novinarske- sterije. Niti v primeru naj- ga dela vendar ne dopušča, da je na istem odseku zgpdila ne- ja, še zlasti na avtocestnih od- Še zlasti pomembno je, da mlajših žrtev, ne. stvari zaključim s hvalo in se sreča, v kateri se je pet ljudi sekih, no katerih potekajo ob- se svojih pravic in dolžnosti Kajpada, sorazmerno upo- že lep Čas sprašujem, komu lažje poškodovalo, eden pa novitvena dela, in na železni- zavedamo v Času pred začet- danje prometnih nesreč s ali Čemu služijo radijska spo- huje. Teden dni pred navede- Ških prehodih, pa je za moje kom šolskega leta, ko bodo na smrtnim izidom ne more biti ročila voznikom, za katerim nima dogodkoma so na želez- razumevanje stvari tako sa» cesto stopili novi neizkušeni uspavalno sredstvo odgovor- grmom nanje preži zajec ozi' niškem prehodu v Cirkovcah moumevna, kot je samo- udeleženci cestnega prometa. nih za varnost v cestnem pro- roma radar, V zvezi s tem se umrli trije ljudje. Med njimi umevno, da za nedelo pride Po drugi strani je treba pri- metu. Nasprotno. Po vstopu sprašujem tudi to, kako na štiriletna punčka. Morija na ponedeljek. Kdor te samo- znati tudi dejstvo, da Število Slovenije v Evropsko zveze in tovrstna radyska obvestila slovenskih cestah se torej nadaljuje, Kdo in s katerimi umevnosti ne razume, v prometno družbeno realnost ne mrtvih v prometnih nesrečah v Nato ter po prevzemu evra, gledajo na policiji in Še, ali od sedemdesetih let prejšnjega bi lahko postala varnost v poHcisfi po objavljenem ob- sredstvije prometne udekžen- more biti vpleten. Pri čemer stoletja kljub vsej kritiki in po- cestnem prometu prvovrstni vestilu radar vendar premak- ce sposoben zavarovati pred nimam v mislih neposrednih zornosti javnosti vendar upa- vladni izziv (in ne ekskluziv- nejo za drug grm? Je pa res, hudo telesno poškodbo in udeležencev v prometu, torej da. Tako izstopa leto ko ni izziv ministrstva za notra- da za zdaj in s tem v zvezi sm rtjo ? Višja kazen za tiste, vozn ikov i n pešcev, pač pa od- so na m ilijon p rebivalcev na nje zadeve), fei bi se skladno p oliäjskih pritožb n isem regis- ki kršijo pravila igre in ogro- govorne na prometnem mi- slovenskih cestah umrli kar dopolnjevala z nacionalnim tri rala. GORENISKI GLAS petek, 51. avgusta 2007 EKONOMIJA stefa n ,2a rgi s f 17 Ravnamo "Izvirni greh prejšr^je uprave je prodaja pravic za delnice Zavarovalnice Triglav. Škodo ocenjujem na od 0,7 do 2,2 milijona evrov," pravi Bojan Starman, predsednik nadzornega sveta Jelovice. ßo^AN Bogataj dan, ko smo razrešili prejš- Kot prvi nadzornik med nad- Škofta Loka • V zadnjem ted- njo lipravo, pa več kot 400 evrov na delnico. Nadzorni- zorniki zastopam interese kapitala in tudi delujem v nu smo objavili pismo od- kom še danes ni ]s.sr\o, zakaj duhu zaščite interesov kapi-stavljene predsednice uprave takšna poslovna odločitev, tala. Odgovoren sem skup-Jelovice Nade Marije Slovnik saj je bila Jelovica v marcu Säni delničarjev in tako tudi in pogovor z enim večjih zaradi hitre prodaje prikraj- zastopam njene interese, če lastnikov lega podjetja Gregorjem Benčino. Oba ostro napadata Bojana Starmana, predsednika nadzornega sveta (NS), ki tokrat ponuja nekaj odgovorov. Razrelitev predsednice uprave Nade Marije Slovnik in Člana Mira Podrekarja sproža burne reakcije. Zakaj ste se v začetku meseca odločili za krivdno razrešitev? '' N adzom i sve t ) elov i ce kol kolektivna nadzorstvena institucija in tudi posamično z vso odgovornostjo in ob polnem zavedanju odgovar-z vsem svojim prcmože* njem, tako Z3 svoje odločitve, kot za odločitve uprave. Dalj časa sem opozarjal na nekatera dejanja, poteze in odločitve nekdanje uprave družbe, a se kljub temu razmere niso spremenile ali jih ni bilo mogoče več spremeniti. Zato smo za zaščito in- njegove družbe pri nameri za prevzem. Vaš komentar? "Veselim se vsake poteze in dejanja, ki bo pokazalo, da v jelovici izvajamo nadzorstveno funkcijo z vso odgovornostjo. Razlog iz vprašanja pa )e naravnost smeSen. Da si nekateri izmišljujejo zgodbice, vam podkrepim z dejstvom: pošta za sklic 3. izredne seje je bila poslana v petek, 3. avgusta. V ponedeljek, 6. avgusta, pa je bila v medijih objavljena namera za prevzem EBS Group. Upravičeno bi lahko dvomili, da mu morda res hočem škodovali, če bi bila izredna seja sklicana po datumu namere za prevzem. Želim mu vse najbolje!" Bolan Starman / ^o^x c^aH K^rtic Za člana uprave je nadzorni svet imenoval Sandija Kneza. Ali je bil pred tem Prokurist vaše družbe Fin- star.> "Člana uprave poznam kot sposobnega in perspektivnega gospodarstvenika, ki lahko s svojim znanjem, izkušnjami, motivacijo in sposobnostmi veliko pripomore k izbolišanju poslovnih re- leresov lastnikov in delavcev Šana za 700.000 evrov, gle- delničarji menijo, da delam zultatov [elovice. Rezultate morali poseči po radikalni de na današnjo vrednost pa nezakonito, me bodo razreši- njegovega dela dobro poznam iz njegovih dosedanjih delovnih odločitvi, saj smo hkrati ugo- 2,2 milijona evrov. Veste, v U, za kar se mora strinjati 7$ tavljali tudi druge poslovno, povprečju so vsi menedžerji odstotkov delničarjev." zakonsko in moralno sporne poteze. Zato razrešitev iz krivdnih razlogov." izobraženi, njihova veličina pa se pozna po poslovnih odločitvah!" Nam jih lahko na^tejete? Odstavitev Slovnikove ne- Špekulira se, da imale v lasti 32 odstotkov Jelovice. Kolikšen je vaŠ deleŽ v |elo-vici v resnici? tudi iz zadolžitev, ki jih je opravljal kot prokurist družbe Finstar." S tem imenovanjem, kot tudi "Odločitve uprave, ki niso kaj dni pred odhodom v po- "V tej državi je vzpostav- imenovanjem Branke Babič bile v skladu s poslovno poli- koj je po mnenju mnogih Ijen sistem, ki transparentno za predsednico uprave, vam tiko Jelovice, predvsem pa umazano dejanje. Ali ne bi in javnosti v celoti pred.«itavlja mnogi očitajo, da si podreja-niso bile ekonomsko upravi- bilo enostavneje, Če bi te- lastniško strukturo vsakega te Jelovico, čeprav imate v čene. Na trge bivše Jugoslavi- den dni počakali? je lelovica že vrsto let proda- "To, da sedaj odstavljena podjetja. V sodnem registru in za delniške družbe tudi v njej manjšinski delež. "Kako ie z lastništvom. ja le zato, da imajo delavci uprava želi s socialno dema- delniških knjigah in central- smo že razčistili. Imenova-delo, pogoje plačila pa po- gogijo vzbudili usmiljenje no na KDD. Če pogledate v nje uprave pa sodi v odgo-stavliajo kupci. Posledično celotne Slovenije, predvsem lastniško strukturo Jelovice, vomost nadzornega sveta." ima podjetje na teh trgih pri- pa Gorenjske, mi je še lahko mojega imena tam ne boste bližno 1,5 milijona evrov ter- razumljivo. Spodbujanje ču- našli jatev, od tega približno 40 stev usmiljenja pa je že 11 Kako komentirate nezado* voijstvo polovice lastnikov odstotkov spornih- Delavci, samo po sebi dokaz sprevra- Ali vloga predsednika NS in Jelovice z dejanji NS v zad» lastniki in prejšnja uprava so čanja dejstev. Človeško gle- morebitnega kupca (pre- ojih nekaj tednih? zatrjevali, da ima Jelovica ve- dano, je bila tudi zame to vzemnika) delniške družbe "Nadzorni svet izvaja svoje liko vrednost blagovni ena od najtežjih odločitev v ni vsaj moralno sporna (če poslanstvo z vso odgovor- znamJd, vendar način zaščite življenju. Toda ob odgovor- le kljub temu vse zakonito)? nostjo do vseh lasöiikov ena- in uporabe na trgih jugo- nosti in poslu ter usodi ene- "Ste kdaj pomislili, ali je ko! Delitev lastnikov na po- vzhodne Evrope ni bil v interesu družbe/' ga od velikih podjetij na Go- moralno sporen inenedžer- lovice je največji nesmisel, ki renjskem čustva ne smejo ski odkup!? Funkcijo pred- sem jih kadarkoli slišal," prevladati nad dejstvi. Cus- sednika nadzornega sveta In prodaja delnic Triglava? tva povzročajo škodo. Anali- jemljem odgovorno in profe- Lahko napoveste skorajšnjo "Izvirni greh prejšnje za poslovnega dogajanja je v sionalno, V interesu družbe, umiritev dogodkov v jelovi- uprave je pomaknjen v letoš- Jelovici pokazala, da voz drvi s tem pa njenih zaposlenih ci in normalno poslovanje? nji marec, ko se je takratna navzdol, zato smo ga morali in vseh poslovnih partnerjev, bom deloval ves čas svojega uprava odloČila prodati pravico do delnic Zavarovalnice Triglav. O prodaji premože- ustaviti in zagotoviti nadaljnje poslovanje." "Tega ne napovedujem, sedanja uprava ima polni mandata. In nenazadnje, za mandat in odgovornost, da napake odgovarjam z vsem upravlja z vsemi poslovnimi nja je uprava nadzornike ob- Vas je za nadzornika pred- svojim premoŽenjem. vestila po elektronski pošti in že takrat so lastniki zahte- lagal Kad, ki že nekaj časa ni več lastnik niti delnice funkcijami. Pričakujem, da je že vzpostavila vse pogoje vali zamenjavo vodstva. Za- Jelovice. Koga sedaj zasto- Zaradi vseh dejanj NS, ki za normalno poslovanje. Če- avgusta prav se zavedam, da v veli- kaj? Delnice so bile prodane po 174 eviov na delnico, če- ♦ ♦ f ♦ ♦ » f t Gregor BenČina o dogaja- kem podjetju, kakršna je je- pate v NS? "Vsak Član nadzornega prav se je prodajna cena gi- sveta zastopa interese kapita-bala med 220 in 250 evri, na la, interese vseh lastnikov, log na) bi bilo omejevanje časa Agencijo ^ Raz lovica, normalizacija poslovnih funkcij zahteva nekaj II KRATKE NOWIE Begunje V Skimarju brez dokapitalizadje Lastniki Skimarja na ponedeljkovi skupščini niso potrdili do- kapitalizacije družbe, izvolili niso niti novih Članov nadzornega sveta. S tem se nadaljuje negotovost skupine Elan, kjer je uprava načrte oprla na dokapitalizacljo. Nobeno presenečenje ni bilo nasprotovanje predlagani dokapitalizaciji s strani KD Kapitala (prej KD Holding), ki ne želi sodelovati i v sorazmernem deležu, t pa razmiŠ jajo o umi- ku iz družbe. Iz Kapitalske družbe (Kad), razen omenjenih so lastniki ie DSU in Triglav Naložbe) so po skupičini poslali sporočilo z oceno, da razvoj dogodkov na skupščini ni ti potreben in je v nasprotju z že doseženim konsenzom med družbeniki. Zato bodo v prihodnje kot odgovoren last-še več aktivnosti namenili usklajevanju odprtih vpraSanj. "Vsi lastniki podpirajo dokapitalizacljo, urediti morajo le medsebojna razmerja. Upamo, da bodo to storili v Čim krajšem času, da bomo lahko uresničevali naše projekte in strategijo," je dejal predsednik uprave Skimar Igor Umek. B. B. V Iskraemecu brez razresnice Sredina skupščina Iskraemeca Kranj prejšnji upravi s predsednikom Karlom Rozmanom na Čelu (n nadzornemu svetu za poslovanje in delo v letu 2006 nI podelila razrešnice. Janko Šteharnik, predsednik današnje uprave, meni, da odloči- skupščine ne bo vplivala na sedanje poslovanje družbe. Letošnje poslovanje Iskraemeca je nad pričakovanji, vendar po mnenju predsednika družbo Čaka Še saniranje stanja iz preteklih obdobij. Na skupščini ni bilo govora o novem strateškem partnerju, v Igri pa naj bi bili trije tuji kupci. B. B. ^- www* 4 p«teur*$1 Dunaj 22.9. • ' Parma 22.\o. Tirolska is.9. Marmo- 8.9. ^odoj^đon^^^ Sardinija u^ Herber- 22j, steinod«^ Lombar- 32j. Werfen m. ledeno jamo ^^^ hranilnica LON <3,0 Xrqnl inU^mocyi^ 04/2«-00-777. WWW.OftJ unrleuniue 3 h15 pnumiiemo IS iet fIksM obrtsfno mero 4.15 % I § o jve mesKEU Objavlja prosta delovna mesta v trgovini z materialom za centralno ogrevanje In vodovod 1 POSLOVNA SEKRETARKA ADMINISTRATIVNA JN KNJIGOVODSKA DELA Pogoji: - Izobrazba ekonomske smeri • V. slcpnja • usposobljenost za delo z računalnikom -odgovornost poštenost urejenost • zaželjeno znanje tujega jezika {nemško, a im/ii 2. TRGOVEC tTi/i) Pogoji: - izobrazba IV. ali V. stopr^je Irgovske ali tehnične smeri - usposobjenosE za delo z • komunikativnost, odgovornost v trgovini s tehničnim blagom IS ki izpit 6 kategorije 3. SKLADIŠČNIK-VOZNIK • 2 prosti delovni mesti imm Pogoji: • izobrazba iV. stopnje i izpit 6 kategorije (zaželena C kategorija) Ponujamo: ure/eno delovno okolje, d/namično delo, Pol^küSflo d&lo 3 mesece. Zdposlifev le določen čes 6 mesecev z možnozljo ipiO^ 1:91 tti^bi ^.'«»rwii^'^^^OXDnVi, i ^iif^rr^ A^WiM rMf^Wl ^IM i^Se*^^ AMTik^x tdW^O ^ PTff^a^ ti^f^^M ' o i ^üm^ft ^f» mifß^ (vim v^tlbvci c^^* viimcc tä Ptojtfi vf^d /i K^i^ti ^ fVA ^TrtfoM • I ^m^r^ Mn ^cpyCi r« «^U^tft^t^o ^SMufi^^t^ o 080 1208 . www.kd-group.si www.financna*tocka.si I s Najboljši Matej Pibernik Cveto Zaplotn i k Kranj • Minuli konec tedna je bilo v Salzburg!! evropsko tekmovanje v košnji, na katerem je nastopilo 58 koscev in 27 kosic iz šestih držav, med njimi tudi sedmerica članov Zveze koscev in kosic Slovenije. Od slovenskih tekmovalcev se je s šestindvajsetim mestom najbolj izkazal Matej Pibernik iz Volčjega Potoka, državni prvak Tomaž Oblak z Jame pa je bil trideseti. Med kos i ca mi je naša državna prvakinja Gizela Cifer s Sela pri Moravskih toplicah zasedla šestnajsto mesto, Marta Bukovec z Osolnika pri Medvodah pa je bila et^aindvajsela. Posamezno sta bila tako v moški kol ženski konkuj'end najbolji? Avstrijca, ekipno pa so zmagali Švicarji. Kosec Matej Pibernik iz Volčjega Potoka Manj obveznih članov cvfto Zaplotn ik stvo in gozdarstvo ni osnovna dejavnost in tudi ne uporabljajo storitev zbornice, sprejel predlagani zakon, se Takšni člani obvezno član- ....................................... bo število članov zbornice stvo v zbornici pogosto ra- Ljubljana - Poslanska skiipi- zmanjšalo s sedanjih 175 ti- zumejo le kot prisilo. Prav na Zares je prehitela vlado soč na približno 86 tisoč, tako ne čutijo nobene pri-in je v zakonodajni postopek dohodek zbornice od člana« padnosti zbornici, kar se je vložila spremembe zakona o Kmetijsko gozdarski zbor- nne pa di se znižal za 800 pokazalo tudi na zadnjih vo-tisoč evrov. Kot poudarjajo v litvah v organe zbornice, ko niči Slovenije, s katerimi poslanski skupim, so po se- ]e bila udeležba le ij-odstot- predlaga zvijanje meje oz. danjem zakonu obvezni čla- na. Nazoren je tudi podatek, zneska katastrskega dohod- ni zbornice tudi lastniki da dve petini kmetov plaču- ka za obvezno članstvo v manjših kmetijskih in gozd- jezbomičniprispevekvpav- zbornici. Če bo državni zbor nih zemliiSč, ki jim kmeti)- Šalnem znesku 8,35 evra. I / GORENJSKI GLAS petek, 31. avgusta 2007 KJ UVG cveto, zaphtnik (^g-glas. si 19 žirovnfca Bohinjska Bi^rica Novi stari skate park Začenjajo se Veseli dnevi Žirovntci se obeta najbolj pester konec tedna v letu. Veseli Prejšnji petek so ob igrliču Osnovne šole dr. Janeza Men- dnevi v organizaciji Sportno-rekreacijskega društva Trim tim cingerja v Bohinjski Bistrici slavnostno odprli na novo po- Žirovnica in Konjeniškega kluba Stol (KK) ter Zavoda za tu- stavljeni skate park, ki je pred nekaj leti stal na mestu, kjer rizem in kulturo Žirovnica se začenjajo na parceli KK nocoj ker so potlej zgradili Vodni park Bohinj. "Vem, da ta park po 21. uri s koncertom skupine Mambo Kings in Saše nekateri že zelo težko čakale. Želim, da služi svojemu na- Lendero. Jutri po 19, uri bo ra isti lokaciji veselica z ansam- menu, da ga boste ljubitelji skejtanja in rolanja z veseljem blom Lojzeta Slaka. V nedeljo ob 14. uri bodo na vrsti Vese- uporabljali. Želim pa vam tudi čim manj poikodb in dru- le igre občin Gorenjske, ki se jih bo udeležilo osem ekip iz gih neprijetnosti/' je mladini povedal Franc Kramar, žu- Gorenje vasi • Poljan, jezerskega, Preddvora, Gorij, Kranjske pan Občine Bohinj. Prvi so na rolerjih naprave v novem Gore in Žirovnice, Za tem bo ob 17, uri najmlajše zabavala skate parku preizkusili člani Športno adrenalinskega tima Romana Krajnčan, ob 18. uri pa bo še veselica s Triglavski- iz Ljubljane Rok Jarc, Blaž Grgič in Tim Pregrad, nato pa Še mi muzikanti. Organizatorji 50 lani na Veselih dnevih našteli bohinjska skupina skejtarjev Domen Dijak, Matjaž Pajntar okoli pet tisoč obiskovalcev. A. H. in Aleš Zupan. P. L HALO • HALO GORENJSKI GLAS teefon:04 201 42 00 » o; • («CK^M^Ij'a d» 11 (KunUfriaulaso^ii&OftudS vrvbriK« l-redno uQodw JANEZ ROZMAN S.P. . ROZMAN BUS, UNCOVO 4240 RAOOVgiCA, TBL: 04/53 '5 ^49. PAX: 04/53 04 230 MADŽARSKE TOPLICE 4. lo • 7.10,27. TO • 30. lO., 2. Ti • S. n; PELJESAC-MORJE 17.9.. 24.9.; 24.9-30.9; TRST 19. 9.; KOPAU NI IZLET IZOLA 3. 9.; MEŽUCORjE 19. lo- 21. lo. METEOR, CERKLJE, D.O.O, STARA C. 4207 CERKLjE, PRIJAVE NA TEL: 04 25 28 300 NAKUPOVALNI IZLET V LENTI, 15. 9. 2007, FORMULA! V MO- nzi, 9, 9. 2007 kulturno društvo lo^ki 00£r, spodnji trg 14> 4220 Skofja loka Loški oder vabi k vpisu abonmaja 3. 9. od 10. do 12, ure In od 14. do 18. ure vpis abonmaja • dosedanji abonenti; 4. 9. od 10. do 12. ure in od 14. do 18. ure vpis abonmaja -dos€danji abonenti; 5. 9. od 10. do 12, ure in od 14, do 18. ure vpis abonmaja • novi abonenti; 6.9. cd lo, do 12. ure In od 14. do 18. ure vpis abonmaja • novi abonenti Obvestila o dogodkih obtavl)amo v rubriki glasov Kažipot brezplačno samo enkrat. PRIREDITVE Farno žegnanje in 16. seman)! dan Besnica - Turistično društvo Besnica in Župnija Besnica vabita na Farno žegnanje in 16. semanj? dan v Besnici pri Kranju, bo v nedeljo, 2. septembra, ob praznovanju farnega zavetnika sv. Egidija • Tilna v Zgornji Besnici pri Kranju. Prireditev se bo začela ob 9. ur*, ko bo v farni cerkvi sv. Egidija • Tilna slovesna sv. maša, ki jo bo vodil nadškof msgr. Alojz Uran. Ob lo. uri se bo pred cerkvijo začel bogat kuiturni program. Večer ljudskih plesov in pesmi Jesenice - JSKO v sodelovanju z KDO Triglav Slovenski Ja-vornik-jesenice organizira Večer ljudskih plesov in pesm . Prireditev bo jutri, v soboto, 1. septembra, ob i8. uri na Stari Savi, pred Glasbeno Šolo jesenice. 29. Juriš na Vršič Kranjska Gora - Turistično dnjštvo Kranjska Gora organizira jutri, v soboto, 1. septembra, ob n. url 29. Juri! na Vršič. Predprija- i/> M <0 c. ' C g a> a 10 S 2 ^ ^ Ta A O G Q ? S > -d L a. O 3 C o "O o £ a g S V i 0) O 9 O i ^ II a o s g fl 0) s J 11 < O s Q O O N <0 CO £ ■ O a E s g o £ a, > Ii li ^ o lil lA T3 9 5 C 'g £ A 2 o I i s n iS o % t o C9 U & i (O 2> o v •o £ 2 i 5 .9 C ^ re O d o o C O A (O C i a C E 0) 5 A y o D o 15 0 d. s > 2 S ä C I o o O S E S ? S 2 a .a o o N s v H o e r S O O «I o w ^ D o Q. C O E 2 2 M lit C o CJ <0 O « II tli o & fO ^ ^ E Or? ' O CO a> e •v? CO 4 •o a « ? 5 § i e -S ^ N JO C S II £53 o 5 2 CL a 5 o 9 = »u o a o A E 1 fS S E * o i -ga» ^ ^ « "O fij > e t? PO PI CO 9 9 i? 'S a O E £ . « d: S a T3 a g. o a S £ ^ a 5 o Ol O 0 o o ^ CSJ «9 h. O o o M ^ a a ^ a .g a o o a o ^ s § w ^ a O <13 0} t/i B a O K u <0 n & O ^ S I « -o iS O S ? rt .'S ? CO cc M Ifi s d C >40 <0 O) II C O ra 0) sf a> §0 s? .0 S (X rtj o t" 2 S J ž o "O a « o •• o 5 a. a > v a ff" CÖ O O ao r .. «o (O o O "o S •= ffl 9 5 6 •S I o o £ 9 & M CD ^ ia A Ci o CO ^ e O) i v) o o> S J2 O. O to ^ O «tj tA ^ ? »O C <0 u S' o E -O if> K O O OJ .iN? A £ e-f I Uf HO < O) a + g g o o o i? d> E ^ g 9 A $ 0) L> • £ o & »m PO C o o g ^ * 2 Ä A C & <0 cn C (O s o o a V) 9 C 'O O o £ 3 tO o 9 o š ^ c o N ^ 3<0 OJ O) o a -I F O ^ A o 2 § cl o a fC o S D S (X D I 5 s £ 9 I« C o € s cA O CL G A ^ -i 2 E s «O IT) S ž a o (O C a => a a s 3»'t • CL 9 le X ^ •n u <5 o g £ o e CO 01 "O 5 w cn o o « « s s (A S I k id O O « co i« « ćvJ O O •o o £ o C C O) 03 S "I e š £ a ^ CT II K li o a o •o C A E CL O ž E as O o ž NA I £ o Q. «O O O «J ^ a o £ O o. 14 S z 2 O 5 2 S g □ — ^ 5 đ> » o o "a a « o a ß £ o» £ cA 4 O E £ o •go llp E o O % A ^ € S S o T3 .2, Ta .a O ^ a g & a o C A > d) O a o A E £ Q ♦Si fiT 0 a O) > a posebne zasluge za napredek znanosti, umetnosti In kulture ter za druge izjemne dosežke, s katerimi je pomembno in trajno prispeval k ugledu in razvoju občine Žirovnica doma ali v Mini. 2. Plaketa Občina Žirovnica je najvišje občinsko priznanje, ki se podeli občanu občine Žirovntca. podjetjem, zavodom, društvom ter drugim organizacijam in skupnostim s sedežem v občin; Žirovnica za večletne izjemne uspehe na posameznih področjit> družbenih dejavnosti in gospodarstva, ki so prispevali k razvoju in ugledu občine. 3. Nagrada Občine Žirovnica se podeli občanu občine Žirovnica, lupini občanov občine Žirovnica, društvom ter drugim organizacijam in skupnostim s sedežem v občini Žirovnica za enkratne izjemne dosežke kot spodbudo za nadaijnje strokovno delo in aktivnosti na posameznih področjih delovanja v zadnjem letu. B. PREDLAGATELJI Predlagatelji za podelitev priznanj so lahko fizične osebe, podjetja, zavodi, skupnosti, dnjstva ali politične stranke v občini Ži ro vn Ica. C. VSEBINA PREDLOGA Pobuda oziroma predlog mora vsebovati: - ime in priimek predlagatelja • v primeru fizične osebe ime in priimek predlaganega kandidata za prejem nlKa p riznanja s podatki: datu m rojstva, d rzav* Ijanstvo in naslov • v phmeru pravne osebe naziv in sedež predlaganega kandl* data za prejemnika priznanja - vrsto priznanja, ki na) bi ga prejel predlagani kandidat • obrazložitev predloga ter dokumente, ki potrjujejo dejstva, navedena v obrazložitvi'. D. ROK PRIJAVE Predlogi za podelitev priznanj občine Žirovnica morajo prispeti najkasneje do vključno 17. 09. 2007 do 12. ure na naslov; OBCINA ŽIROVNICA, BREZNICA 3, 4274 ŽIROVN[CA. S pripisom "ZA OBČINSKA PRIZNANJA 2007" - NE ODPIRAJ. E. OBRAVNAVANJE PREDLOGOV Predloge za podelitev priznanj bo najkasneje v 30 dneh po prejemu obravnavala Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki bo na podlagi sprejetih predlogov, skladno z razpisnimi kriteriji, pripravila dokončen predlog za odločanje na občinskem svetu skupaj z ustreznimi utemeljitvami. Prepozno vloženih aH nepopolnih predlogov komisija ne bo o bravnavala. Vanja Resman. univ. dipl. ekon., i.r. Predsednica Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja V 20 KAŽIPOT, MALI OGLASI GORENJSKI GLAS petek, 31. avgusta 2007 Srečanje na tromeji Kranj • V soboto, 9. septembra, Planinsko društvo Kranj vabi, da se jIm pridružite na tradicionalnem srečanju treh dežel ria Tromeji (Peči). Odhod bo ob 7. url izpred Merca-torja na Primskovem. Tura ni zahtevna, skupne hoje bo 4,5 ure. Prijavite se lahko v društveni pisarni, na Koroški 27, do četrtka, 6. avgusta. Na Raduho Šenčur'Turistično društvo Šenčur vabi v soboto, 8. septembra, na planinski izlet na Raduho (2062m), Tura je srednje zahtevna {možna varianta: zahtevna plezalna), skupne zmerne hoje bo približno 5 ur. V primeru slabega vremena bodo turo odpovedali. Odhod avtobusa bo ob 6. url Izpred pošte Šenčur. Informacije In prijave zbira do zasedenosti manjšega avtobusa Franci Erzin, tel.: 041 875-812. Z Društvom upokojencev Cerklje Cerklje • Društvo upokojencev Cerklje organizira v torek. 4. septembra, prijateljsko srečanje na Štefanji gori pri Lovski koči, k-amor so povabili tudi prijatelje iz DU Preddvor, DU Komenda in DU Vodice. Zbor bo ob 9. url pred AMD v Cerkljah, odkoder je dobra ura hoje do Lovske koče, 6, septembra bo srečanje upokojencev Gorenjske v Komendi, Društvo bo za svoje Člane organiziralo brezplačen prevoz, Prva vožnja bo ob 8. uri, avtobus bo začel udeležence po- birati v Velesovem na Trati, v Adergasu, ČeŠnjevku, na avtobusni postaji pri Bavantu, na zgornji avtobusni postaji v Cerkljah, pred AMD, na Zg. in Sp. Brniku. Drugače vožnja se bo začela ob 8-45 pred AMD Cerklje In nato skozi Šmartno, Zalog, LahovČe do Komende. Na Štefanjo goro Preddvor • Društvo upokojencev Preddvor vabi svoje člane na pohod na meddruštveno srečanje upokojencev, ki ga v torek, 4. septembra, z začetkom ob 10. uri pri Lovski koči na Štefanji gori organizira Društvo upokojencev Cer-kfje. Zbirališče za Preddvorčane je v Tupafičah "pod češnjami", odhod bo ob 9. url preko Možjance na Štefanji gori. OBVESTILA Tečaji za pse Naklo - Kinološko društvo Naklo vabi vse lastnike psov, da svoje štifinožce vpišejo v tečaj male šole ali pa v tečaje po programu A In BBH ter tečaje višjih stopenj, Vse zainteresirane obveščajo, da bo vpis v tečaje v ponedeljek, 3. septembra, ob 17. url na društvenem vadiŠČu ob cesti Kra Naklo. Skofja Loka • Kinološko društvo Ovčar Škofja Loka vpisuje v tečaje vzgoje in šolanja psov, za malo Šolo, tečaj poslušnos-tl-B-BH in tečaje za višje programe. Vpis v tečaje bo v ponedeljek, 3. septembra, ob 1S. uri na vadbtščui v Crngrobu. Informacije lahko dobite pote!.: 031 375 280 - Rado aH 041 735 040 - Ludvik. V Tržiču spet luna park Tržič - Na parkirišču BPT je odprt luna park 2 veČ atrakcijami. Danes, v petek, vas pričakujejo od 15. do 22. ure^ v soboto od 12. do 23. ure, v nedeljo, na Šuštarsko nedeljo, pa od 7. do 20. ure. Likovni tečaji za vse generacije Kranj • Hiša ustvarjalnih dejavnosti PUHART vabi k nadaljevalnim in novim ustvarjalnim izzivom. Informativni dnevi in vpis: petek, 31.8., od lO. - 19. ure, sobota, 1.9., od 9. do 12. ure in od pon., 3. 9., • pet., 7. 9., od 17. -19. ure: mini In mala likovna šola, študijsko risanje, tečaj grafike in Ii- covna šola za odrasle. Začetek tečajev: lo. septembra. V soboto, 8. septembra, vabljeni na izlet v Benetke - na ogled likovnega bienala s strokovnim vodstvom umetniške družine Puhar. Prijave do 5. septembra. Več: Puhart, Dražgo-ška 8, Kranj, tel.: 031 / 671 690, e-pošta: info(g)puhart.com, informacije tudi na www.puhart.sl za popoln pregled si oglejte www.corenjskiclas.si/kazipot Gorenjska 96 MHz RADIO Z A RADOVEDNE LOTO Rezultati 69. kroga - 29. avgusta 2007 17.19.20,27, 30,31,32 m Lot ko; 4. 2, 8, o, 6, 8 Predvideni sklad 70. kroga za Sedmico 240.000 EUR Predvideni sklad 70, kroga za Lotka: 60.000 EUR ^i^cuctjf, % ven um«,, pmi 031/^777 PROOAIA Britofe V^e, d^^fčfk, klasni ^dnja, III. PCF, s k(et|0, ru pare 222 in 279 m?.. OobQ povezava z avtocesto za L|. Vr lec, lo\» v bhiml C«na: 178.000,00 EUfi/*viote ez. pc dogovoru Zlato po^ei KidnŽM, trisobno z balkonom, j./2, 71,$ ma^ 1.60, ionino, obnovljeno in opremljerto» Cena: 115000,00 EUR or pc dogovoni» Manina enosobno stan, 41^ mz, I 74. pokril k M. dp no ob- novijeno. Cena 8i.7$9»3S £UP 02. po NAKUP Knn), okolica do 10 km, išč^mozazid^ jivo parcelo, cca. $00 mi, % priključki. Cena po dogovoru NAjEM/OODA|A Knnj tn bftrnp okolica 2a znane $tran^ ke tiCemo dvo&obno za rakm. VkIjKv Britof^ oddamo posl proscofi m;, 1200$, primeren za pisarniško deiav^ no$t* Najemnina: 250 EUR/mesec 4 WW w.venum.Si Tavčarjeva ulica 22, «C. Stritarjeva ul 4, 4000 Kfin| tel*: 04/23S0 43O104/2365*360 fr-poita: infe®agcntkranj*sl PRODAMO: CARSON I ERE UO^NjE • CENTER VASI, prodamo garsonjero» po dokumentih eno&ob* no stanovanje v izmeri 26, , itaro 27 lei CK* olje, bivalni fn del v enem prostoru, vsi pri-jučki, opremljeno po dogovoru, vseljivo ahko tako). CENA: $4.00C|00 EUR (12.940.360,00511) DVOSOBNA STANOVANJA KRAM) • PLANINA> prodamo pre* novljer^o dvosobno itanovarije, kvadrature 2,/4 nad.i sl^ro 34 leti v letu 7007 popolnoma adaptira« no, novi parket in taba keramika, ko* palnica z m»sažno tui kabino, bal* kon. CK • toplovod, va priključki, prazno takoj vseljivo. CEt^A: 112,000,00 EUR (2$.S39.6S0|00 SITI. KRAN) * PLANINA, prodamo dvosobno stanovanje v fzmeri 65,23 m ž, t./S nad., staro 29 IM* delno obnov* ieno: kopalnka, vrata, okna, rada* toiii; CK «toplovod, dvigalo, balkonov stanovanju ost^r\e leseni del kuhinje, spalnice in predsobe 1 vsi priključki tudi klima, vseljivo april 2008* CENA iio.oooioo EUR (26.360400100 SIT) TRI in VEČSOBNO STANOVANjE rrRAŽIŠĆE * OEUVSKA C, proda* mo trisobno stanovanje kvadrature 62,77 VP/2 nad., adaptirano leta 2003 nova okna, vraia» fasada, zame^ njana streha, vhod na balkon ti stop* niiia, CK • olje, lastniško parkirno mesto, v starko van] u ostane kuhinja kompletno opremljena, vs^ priključki, vseljivo po dogovorü. CENA. 124. OOO^OO EU R (2971 S 3 60,00 KftAN) • C. HAf^fTA 2ACAR)A, prck damo trisobno adaptirano stanova* nje v izmeri 76,71 m2 k temu pripa* iy.jo m2 in rena $$,66 m2. ba iZ leta 1919, stanovanje prenov* leno leta 2006 nova okna. vrata re-stavrirana, nova električna, vodo* vodna in odločna Instaladja, CK rtova na zemeljski plin, balkoa garala» praznOe vseljivo po dogovoru* CENA: 130.000,00 EUR ♦>53 200,oc SIT), Kr^E KRAN)-STARO MESTNO )€DRO| pritlično enodružfn hiio v nfzu, stanovanjske povrSine 75^00 ma. atrij, klel In neizdelana podstreha, iz leta 1900, adaptirana leta >995, obsega: kuhinja, spalnica, dve sobe» kopalntca, hodnik, vetro* lov, CK'Oljc, možnost izdelave mansarde in priklopa na zemelj: plin, KTV^Tz, vseljivo po dogovoru. C E NA: 1} 9.ooOtOO EU R (2I517J 60,00 SIT)» KRAN) • ZLATO POLfE, prodamo zgornjo etažo hiie, stanovanjske povr$ine70 rnz, zgrajeno leta 1950, okna zamenjana pred $ leti, str^a pred 10 leti, obsega kuhinjo 2 Jedil* nicOi dva kabineta, dnevno sobo, večjo kopalnico, CK * (astna na olje, tudi elektrika, voda se obračuna po osebah, v proda)! tudi nekaj zem* |)!ča, Uta na vrtu, v stanovanju ostane komplet kuhrnjska oprema, vseljivo po dogovoru, CENA! ^05.000,00 EUR {25.l62«200|00 SIT)» ZEMLjiiČA TRSTCNIK» prodamo posest zazid* If^vo, 7>4 ms, parcela je deloma v hrib, vsi priključki na parceli, dostop na občinsko cesto» CENA: 150 EUR/m2 (33-946 SlT/m2). KUPIMO: KRAN), kupimo stare meSčansko h^So*vilo» z namenom izgradnje manjšega gar ni hotela, potrebnih vsa) 1000 m2 zemlje. CENA: od 6oo^ooo,oo do 1.000000,00 EUR. PRODAMO VEĆ ^ANOVAN) RAZLIČNE KVADRATURE V KRA- N)U IN OKOLICI P0NUD8A NA spletnr strani: www^agentkranLsi M inska uL i, Maribor, PE TrtiČ, Ste Marie Aux Mmes 9/a Telefon: $92 $$ 49, ojo/30 20 5rANOVAN|A PRODAMO TR2IĆ«Preska» er>osobno, preddano v , enoiripolsobrto, 47,17 ma, 11174, M. 1984, ebr^ov1|eno, opremljeno, urejen blok. Cerva: 7^000 EUR. TRŽIČ • RavrM, enosobno, 45,50 m2, VP/41 u 19S6» Cena: 60.92$ EUR. KRAN} • Pfanina enosobno, m2» l»/4, I i. 1972, prvotno stanje Cena: 85.900 lUK TRŽIČ - D^dpa, tnsobno, So,5S m2, tV./8, li. 197$, I 200jobnovl)er>ovc^ ti. vjMsano vZK. Cena: ui»ooo TUR TRŽIČ - irisobno, dvoetažno, 7485 mz, kM, te?as3 v skali, obnovljeno v crioti I. 2005 Cena. 82.545 EUR. KRAN)«Ptanlna I, trisobno, 80,^4 mz, 12. oti. 1974, oonov^jeno v Cena^ 119.000 EUR. TfiŽIĆ« Car^lcanei^ tnsobno, 58,97 mz, /1, H >965, obnovljeno vcetoti L 2004, opremljeno, 2 balkona, 30 m2 podstre-he» Cena* 82.000 EUR» HI&E PRODAMO RADOVIJCA«center» dvo^novanjska hiia, CÜ. bk povrlirtc v treh etažah, parcela 896 m2,l u 1965, obrtov-jena 1.1995. Cena: 404770 EUfi. KOKRICA PRI KRANjU«dvosta^i» hiia, i&O rru Wv. pov., par^a 524 m2, 11 195?! obnovljena, urejeno nasefje, regi^ Jtriran poslovri prostor. Cen« 179450 EUR. TRŽIČ • SLap, stan. hiia * dvojček, mz, parcda UiJ rnz, ll \9$o, Ijena v celoti od I» 2001 dalje, vredna i^cda. Cena: 194.000 EUR. ZC 6ITN)E - prizidek k stanovanjski hili, 101,69 m2, prttličje, samostojen vbod, pacc^a 440 m2, Ij. 1977, potreb-no obnove Cena: t20.ooo EUR. PARCEL£ PRODAMO CERKLjE NA COREN^KEM - 4 zazidljive parcele v r>izii^ pravokotnih oblik 2.0CC mz, od ična b^dja» prodajajo se v celoti. Cena: 180 EUR/ma, LANCOVO* 2 zazidljivi panaH^ €76 mz In 1.050 mz» Cena: 100 EUR/ms PODNART* zazidljiva parcela^ ^.142 m2, ravna, sončna» pravokotne oblike. Cena: 70 EUR/mz, TRŽIČ • okoTica, zazidljiva para 100.000 EUR. CERKLJE na Gorenjskem: 1378 m2, ravno, sončno stavbno zemljišče, s prekrasnem pogledom na Kn/avec. Cena 150 £UR/m2. POSLOVNI PROSTORI Oddamo in prodamo različne kva* dralure poslovnih prostorov na raz* idnib loNCilah. www.sv«io, 3 /3, ;6,28 mz. I izgradnje 1972, obnovljeno 2003, cena i20»oco,oo EUR (28»756.8co,oo SfT). HIŠE PRODAMO KRAN) • GOLNIK: dvojček I izgradnje 1960, stanovanjske površine 160,00 funkcionalno zernijiiče, cena 130.000,00 EUR (3tj 53.200,00 Sn^. TRSTENIK * OKOLICA: novogradnja. zaključena gradbena faza, I. izgradnje 2005, 300 m2 ne ine, 900 ma zemljišča, cena 230000,00 EUR (65:^76680,00 sn). KRAN): vrstna hiša. sUvbi^Če 98 ma, vrt rrt dvonščei65m2^ brvalne površine veC kot 168 mz, terasa, medetaža z balki> nom, cena 2^9.000,00 EUR ODDAIA V NAjEM 6RMK: dvojček * novogradnja^ ed«n opremljen, d rug^ ne, nafemmna za eno to 9^»00 EUR ^ vdri£r>a. Vse* frvo» KRAN[ * Vodovodni ov1^as I delno opr. stacejSa hi^a (P^U. detr>o klet) 186 mz ru zem1|ii^ 1309 ma z uredno lo* tadjo. CK otje, IeI., ADSL Prwzem^ po io govorv.330»000 EUR (Tirnic SITli NOMEN}* lepo vzdrievana 10 let stara, kvaiMno zgrajena h^ia v vaikem ok> l/u z 2S0 ma (K+P+kM) na 37? mz zemljišča. Prevzem: po dogovoru. 410000 EUR (98 mio Srt). RADOVgiCA ^ dvostanovanjsb hi^ S4 obn 98. 350 mi povriine (K+p+M), zemljišč 1460 ma, zadnja v vrsU Mohu prodaja vsake enote posebej. Prevzem. mio DRAŽCOtE ' star^ia hiia t)onsa 117 mz, I izd. 49 {P+l+h/i} naremljiSču 1519 m:. 87 EUP {20,85 rnio SIT). NOVOCRADN)A KRAN j «Straži^ duplet 118 rru s teraso, vr tom ter pa/klmim mestom, III» PCF» Pre-^«m: dec 07» 14&074 EUR. DDV vkl|ki£rn. Vi KEND PRODAM LOČINE v Pobruki d. $73 m2 zemfjiiö. »i t f podstreha) e 11920t onsa 7$m2.Pre^ ^ vzem: takoj. 52500 EUR (12,6 mk> SIT)» POSLOVNI PROSTOR PRODAM KRAN) * Sa>^ka loka, 2.OCO rna v primemo za skladiide POSLOVNI PROSTOR ODDAM KilAUi * Plaruna 3«84.62 ma. pntiieje * primemo Z9 trgovino ali mimo storitve* no dejavnost 870^00 EUR/mesec + stroški. Možen kasneji^ cdkup. KRANI«So rnz obrobi rr)«ta, obgta^i e^ sti, prostori (4) zza^lovljer^im parani-^em. Pnmefno za opravljanje stenL dej. (svetovanje^ pravru pisama, nL servis» tr* ^ka^Kuredn podje^, bjro|i, zdrav, orđ* nac, kozmetični saloii). 600 EUR/mesec KRAN) -a&O rns ob eni glavnih vpadnic v me^» primemo za t^ovino, zastopstva, storlt^o dejavnost Možen najem po delih» 2^,00 EUR/me«ec KRAN) - 203 ma Savs^ cesta, 4 ptsar* ne, prirT>emo za Opravljanje mlme de-javnosti Možen ngjem po ^lih. Me^ j se6io 8.00 EUR/mz, stroSb vlcljučeni KRAN) * 260 mz • staro mestno jedro, L, 11., mansarc£a, kiet * primemo za trgovir«, svetovalni center, ptsame, atelje. Možen najem po ddiK Mesečno EUR/ma» 12S mz - center, pritličje - primemo za t^ovine sir mime storitveno d^avnosi Parkirišča. S^,00 EUR/mesec f str^. KRÖÜ' 122 m2, ob glavni cesti, 7 prostorov primernih za pisarne, skladišče. Možen najem po * "i. ZAZIOgiVE PARCELE PRODAM VODICE • več 2a2idl)riih parcel od 582 do 644 m2. Od 84.93$ do 94653 EUR VIRMASE - 950 ms, ravna, v celoti ko m unalr>o opremljena, prisp^ki večina ma plačarki, namen/ena za izgradnjo Stanova njsko poslovne lepim gledom na Lubnik.Ceru. 140 EUR/m2 POTOĆE NAD PREDDVOROM neza^ 5000 mz, možnofl prodaje po delih» 26 EUR/mz. ZA ZNAKE STRANKE kupinio afi na)* amerr>o već rul^ih nepremičnin» www»a p»$i v k GOREN)SKl GL\S pelek, 3J- avgusta ao07 MALI OGLASI info(^ s-^as.si 21 domplan grbftnwm m «o^ff^A^* Mol u tel.! 20 68 700 STANOVANjE PRODAMO K/vj^ Pbnind l| tnsob<^o, H], a^dstr v ižmeri m2. i2gf. 1974 prenov^ ier>o20o6 (kopalnica, WC, okna, radiatorji. vtiodna vrata), CK, dvigale, cena 119000,00 6UR {28.5i7»i6o,oo %fT). Kran^ OnjkMHo, dvosoboo, L nsdstf^ v ►zrnen 6\7 mz, L «p. 1989, kopalnica obnovljena 2006» c«na nj.ooc^oo EUR (18 037.880,00 sn). Kranja ZUto polj«r trisobno, visoko prilli^e v izmeri 66,82 m2, cmno ob^ oovljer>o v Mh 20oo in 2003 (kopalni* ca in okna), I i?gr. 1961. CK, t«lc1bn, kabel. telev.^ balkona ni, csna 116 007.00 £UR (27^ mroST) f Di^oboc v pridihu d^^osbnowj^ke hife. neepremlieoCi velikosti 8$.oo mz. mnovanfu popada S« 90.00 rtu cht partiniä, I ftp 3002^ cm 15$ 620,co EUR Blirna Kran^, dvoinpolsobno v <^an$ardi dvosta^ovanjske hti^ v i2rT^ 74 mž, dc^tno k stanovanju sta ie dva balkona po 20 m2, garaža 17 m2, ddovni prostor v Ufti lorro )n 150 m2 vila. inr. 1987^ cena 146.052,00 EUR trž>4 mestno i&SrKx^ 4 dvosobna stanovanja v 3. nadstropni hiii, vejrkost) od ms ^ 8^00 rri2i kto izgr, 1957. v celoti preoovlfena leta 2coo (tlak>, instalacije. kopalnica, c< telefon, dviga-balkona ni, c«na t290 EUR/mi za manjs« stanov* m 1330 £ur (294-757,20 sit) za ve^e stanov., vpisana v zk. vseliva t^^. jfhi^ mcnne ladroi diifosobno $tanov,, il nad^. v izmeri 51.0$ nu, L 1940, stanevan« je zasadm z r^aiemnihom, ki ima sbnov. p<^cdbo za nedobden iasi cena j0,500fl0 eur (7 so9.020.00 s(t) zamem|amo stanovanje knnjt pbriro 11^ dvovbna iii nadscr. v irmcri 68»20 mt, i izgr. 1982, ddno 0^ novljeno 2005 (tlaki) zamenjamo za enosobr>o st3rv?van)e v kranju na planin) ii aii m objekt, i, ali ii. nadsir.,cena 111.000,00 eur (2&.600 040,00 sn). stanovanje oddamo v najem kisnj^ f^in ll| dvosobno. i. nadstr v izmeri 6840 m?, v celotr opwnlfeno. i izgr 1982. možnost vselitve oktober 2007, cena 400^00 EuR meseno ♦ stroiki 2x va^na k/an^ punina garsonjera v I. nadstr. izmere20,j m2, iafr. ig^vcetob pren^ on^jena 2007. kuhinja oprefnirena. ogr^ van^ n9 eleku. radiatof, klet. balkona ni, moinost vselitve is 09 2007, cena 2)o.oo £UR ($5»>i7i20 Srr) mesećne + stroik) * }x variäna. po možnosb pred- pbäk) za 6 mesecp/ garaža • oddamo v najcm Kranja bližina vodovodnega stolpa v izmeri ml. t. izg. 196^ oddamo za dal/ie ot>dobje. cena 73.00 eur (17.973,00 sit) mesečna h prodamo Kranj. Sesnia, visokoprithćna, tlorisa 120 m2 na parceli velikosti ^9 rru, ck na olje. tel. garaža, chc parkirni mesti, lepa sončr^a lega. hi!a je lepo vzdrievana, 1 izgrad. 1981. cena 320.000^00 EUR {76 684.800,00 SfT). Križe* Cocaniska, enonadstropna • dvostanovanjska, tlorisa 75 m2 v vsakr etaži na parohr vdrkeiti 222 nu, i. izgr. 19j6, popolnoma prenovljena od 1.2004* 2006, ck na plin, tel.. vse instalacije v vsa^ ki etaii lojene, rn parkiriua, cena 204.000.00 eur (42999.998,00 SIT), kran), koknca» «nonad&tropna vclikosü isom2 na parcela velikosti 524 mz^del^ no obnovljena okna, fasada in insta- taci)e, l rzgrad. 1956. cena 179433,00 EUR (42.99980)^ srr). C^ftnjtk»«StejCiA dvonadstropna, ve- 1 730 m2, na parce 1 velikosti 2370 ms, zgrajena leu 1894. leto prenove 2003, opmr^ ADSL CK. kabelst fnter-netv kkma, ve< tde^nov, balkon, garaža, terasa, ve^ parkirnih mest urejena zemljliia knjiga • brovl;erio I. 2000, cena 8,5 PARCELA« mDAMO jawivtid Rovt nd j^ermaru v izmeri 739 mz. na paiceli elebnkj in leiebn, sončna, dostop z glavne cefle. geodetsko odmerje* rUv celotna zazidljiva. S km od avtoceste, ceru iUff (9 mto SfT). Ugodna pn^daja novih rtanovanj v Struž^^em pnKranjiL Vec poega stavbe, staro 20 let, za &8.000 EUR {163 mlo SITI. Prodamcc VKftAN]U,odri£naMa(^^sUa. hiŠa, upOQbne površine 250 mz. klel, pritli6 )e in nadslr<^|e. v pntli^u dva lotena vhoda (možnost poslovne dejavtiosti), v nadstropju stanovanje, letnik 1935, na (streha. 2 ebovi, dimnik, CK peč)^ zemjiS^e 736 ma, cena « j75.000.OO £UR (89,8 mio sn). KRAN) {Vodovodni stcfp); leta 2000 eno Stanovanje), prit m nadst/opje, skupna stan, povratna je 210 ma na par^i 368 mx cena ■ 230000 EUR (39,9 mio SIT). straži^ 60 (et stara ki ;e bila 12002 obnovljena {znotraj v celotf' okna, vrata, kopalnica, tlaki, CK), zemljilie aa, 300 m2,100 m2 stan. povrSine v dveh (tažah, cena • 115 000 EUR (a7,5rno SIT). MEDVODE (Svetje): hiU*dvojček na razgledni lokaciji, letfilk 77. adaptacija 2003 (streha, okna, vhodna in garažna vrata), stan. poviiina 230 mz, parcela 353 m2, cena • 270.000 EUR (64,7 m 10 SIT). ŽARNICA: 30 let Aaro hlk>, ki ni pod kletena^ ima lodeno stanovanje v pntl^u in ločeno v nadstropju, skupna stan. pavrSina |e 262 mz na parceli 1*719 rr\2. ob hiif stojt samostojen ob* jekt drvarnica, cena = 250.000 EUR miosrn. DRULOVestni plin, kupci ne platjo provizije. cenasi8Kio$ EUR (434 mio TTÖfC (bIfSna}! stan hi!a zgrajena do 3. gr.faze, slan, povrSine 186 letnik 2006. 5S1 mz zemljfšia, možnost iz^lave na ključ, CK na plm, mirna okacija, cena ■ 202.000 EUR (48,5 mio SIT). ZEMgi^^ Prodamo: Coink stavb, parcela 998 mi, po 8$ EUR/m2 (20 369.00 SIT/m2). Nakt« stavb* parcela 453 mz po 180 £UR/m2 (43.135,00 SIT/m2}. ^Srtnje: stavb* parcelo 723 mz. sončna lokacija, po 120 EUR/mz {28.756.00 SrT/m2). DrukTVka. stavb parcela 1186 m2, pc 80 EUR/ms (19*171,00 SrT/m2) Podnart stavb, parcelo 700 m2 za )9.6oo,ooEUR (9,5 mio SFT). BANOVANJA; PmiarM: KRANI, Pianina I: dvosobno. 63 rm, pfitliČje/3. nad, letnik 74, cena » 112.000 EUR (26.8 mio SIT). KRAN^, Hanina I: C/isobno, 80,84 3 nad/12, letnik 74, cena » 119*000 £Ufi(a8,s mio SIT). KRAN|, Planina I* dvosobno, 60 ma, pred^ano v dvoinpolsobno, v 9* nad.. (etnik 75, cena - 94.000 EUR (22,5 mio SIT). KRANJ, Mestno icdro! m&obdo, 95,80 m2, 3, nad.» obr^ovd iooz. v«lika terasa, «m ■ u6.000 EUft (27^ mio SIT). TRŽIČ: t C; 52,15 mz v pnllf^ju od 3. nad., letnik 2007, cena * 4^.298 EUR (10,1 mio SIT). TRŽIČ: trisobno, 72 m2 v i. nadstropju, obnova 2002, cena » 87000 EUR (20.8 mioSri). TRŽIČp Kovoraka: dvoinpolsobno, $7,91 m2 v 2, nadstropju, letnik 7y cena ■ 85.OCO EUR (204 m»o srn. www*kt-ker n.si Mali oglasi tel.: 201 42 47 fax: 201 42 13 e-mall: malioglasi@g-gias.sj Mali oglasi se sixejemaro: za objavo v petek innobjdvc^vtcr^dopet kdöo 14.00! <äS • 19. Ulf. NEPREMIČNINE STANOVANJA PRODAM ENOSOBNO stanovanje 30.5 tn2, 1. nad., Planina sto «de o 1976. VSI v$eljivö feO. 2008. « 7qom27 DVOSOBNO stanovanje. Loka 52 m2. z vrtom, garažo, le00 urejeno, adaphrano, Ulzina vrtca. äole. irgovin, «031/360-348 'WV9 TRISOBNO stanovanje v Žele:nikih, S. nad., dvigato. balkon, kiet. lecta razporeditev, Ukoj vseliivo. urejen ZK, .68m2.l 82. «041/754-650 70CeM9 gekkoprojekt nepremičnine Brilor 79A, 40CO Kr^nj info*nep#9ekkoproiektsi wwv.^ekkoprojekLti 04 2341 999 031 67 40 33 TRISOBNO Z (asinim vhodom m garažo v dvosten. hiši TrSič V dod. parc«la 465 m2. •041/761-760 KMHJ.PIaniro2$S.59m2. 1 nad., pre-cMw v 2,5 SS, id^m blok. svetlo, telkon, IQ6. obios^ 06, tako) vsc^pra. eana 95*000 EUR*Ptanetrv«sir>ga*e.o.. KUPIM EN OSOBNO sUnovanje brez posred* niha v Kranju ali okolici, V 040/201* 462 f0046S6 ODDAM SAMSKEMU moškemu oddam sobo. 8 040/56M77 twwi EN OSOBNO, opr^mlf^no stanovanje v okolici Kranja, tamski ženskJ, • DVOSOBNO, delno oprem onHićno stanoval^, 62 rn2. s klet|0 na Parfi;ari£ki c* v školli Lokr. c«na 400 EUR + sifošk 040/622-«23 DVOSOBNO stanovanfe v rcMiC} NAJAMEM UĆITČLJ isce sobo, garsonieroi stanovanj« na Loka • tti. 9 ENOSOSNOi 00 možnosti opremljen« slanovanje v Kfčinju ali bNžnji oKolici, ^mam 1 otroka, cona do 250 EUft, • 040/684-049 7C09d?9 MLADA družirta Kra/^ju ali ŠKofJi Loki .9 I v v b Iznji okc^f- POŠTENA družina najame stare^e, man^ stanovanj ali manjšo hišo v Kranju ali okofici» sprolno plačevanje. c«na do 300 EUR + Mro&kl, * 031/267-951 HISB MODAM STANOVANJSKA ENOTA Podrv» pn Medvodah, 3. podaljšana sudbena faza. 051 /386-622 STANOVANJSKI DVOJČEK, Hafnor-jevo nasetje - Škotja Loka, v graonj^ 061/369^22 ODDAM NOVEJŠO vačjo niso, zgoraj slanovansKi del 115 m2, »poda} sklad^no-poslovni prostor 115 m2, z većjrm cK^oriičem ter vrtom za dalise obdobje. Kranj smer Ljubljana, 9 04V534-915 NAJAM KM ALI ZAMENJAM staro hiio za triaobno slanovajue z vrtom od Kranja do Medvod, • 041/545-336 /0«630 ZAMENJAM HitO dvojöek. trteoDno stan obnoslieoo v VtKENDi, APARTMAJI KÜPIH LJUBLJANA okolica, kupim bivalni vikend aH n>an)šo hiio do 25,000 EUa «040/355-010 'OOd^es POSESTI PRODAM V BITNJAK 500 ali 1000 m2 zazld)ji\d 040/640-949 V OKOLICI Krdf^ja mdina nadomestna . izredrta ZAZiDUlVO PARCELO v Lancovo, kodo prtpiuli na uiiivcr/Jteini ludi v 2. in X Icinik • i V710 bro^m. za univer^nctni pogcq, priporoiamo, program, 2. letniku lahko program. Vpis je mozcn ^ in DoSifc^mo vam Podiplomski study: vpisujemo v ^ Studijski progrnni MANAGE MENT^ ki jc I. letniku m^eisrnketiih programa; bodo imeli nK)znosi vpiu v 2. letnik znanstvenega zalo : kof uredni Studij in so i zriDOslenini s v/ INFORMATIVNI aVN: ietnek. 6, september, oh 17. uri v prostorih Ljudske univerze Škofja Loka. C. 1. Škofja Loka (bivša vojašnica). • * t . * I 4» » MANAGEMENT 13 70 ali 04/506 13 www,fm-kp.M. www. IK 'Skofjaloka.s i MOTOR HA KOLESA PRODAM MOPED TOMOS avlomaiic A3 MS. 9 04/612-26-66. 041/874-181. pocaldan mes^^o TOMOS avlomank.« 040/476-087 a> AVTODELI IN OPREMA PRODAM 4 ALUMINIJASTA platižčd na tri vijake z gumami Midwl^n 155/70/13 u AX . « 031/742-207 GUME rnaio in J9hl»na p po dogovorUi za rune 041/722-625 tudi novih «vte, csna 7CM2 L? KARAM BOLI RANA VOZILA KUPIM POŠKODOVANO VOZILO tudi totalka •ponuiarr največ, takojšen odkup, pr^ voz. ~ """ TEHNIKA PRODAM MONITOR kovnico. računalnik, miiko in lip- 031/361-461 r»^ STROJI IN ORODJA PRODAM DOOELAVNO stružnico Kofšnik do U 25. 9 040/381-170 GRADBENI MATERIAL GRADBENI MATERIAL PRODAM lor Suha -75 70064M punte. ban kine metana drva, 9 04/5l2'27 STinoPOR plošče, deb. 40 cm, cena EUR/m2. 9 04/814-71-47 KUPIH ODKUPUJEMO hlodovfno iZ smreke jelke m sušic«. 9 041/442-161 ODDAM GRAOBENI oder. H ^lomonlf ze 210 m2. • 040/523-294 STAVBNO POHIŠTVO PROPAM OKNO Mik Celie 380x120. kotni kavć. 76 KURIVO PRODAM BREZOVA drva, 9 031/343-177 BUKOVA drva In kupim kravo za zakol, 8 041/608^42 Tooftu» DRVA metrika alt, razlagana, možnost dostave. 9 041/718-019 DRVA mešana, su^a (nrast. smreka}, 6 m3 po 30 EUR. • 04/25.22.ei0, 041/229-159 DRVA bukova, rauagana doslava.« 040/640-771 možna MEiANA drva. cena 40 031 / 280-774 SUHA mešana drva. c«na 35 EUR. 031/245-415 TCMsi4 SUHA bukova, raziagana drva m pr^l.« 031/581-707 lOXVK SUHA, meiana, hrastova m bukova drva ler lesene ^ajDfce, 9 041/248-533 70WM3 VEČJO kolićirvo suhih bukovih drv« 031/764-624 STANOVANJSKA OPREMA POHIŠTVO PRODAM OGLEDALO 120x100 in ecbno nesedače kolo. 9 04/204-14-31 7eU474 GOSPODINJSKI APARATI PRODAM KOMBINIRANO hladilno omaro ter omaro za ćevlj« ir> obleko, 44-90 rooM'a OGREVANJE, HLAJENJE PRODAM LITOŽELEZNO p«ć na kurilno olje m nerjaveči bo[ler 200 I, vse zelo male rabljeno, 27 s GLASBILA LJUBITELJA klavirsk« har/non)Ket Ze\tt9 spoznati In (grali inširumenr, PRODAM ROLAND in Korg zvocm moQu\ RA aoo, I40M in ISM. mkIL ntmi, Di sket- nik, breihibno, rOMidAl VlOUNO 4/4, « 041/776-^23 /OOUi^l 22 MALI OGLASI, ZAHVALE GORENJSKI GLAS petek, 31. avgusta 2007 i judvLa ^ sVoru I ^lu I o 42:0 Sl;ur)A I ici : ii4^$rj0 tum Ct»^ uK KH in poklicno lehni^kc^a izobraževanja iz pAkllce: VZGOJITELJ/ICA PREDŠOLSKIH OTROK EKONOMSKI TEHNIK {41elaaU2lHj-PTI) TURISTIČNI TEHNIK PRODAJALEC BOLNIČAR • NEGOVALEC ADMINISTRATOR Vpisni pofoj za program PTl je končana Šola za prodajalca ali adminiscratoija. za osialc programe končana Oš a(t nedokončana katerakoli irilclna vptsLi vabimo tudi vse. ki se i v zgoraj navedene poklice, prekvalifikacija v poktic prodajalec tr^a samo eov leto. Vpisujemo ludi v program za prid obi lev nacionalne poklicne kvalifikacije Socisini oskrbovala na domu ler v brezplačni prog/am O.saovnđ Sole /a odrasle. S predavanji v zgoraj 15. sepiembnj 2007. ih programih Informacije: (U/SObl^Minwtt'wJu- .si TURIZEM MAKARSKA nvie/B • Podgora, odOafr aoanma 2*1 in 2'2.10 modmofia, kiK ma. TVS. 003d&-2l/625-l87 foosbift SADILCC Koruze, B 04/252-73-10 ram» SAMONAKUDALKO SiP 19. za 350 EUR HOBl PRODAM KOMPLET sbs^rfiivh znamfc 1991 -2007 vetKfni. • 04/531 «ae-e^ foooix ŠKROPILNICO Agromehanikđ 500 I. testirana. 10 m. ft 031/S7C>«45 TRAKTOR Srofe 404, 1.1982, 04/266-12-74 TRAKTORSKI izkooalnik vetemico, 9 041/903-433 UMETNINE, NAKIT KUPiy PODARIM TRAKTOR 0<3 40 do 70 KM, lahke rtoveiäl model ler kinor nrrknllrr TehnosJroj 44or©ko, • Tooasa: TAPISERIJE unkkatr>« oa i^mo larota c«na 1200 EUR izđetek, »031/225- 870 PRIDELKI PRODAM OTROŠKA OPREMA BELI ledibi kromoi' in slamo v kockah. • 031/63S-437 nx^?? CV1ÖCK DO ugoc^i ceni, n^ožna dostava. 9 051/SOe-921 PRODAM OTROŠKO kolo 4*6 fei, kletko za ujč-Ka m nrčKa. s 040/3d9-&18 ia»x3e OTROŠKO oostelHco : 109Ij«)m, otroiko sobo, KomDiniran voziček «n več otroške opreme, 9 040/647-564 DOBRO 05i/339-e04 -sadjevec. DOMAČE žganie in C>eii jedilni FEFERONE za 326 040/33^ 7CM4&7 OTROŠKO Obutev številke 23. 24. 27 in 34. •031/701-902 'ootiu ŽIVALI IN RASTLINE GROZDJE zs ON^ćek. 9 041/963- 8S& 7CM*'i HRUŠKE vfljamovke za vladanje aN . autrai HRUŠKE 04/256-02-25 moitarice, 700MI& PRODAM JABOLKA elstar m gaJe tef hruške vi^ iamovl«. Markuta, ćadovtje 3, Qolr\lk. ROZE irajoice rer malne, « 04/2Ö0-31-27 in 04/25 700fi«40 PODARIM MLADE kuzke meiančke. JABOLKA, - Jegilć. 11-44 hruike n , kforn- I k». Matiovc 4 MUCKE, slare 3 mesece, pnoe^jemo ]iMii«iUurii, «04/5^5^81 WO» MLADEmuCKe. B 041/57145 rcoftj«.« KORUZO Stoječo za stiažo, Senöür, MUCKE 185 Stare 6 teđni^r. 9 040/276- ;00M0J OKROG r^aše hiše se zadržuje mačka a Ireml mladiči, KI potrebujejo lope! Qom, pokličite, 9 04/259-10-15 70064» priKuot^ mucl^. baiv. stan 2 031/374-709 KRMNt in leQiini krompir. 9 041 /209-677 /0CP66» KROMPIR, beli, jeöfini in krmni ler suha hrastova drva, S KVALITETNO, stoiečo koruzo za Silažo. 2,5 ha, Šenčur, 9 041/534-9tS rooM9s RDEÖO peso za Luže 22 a. 041/789-608 vUoanjo, Smolej, 7aO«24fl KMETIJSTVO KMETIJSKI STROJI PRODAM GOZDARSKO traktorsko onkoiico z dvigaiom za nakladanje lesa, B 041/203-458 rwii SI LAŽNO koru£0, 9 041/895-712 STOJEĆO so de-fovr^ razmer]« Oektei ki bi rada delala kol r>aiakAnca, ckuinje in izobrazba ni pomembno, obvezen Je laslen prevoz« 040/244-335. Meta log^u REDNO zapoal^mo pomočnico I Darko Godeiič 172. 041 /390^31 m kuharsko Zupan s,p.. Loka, m REDNO zaposlimo nakarKO za de(o v gosinnl kn picerij, Darko Ztiuan s.p., GoOeiič 172. škofia LoKa, « 031/39CW31 ZAPOSÜM kuharja In natakria za reO-no delovno razmenSr 2 veseljem do (tela v 90$linstvu^ možnost pnučrtve* Betsak Oti&ans.p., Goto Brdo Medvode. • O1/30-11-2O1 Z^POSUM nzO^^ar^R» ri ctoMo za por^ vsarkj HuanGongd.oA. Go9pC9^«tska Km. 04/202-r?<1. PO 10. un Tcoe^ia ZAPOSUM pioopeka - kuliarja. možna priučitev, Picerija Sivester, C. talcev 41. Kram. • 040/307^04 ^octris 0vset*buenMigd.0.0e Iščemo delavca za delo v lesni stroki priporočene delovne irfsmen mizar ali miza rntiojster ter adelavecvlakirnicl m pomočnik mizarja (M/Ž) ■ delo na CNC stroju Infonnacije na w^ 04/2B16&00 ZAPOSLIM šoferja hrane v Šorliieva kat. za razvoz Kristane a.D.. ^0C€6S0 ZAPOSLIMO prodajalko in potiovodio v (rgovinl j darilnim programom v novem nakupovalrrem centru v Kranju. Pisne vloge na: TERA RO Komenda^ Mlaka 4, 1216 Komenda. •01/S3-4i«0y5 ZAPOSLIMO pi C opeka In pomočnico Klub Kovač, nniek s,o.. Glavna cesta 1. Ma-Nakto, « 7006 6CM ZAPOSLIMO kuharja aJi kuharskega pomočnika, Stare - Hribar Maleia s.pi, Koroška cesta S9, Kran}, 8 04/23&^ ZAPOSLITEV dobi mlad, kreativni kut^ar in oospa za pomoč v Kuhinjr« iiičenje in pomivan)«, Gostilne Krištof, Jöo^^r VOZNIKAEkat za votno pretežno po Madžarski in Slovaški, Jeilar DcInice Poljane. 9 04/51-66-149 VOZNIKA C ;n E kal. z izkušnjami v menarodnem Irans pori u zaposlimo, ^lompihar S^ko Vrtna pol 1, ^nčur, O 041/484^41 ZAPOSLIM voznika E kalegorlje, pre* vozi po Evropi^ vikendi prosU, Berion* ceh Pavel s.o.. Na Irah 22. Lesc«. TAKOJ zaposlimo 4 zastopnike, poleg osiovne plačo ie dodalna sbmulaciia. pisne proanie: Posredništvo Zdene Brovčs.p., Vlrmaie 170, SkoQa Loka IŠČEMO delavce za ročno pranje vozil v Kranju, zaželene i^usnisi slarost od 19 do 25 lete Zvonko Zorč Betonova uL 22, Kranj, • Q31/283* 044, Zoran rwe^sr REDNO zaposlimo Slavko v proizvodnji m delavca na STrojih za predelavo p^Stiko z znanjem nastavke orodli* Možna priučiiev* Ponudbe na Kožan d»o.o». Mafrtarjevo nas. 124, 4220 Ski>f)a Loka Family Frost, d. o, O.. Ljubljana Šnwbnskal02. lOOOUubJja- na PE Podreca lic« aarmlj^ v* l|adi za prodft|o naseoa asortimana. Vsi, ki radi vozite, prodajate, ste komunikativni in vesele narave, potem ste kot r^asc za rtas. Ce vas deto zanima in će želite več informaciji pokličite po telefonu 051/671-153, ZA NEDOLOČEN ČAS zaposlimo za-stopntke in vodje skupin za terensko prodajo novih arliktov za valovanje 151 poQoj m dek?, Sinkopa, Žirovnica S7. 041/793-367 7M6M0 ZAPOSUMO avtoli£ar^ alf pnučenega Oelavoa ali delavca, DraksJer Izidor s p., Zasavaka c, 3$ b, Kranj. • 04/23*55460 70öedi6 ZAPOSUMO čisliice ći^enje poslovnih Prosen com d o.o.. Sp ir^ stekla. AVTOMEKANIKA za delo V vulkanizer-aki delavnici zaposlimo«Boltez d,o.o., C. Staneta Žagarn sa c. 4000 Kranj, 04/201-40-50 7006263 PEKA zaposlim« Pekarna 61, 041/756-186 70064 aA REDNO zaposlimo pohish^ne mizarje in delavce za pomožna de^a, Pohištvo Iskra d.o.o., Barletovac, 3, Medvode. 041/238-150 V REDNO memo leoaoa. DOl 19, delovno razmerje sprei^ aJi priučenega avtok-a.p., Hatnarfeva Q41/619-463700600 ZAPOSLIM frizerko, Frizerski salon Andreja Urbančič Ovorje 112, Cerklfe, « 031/322-090 ?oocjw ZAPOSLIM frizerko z Izkušnjami, Sniežana Kožuh s.p.. C, na Brdo 37, Krani, « 040/20^714 rooe^i^ ZAPOSLIMO delavce v m^zarsk delavnici. Srtar Jože s.p«, Veleuvska 20. Šenčur. * 04/25-15-530 /ooaM? ZAPOSUMO proda}alca/ke za delo v novi te^nlčnitrgovinl v Kranju. Pogoj 4. stopnja izobrazbe» IzKuanje zazelene. Pisne pcosnie pošljite v roku 6 dni od objave oglasa ru: Mecfia svel trgovina d,o.o., Kardeljeva 98, 2000 Maribor liĆEM IŠČEM DELO s ^jtonar 03T/5S2-457 ICO. 9 POSLOVNE PRILOŽNOSTI GOTOVINSKI KREDITI za v«e zaposlene in upokojene. Lons, d. 0. 0.. Gre* gorčiosva a, Kranj, 04/236-68-03, 061/387-763 7xiiSb3 KREDITI DO S LET za vse zaposlene ter upokojence do 50% obremenitve doK, stare obveznosti nisoovra. Krediti na osnovi vozila ter leasingL Možnost odplafila na položnice. Pridemo tudi na dom. NUMERO UNO Robert Kukovec s.p.i Mlinska ul, Maribor^ telefon: STORITVE NUDIM ADAPTACIJE, r>ovogr3dnje od temelja do strehe. Notranje omete, fasade, kamnit« ikarpe, urejanje In tlakovanje dvoriič^ z našim ali vašim materialom, SGP Elytygid.n,o„ Struzevo 3a, Kranj, «041/222*741 ^ooMse ASFALTIRANJE Makovanje dvoriič. dovoz, poli, parkirišč, polag. robnikov, pralnih ptošč, lzQ, betonskih in Kamnitih ikarp. Adrovic & Co, d.n,o,. JelovsKova 10, Kamnik, 9 01/839^ 46-14. 041/680-751 ^nuio ASTERmS SENČILA Rozman Peter, a, p., Senično 7, Krizo, tel.: 59-55-170, 041/733-709; ža1uzi)e, roloji, rolete. lamelne zavese, piise zavese, ko- marmkl. rfkdrkizd^ vMw,a<}enkS,net BARVANJE lasad in napuščev, ugoc^ no in Icvairtetno, Megamatrix, d, o. o.. Staretova 39, Kranj, 041/570-957 raKi7i BELJENJE nolranjlh prostorov, Kitarh Je, sten in stropov, barvanja fasad, okon^ vral In napuščev. dekorativni ometi inopleski. Pavecivan s.p.. Pod- firezfe 179, Naklo. 9 GRADBENm REXHO d,n,o* Aderpas 13, Cerkfje, izvaja od temefjev do strehe, notranji ometi, vs« vrst« lasad, n kamnite liakovante dvonsc, 9 041 /589*996 GRADBENO PODJETJE KRANJ d.0,0* Zupanova 6, Šenčur izvaja vsa gradbena dela, notranje omeie, vse vrste ^sad, adaptacije, novogradnje, tlakovanje dvorlič, kvalitetno, hitro in poceni, 051/3S4«039 700S^ IZVAJAM vsa gradbena dela, nolranje omete, fasade, adaptacije, tlakovanje dvorišča, ograje, kamnite škarte In dimnike, kvaNtetno, hiiro In poceni, SGP Beni, Siruzevo 7. Kranj. 9 700661$ IZVAJAMO sanacije dimnikov, vrlanfe, Zidava, montaža novih, popravila st^ rih, nudimo dimne obloge, dimn& kapo. Novak & Co, d.n.o , gublianska 89. Domžale« • 031/422^00 LOANINA gradbeništvo, d, o, o,. zvajamo Glavni trg 14, 4000 vsa g^dbena dele, 041/257*326 fOOBiV NUOIM vse vrste elekiričnih instalacij v novogradnjah kn adaptacijah lor razna manjša popravifa, Janez ValKr s.p.. Zo, Duplje 24. JO. 70U141 NUDIM čiičenje Pane ur s. p., je.. • 041/65- m pomoč v čistilni s«rvi8 Irena Berieta 15. CerW-•13 notiu OMETI notran|ih prostorov, predelnih sten, cementni ^e, Janez šavs s.p.. Dvorski Preddvor, •041/567-170 rn trg 16. PRAZNENJE p.» KrTiica 48a 199 GREZNIC Bed« , Miro Udzek, s^ . Zg. Gorje. 041/516- PREt4AVUAM0 HIŠE in Stanovanj v Kranju in okolici * rezervirajte Svoj termin, Megamatnx. d. o, o,, Slaretova ul 39, Kranj, 041 /870-957 70MI72 SUKOPLES KARSTVO Bizant Gorazd s.p,, Britot 9, 4000 Kranj vam nudi kvalitetne in ugodne pleskarske stontve, 9 041/514^47 TESNJENJE OKEN IN uvožena lesntla de 30 % pnhranka pri ogreva* nju. Prepiha In pr^hu nI več! Zrnanjsan hrup, 10 let garancije. 6€ & MA. d. o. o,- rieva Kamnik 01 057, 041/694-229 -15- tmšsr RTV SERVIS Sinko Marico s.p„ C na Klar>&c 53. Kranj, pop. TV, v^deo, ma-ih gos. aparatov, * 04/233-11^9 7006^61 UREJAMO najugodnejše kredite Panke na hipoteko. 00 al možnost kredfta do ?0% vrednostr nepremičnine, v kr^dctrvo sposobnost se upoitevaio tudi prevozni strošlO, matica, otroški dodalki Itd, Planinžek k d., Šinkov tum 23, Vodice, • 031 /20&^52 VSA 5U KO PLESKARSKA dela, polaganje talnih oblog ter izdelava lasad, VolčansekAJbin, s, p., Kidričeva 7, Jesenice, • 041/873-708 ZAHVALA , ki smo nos s smrtjo niso so sc s srca necoln Ob izgubi našega dragega moža, očeta, deda, pradeda, brala, stnca, tasta, svaka, bratranca Ivana Gorjanca se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijate-jem za izrečene m zapisane besede sožalja, podarjeno cvetje, sveče in svete maše ter za številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala gre g. župniku za opravljene molite in poslovilni obred, pogrebni službi Navček, pevcem Iz Predoselj in praporščakom. Šc posebej se zahvaljujemo ge, Mariji za pri» srčne poslovilne besede ob slovesu. Vsem imenovanim in neimenovanim islcrena hvala. Žalujoči vsi njegovi Kokrica, z\. avgusta 2007 GORENJSKI GLAS petek, 31. avgusta 2007 MALI OGLASI, ZAHVALE in/o@g-gias.sJ 23 IZOBRAŽEVANJE NUDIM KAKOVOSTNI SDloini si rezikovni tečaji NE, AN. FRA.... indKri. dualne ure. »nitnjkciie. U^ödne cene! ŠVICARSKA ŠOLA, Pot v Brtnje 1Kf. « 04/23-12-S20, 041/440-793, svicar^ka-sola. oajba. rvet ftx»oe« LCSTVE pleskarske In Inšidlalerske 'A' dobite Cegnar. Zbilje 22. S 041/951-210 roMCBS STHIĐIO toslntoo. lAoineim cm. Skot nos9, of^nos^o 2d»tD£ivtend, 041/722-625 BREZPLAČNO SDOzndjte Fante. Ženit- na posmdovainica Zaupenje, p.D^O, PrebdcJ. 9 03/67-2©-319, 03V&36-37S 'oaas4a ^cOB&n VHVIB konoplle. rroško kclo na 11 presta/, 3 eJekbrornODtto.« 04/513-71-41 DEKLETA, fdnte za iskrena. vse držav6, lahko spoznato , trajne zve^e *z RAZNO PRODAM KLETKE » malo živaH 100x50x50, 60x30x36 m pnevmatike za VW Polo, 031/578-640 twau ZASEBNI STIKI 30.000 POSREDOVANJ, 11.000 pozrvacstev v preteklem letu je karak-lerrsiiKa zenirne posredovalnice Zai> parije za v$e generacije, ki posredüle po vsej Slo, « 03/57-28-319. 031/505495,031/836-373 /0040» WWW.GORENISKICLAS.SI Bolečino da jJcriti, tudi solze zalajiti. dragega braia. strica in svaka nam ne more vel vmili. ZAHVALA V 68. letu nas je zaposlil Omers okorinov [emej 12 H ras tja Iskrena hvaJa sorodnikom, sosedom. sova§^anom. prijateljem in znancem za pomoć ob težkih trenutkih za izrečena sožalja ter podarjeno cvetje, sveče in maše. Hvala dr. Damijani Pogačnik Petemei in osebju Doma upokojencev Cerknica za nesebično pomoč. HvaJa gospodu prelaty Vinku Prestorju za tople tolatiine besede in za lep poslovilni obred. Hvala pevcem, govorniku, pogrebniku in zvonarjem. Prisrčna hvala vsem, ki ste dragega Jerneja spremljali na njegovi zadnji poti in ga ohranili v lepem spominu. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi. Vsi njegovi Hrastfe, 22. avgusta 2007 V SPOMIN Življenji celo si garal, za dom sj se žrtvoval. so dela tvojih pridnih rok. Tretjega septembra mineva žalostno leto. odkar nas je za naš dragi mož, oče, tast. brat in stric Jaka Jereb 25.7.1936 - 3. 9. 2006, 5 Hotavelj Vsi njegovi Hotavlje 37, 3. septembra 2007 ZAHVALA V 82. letu starosti je za vedno odšel dragi mož, oče, stari ode, praded. brat. stric in tast Franc Ogris Iz Adergasa Iskrena hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za izrečene besede sožalja, podarjeno cvetje, sveče in sv. maše. Hvala g. župniku Petna Miroslavidu za lepo oprav- jen obred, domačim cerkvenim pevcem za lepo petje, troben» taču, pogrebni službi Pogrebnik ter vsem. ki ste pomagaJi ob pogrebu. Hvala vsem, ki ste se od njega poslovili in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, Žalujoči vsi nj^ovi Adergas, Svcijc, Zalog ZAHVALA Tiho si se poslovil od nas. in ostala je praznina, ki hudo boli... Ob boleči izgubi ljubljenega očeta, dedija in strica Jerneja Golmajerja iz Kranja se najtopleje zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem za Izražena ustna in pisna sožalja, za darovano cvetje, sveče in spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala tudi osebju Doma upokojencev Kranj, kjer so skr« beli in ga negovaJi zadnja leta v starosti in bolezni, ter vsem, ki so ga v domu tudi obiskovali. Posebna zahvala tudi kolektivu PoŠte Slovenije PE Kranj, in g. Alojzu Bavdku za ganljive besede slovesa. Zahvaljujemo se pogrebni služb» Komunale Kranj. g. župniku za poslovilni obred, pevcem in glasbeniku za nežne zvoke Tiline. Se enkrat Iskrena hvala vsem, ki ste ga imeli radi ter se s spoštovanjem poslovili od njega. Ljubi naš dedi • vedno boš z nami v naših srcih. Vsi tvoji Kranj> avgust 2007 ZAHVAUk 28. letu starosti je nehalo biti srce nalega ljubljenega siru, brata, vnuka in nečaka Anžeta Repeta Ob tej nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom. sošolcem, sovažčanom Ribnega in Gonj, predstavniku Državnega zbora g. Pukši6i ter prijateljem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, Izrekli sožalje, daros'ali cvetje in sveče. sodustvovTÜJ z nami in ga v tako kem števiKj pospremili na zadnjo p»t v mnogo prerajii grob. Zahvaljujemo se hitri medicinski pomoči z dr. KrivČcvo in sestro Renato, patronažnima sestrama za nuđenje pomoči na domu. trobentaču Marku M^ni, pevcem Zupan, folklorni skupini Bled. Anžctovim prijateljem iz Godbe Gorje, pogrebm služ» bi Novak, s katot» je d\« leti sodclo^ in s svojo trobento innoge pospremil k zadnjmiu počitku. Hs^a n)egovim in očetovim sodelavcem z Elmonta Bled maminim sedanjim in Wväm sodelavcem iz Merkurja, Blaževim sodebvcem iz Htec Mulej, Matqini šefid odvetnid Danid Novak ter očetovim poslovnim partnerjem iz Petroia. Hvala za občutene poslovilne besede pn?dseduka Godbe Gorje BraneG Ambrožiča, prijatelja Blaža v imenu AnŽetovih prijatdjevin predstavnika Elmonta Bled Roberta Strajriarja. Velika hvala zdravnld Bemar- dj Perjan za zdravniško pomoč žalujočim in ^oboke tolažilne besede. Hvab prijatelju Damjanu, ki je Anietovo žaio odnesel v prerani grc^. In hvala gospo* doma župnikoma Romanu Kušarju in Nikolaju Štolcarju za zelo lepo oprav* Ijen pogrebni obred Vsem in vsakemu posebej isla^na hvala. Neutolažljivi; ati, mami, sestra Mateja z Damjanom, brat Blaž in ostalo sorodstvo Ribno, 20. avgusta 2007 ZAHVALA Poslovila se je naša draga Dora Jelovčan 4 AA JI • I ^ w roj. Filipič Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečena sožalja, cvetje, sveče in spremstvo na zadnji poli. Tople besede kažejo, da ste jo imeli radi. Mož Franc, Marta in Igor z družinama Naklo, avgust 2007 ZAHVALA Življenje celo ste garali in sc za dom žrtvovali. Sledi ostale so povsod dela vaiih pridnih V 83. letu starosti nas je v Bogu zapustila draga teta Vekoslava Golob iz Zg. Biten j Zahvaljujemo se vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji pori. VSI NJENI Zgom[e Bitnje, avgust 2007 ZAHVALA Ob prerani izgubi moža. ata, starega ata in tasta Rudija Muršca se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem iskreno zahvaljujemo 2a izrečena sožalja, podarjene sveče in cvetje. Posebej se zahvaljujemo dr. Mariji Gašperlin - Kuralt, osebju nufne medicinske pomoči Kranj in Klavdiji za vso pomoč in nego ob njegovi hudi bolezni. Žalujoči: žena Krista, hčere Andr^. Marta in Sonja z družinama 24 GORENJSKI GLAS petek, 31. avgusta 2007 Anketa Brez skrbi za jeseniški hokej Vilma Stanovnik Ta teden so se na prvi prija-teljski tekmi proti ekipi Iz Gradca prvič v novi sezoni na domačem ledu predstavili hokejisti Acroni Jesenic. Navijače smo povprašali, kakšna sezona jih čaka. Foto. Tir>a Doki Mohor Razinger z jesenlc: *'Ekipa je precej slabša od lani, saj so izgubili najboljše napadalce, ki jih bodo tujci le težko nadomestili. Tako v EBEL ob koncu sezone pričakujem uvrstitev od 6. do 8. mesta." Luka Urbas z Lipe: "Ekipa se mi letos zdi kar dobra, čeprav je Škoda, ker ne igrata več brata Rodman, i znata dajati gofe. Hodil bom na večino tekem, saj tudi sam igram hokej pri ekipi dečkov." Eva GaŠperČiČ z Jesenic: "Všeč mi je hokej, zato rada hodim na tekme in navijam za naše. Žal mi je, ker jih je nekaj šlo v Avstrijo, vseeno pa upam, da se jim bo us* pelo uvrstiti med najboljše štiri ekipe lige EGEL" Milan PukšiČ iz Žirovnice: "Zagotovo od ekipe pričakujem, da se bo letos uvrstila v polfinale lige EBEL. Čeprav so nekateri odšli, jih je Še vedno dosti, ki znajo igrati hokej. Zato se za jeseniški hokej ni treba bati!" Sandi Tatič s Spodnjih Gorij: "Mislim, da bodo Jeseničani fetos prvaki. Morda tujci res niso tako dobri kot domači igralci, ki so moštvo za- lil, vseeno pa računam, da se bodo izkazali. Dvorana bo zagotovo poinal" Motoristi zasedli kamp Danica Mednarodnega srečarija turističnih motoristov se je udeležilo več kot šeststo motociklistov iz vse Evrope Petra LotriČ Bohinjska Bistrica • Med 26. in 31. avgustom je bil v Bohinju 26. FiM Motolcamp, čigar organizacijo je mednarodna motodklistična zveza FIM že lani zaupala Avto- moto društvu Tržič • sekciji FIM reUy in Turističnemu dništvu Bohinj. Gre za enega izmed treh turistitnih srečanj, ki jih vsaJco leto prireja FfM. Motokampa se je udeležilo več kot šeststo motoristov» ki so prišli iz iS dižav, celo iz Kanade. Uradno so srečanje odprU v sredo v Športni dvorani Danica. Mo-todkliste je najprej pozdravil predsednik organizacijskega odbora motokampa iz AMD Tržič Peter Ribnikar. Zbraiie sta nagovorila in jim zažele- Kamp Danica je bil preplavljen z motorji. )a veliko užitkov ob spoznavanju Bohinja in Slovenije žavni sekretar z ministi.^tva ponedeljek odpeljali prek grad, v Četrtek so se spozna-tudi župana občine Bohinj za promet Peter Verlič. V na- Vršiča do Kobarida, kjer so vali z Bohinjem in imeli pik-Franc Kramar in občine Tr- daljevanju sta nastopili Trži- si ogledali Vojni muzej, v to- nik Pod Skalco, danes pa bo žiČ Borut Sajovic. Uradno je ška godba na pihala in Vaška rek so bili na izletu v Postoj- ob pol treh popoldne parada motokamp v imenu minis- godba prav tako iz Tržiča. ni, kjer so obiskali Postojn- narodov in zvečer še podeli- tra laneza Božiča odprl dr- Udeleženci srečanja so se v sko jamo in Predjamski tev priznanj. Motni k Kolesarska pot do Motnika Občina Kamnik skupaj s turističnimi in Športnimi društvi v Tuhirrjski dolini vabi v nedeljo na kolesarski izlet po novi peti od Vasenega do Motnika s Startom ob 10. uri pred Ter- je mami Snovik. Nova, 22 kilometrov dolga koiesarbka le del načrtovanega projekta ureditve kolesarske mreže po vsej občtni. V Motniku bo v nedeljo tudi sejem. J. P. Preddvor Pecivo za stanovalce doma v Preddvoru v nedeljo, 26. avgusta, so v Hotemažah slavili 800 let obstoja vasi. Ob tej priložnosti so žene in dekleta iz vasi spekle pecivo in ga nekaj podarile tudi stanovalcem doma starejših občanov v Preddvoru. Ti se sosedom naj epie zahvaljujejo za podarjeno pecivo tn za to, da so se ob tej D. Ž. pnloznosti spomni 1 na n vremenska napoved Napoved za Gorenjsko Danes bo sprva oblačno, dopoldne bo možen rahel dež. Popoldne se bo razjasnilo. V soboto zjutraj bo po nižinah megla, čez dan bo sončno s kakšno krajevno ploho. V nedeljo zjutraj bo sončno z meglo po nižinah. Asprtcija fiS z4cd:ol|« , ütad U PETEK 13/19^C SOBOTA • £ t t io/2rc NEDCLIA 10/23°C o C«kM«e 10/13*0 \ H> Ri!bca . 17/10*0 Murf^ SOÖOt» / KwU NovtCbAca 1e/13 K NMMO t P O 23/171: gr£zje Jutri slovesno na Brezjah jutri, 1. septembra, ob 10. uri se bo pred baziliko na Brezjah začela slovesnost v počastitev ico-letnice kronanja milostne podobe Marije Pomagaj, ki jo je leta 1814 naslikal Leopold Layer. Slovesno mašo, pri kateri bodo sodelovali vsi slovenski škofje» bo daroval nekdanji ljubljanski nadškof in kardinal Franc Rode. Za to priložnost bodo pevci in glasbeniki pod vodstvom dirigenta Janka Kastellca iz Dunajske državne opere izvajali mašo v Čast Mariji Pomagaj, ki jo je napisal Avgust Ipavec. Kot solisti bodo nastopili mezzoso- pranistka Bernarda Fink, tenorist janež Lotrič in sopranistka anja Hvala. Za orglami bo Renata Bauer. V nedeljo, 2. septembra, pa bo na Brezjah slovesna maša, ki \o bo daroval mariborski nadškof Franc Kramberger. J. K. ČeŠNjEVEK Kilogramski'j u rček izpod Štefanje gore Devetletna Maša Lebar Iz ČeŠnjevka je morala v sredo vstati zgodaj zjutraj, saj je z dedom Jožetom Podgorškom odšla nabirat gobe. Vse se ji je poplačalo, ko sta po poldrugi uri hoje po gozdu našla jurčka velikana; težkega dober kilogram, njegov klobuk pa je bil premera 32 centimetrov. Na vprašanje, kje sta ga našla, je Jože odgovoril po gobarsko: "V gozdu!" No, Šalo na stran, tako velika goba je zrasla v gozdovih pod Štefanjo goro, kamor se MaŠa in jože večkrat odpravita. Na sliki: Maša s kilogramskim jurčkom, ob njej tri leta mlajša sestra Hana s prav tako lepima jurčkoma. S. S. K «10 97.SM11. RADIO KRANJ d.o.o. Stntgrjevs ul. 6. KRANJ IbLbHON (04) (04) (04) 2022 (051) FAX (04> 3ai2>225 (04) 2ei2> matfzuM tyJhfJt •222 mdukim 22Đ tv»mjr mmtiK rmö f Q kr mntnrmüi iM^r «fi I SDi^tna stron* www* rad io^kr^nj vBAjeou posLUSffRR miuzM pmnjfi nn GUHEnjsKEin Gorenjski Glas Kranjski glas je redtia priloga Časopisa Gorenjski glas Odgovorna urednica: Mariia VolĆjak Časopis izhaja občasno VAI/W.GORENISKIGLAS.SJ rati Glasov piknik za šestdeset let Na piknik Gorenjskega glasa smo povabili naše naročnike, ki letos tako kot Gorenjski glas praznujejo šestdeset let. Za srečanje smo izbrati prelep besniški kraj. Stran 6 I9t Rekorder brez dopinga Zadnje avgustovske dni je imel Iztok Kavčič več vzrokov za praznovanje, saj je s športom "ušel" bolezni, prijatelji pa šo ga spomnili tudi na njegovo rekordno znamko v teku na 1000 metrov. Stran ii v •'v Časopis Mestne občine Kranj Avgust 2007, številka 6 Šolar j v 7 srečno m varno: V kranjski občini bo prvič sedjo v šolske klopi 455 otrok^ na Gorenjskem i866.'Pomembno je, da si ta dan starši vzamejo čas za svoje prvošolce in se jim v celoti posvetijo. Suzana P. Kovačič Knn) • Na Gorenjskem bo v šolskem letu 2007/08 prestopilo prag osnovnih Šol 1S66 prvošolčkov, od tega v Mestni občini Kranj 455. Nekaj bodočih prvošolcev, ki so preživljali zadnie dni v vrtcu Najdihojca v Kranju, nam je povedalo, da imajo šolske torbe že doma, da jih ni strah in da so v šolski stavbi že biJi. Prvi šolski dan naj bi bi! za celo družino prav poseben dan. "PrvoŠold bodo prišli v šolo ob enajsti uri skupaj s starši. Sprejeli jih bomo v telovadnici, kjer jim bodo starejši učenci pod vodstvom učiteljic pripravili nastop. Zatern si bodo skupaj s starši ogledali učilnico in spoznali uöteljico. Druženje bo zabavno, otroci bodo dobili tudi rumene rutice, kresničke, na Šoli srno jim pripravili darilo presenečenja. Sledila bo še pogostitev. Pred- o Sestletniki iz vrtca Najdihoica v Kranju, ki bodo tretjega septembra prvič sedli v šolske klopi, od leve: Dejan Josipovič, )akob Svetek, Emil Lenarčič, Arjola Cacaferi in Igor RadoŠevič. vsem pa je pomembno, da si ta dan starši vzamejo čas za svoje prvošolce in se jim v Od tretjega do vključno petega septembra bodo prostovoljci poskrbeli za varno prečkanje otrok preko prehodov v bližini osnovnih šol. Občina je izdala tudi soglasja za posebne talne znake na pločnikih in pred prehodi za pešce pred šolami in nekaterimi križišči, ki bodo še dodatno opozarjale na previdno in varno obnašanje v prometu. celoti posvetijo," je povedala Gusti Pavlič, učiteljica v Podružnični šoli Mavčiče. Poleg policistov se bodo v C es mi promet v prvih dneh Šole aktivno vključili tudi iz Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Kranj, tajnica sveta Tatjana Kocijančič je povedala: "Osnovnim šolam smo predlagali, naj postavijo tiiopan znake, ki voznike opozarjajo na previdno vožnjo v bližini šol. Prvošolčki bodo prejeli vzgojno izob- raževalno knjižico Prvi koraki v prometu in obvezne rumene rutice. Od tretjega do vključno petega septembra bodo prostovoljci poskrbeli za varno prečkanje otrok preko prehodov v bli» žini osnovnih šol. Občina je izdala tudi soglasja za posebne talne znake na pločnikih in pred prehodi za pešce pred šolami in nekaterimi križišči, ki bodo H dodatno opozarjale na previdno in varno obnašanje v prometu." REPORTAŽA Sosedje čistilne naprave Kranj Ob spremembi vremena iz centralne čistilne naprave smrdi. Ponekod tako zelo, da morajo zapirati okna. Sosedje tega glamuroznega, a zastarelega objekta so tudi šponnikl. Stran 3 POGOVOR Ne mara stereotipov o Turkih "Mnogi me sprašujejo, zakaj nimam rute, ali v Turčiji lahko hodim v Šolo, ali imajo pri nas moški lahko več žena," pravi Turkinja Esin Ocan, prostovoljka, ki to poletje preživlja v Žkrlovcu. Stran 4 druStva Sto let skavtskega gibanja Slovenski taborniki so v svetu poznani kot taborniki • skavti. Vez s taborništvom v kranjski občini neguje skoraj tisoč tabornikov, od najmlajših medvedkov in čebelic do grč. Stran 5 NASVET Lepota in zdravje • beljenje zob Mnenja o beljenju zob so v slovenski strokovni javnosti precej različna. Estetska stomatologija se je v vseh svojih oblikah razcvetela tudi zaradi vse večjega povpr-aše-vania lepote željnih ljudi. DrŽava Kranju podarila šolo Suzana P. Kovačič Kranj - v sredo je bil na delovnem obisku v Kranju minister za šolstvo io Šport Milan Zver, ki si je v družbi Župana Mestne občine Kranj Damijana Perneta ogledal nekaj objektov, ki so v lasti države, in so umeščeni v kranjski občini. To so prostori nekdanje gradbene Šole in nekdanjega dekanata Fakultete za organizacijske vede v centru Kranja. "v področje srednjega šolstva je država na območju kianjske občine vložila več kot dvajset milijonov evrov. Nazadnje smo odprli novo ekonomsko gimnazijo. Razmišljati je treba tudi o tm, kaj bomo z odsluženimi Šolskimi objekti. Lastništvo stavbe, v kateri je bila včasih biotehniška Šola, pa bo država prenesla na kranjsko občino." je povedal minister. Darilo je vredno 557.000 evrov. Župan je povedal, da bodo v novo pridobljeni lastnini odprli podjetniški inkubator. Prenova tribune je nujna Na srečanju je bilo veliko govora o Športu. "Kranj je verjetno najbolj Športno mesto v Sloveniji glede na opremljenost in materialne pogoje. Imate največ kategoriziranih športnikov na število prebivalcev, Ministrstvo je pomagalo pri gradnji skakalnice, bazena " je povedal Milan Zver. Na plečih občine Kranj pa je, ^ se odloči, v kakšnem obsegu se bo lotila prenove centralnega stadiona. "Ministrstvo lahko prispeva do dvajset odstotkov vrednosti investicij. Prenova tribune pa je nujna/' je povedal minister. "Zagotovo bomo tribuno zgradili na novo, pod tribuno pa uredili zaprto tekališče. Vse nadaljnje investicije na stadionu pa so še odprte," je povedal Damijan Perne. Minister in župan v prostorih nekdanjega dekanata Fakultete za organizacijske vede Kram. 1 pero tinaoo.i Stran 9 Danes je v Kranjskem glasu izšel Šolski glas, v katerem boste izvedeli vse o izobraževanju mladih in odraslih < t Kranjski glas, petek, 31. avgusta 2007 Po občini OCVIRKI Naš bralec je fotografijo poimenoval Tihožitje na Drulovki. Tak prizor je videti tako rekoč vsak ponedeljek vse od tedaj^ ko je Komunala Kran) zmanjšala odvoz smeti na enkrat na teden. Nekaj je treba ukrenitll Gorenjski glas se je preselil na lokacijo nasproti Avtobusne postaje Kranj, fz prostorov redakcije imamo neposreden pogled na kranjsko sramoto. i forot Tina Dok^ v Kranju poteka Evropsko veteransko prvenstvo v plavanju» skokih v vodo, sinhronem ter daljinskem plavanju. Slika je dokaz, kaj se zgodi s premalo parkirišči ob stadionu, če se dogodka udeleži veliko tekmovalcev in obiskovalcev. Ob odprtju prvenstva so bile zaparkirane celo hiše na Kopališki ulici! ifoia:TiN«ooti kranjski glas Gorenjski Glas Kranjcu ffas Co'e^^i&ke^ glasa iroAjATtg CcKflnjski đ. ^ Kranj, 1| 4M6 Krinj OOCOVCMNAUREON^A Mari;a VoKpak . UHCDN^CA ' Suzan« P Kova^ld NOVINMjI Boiljin ßog^tai.A/^a Kartmdr>. i|or Kaveri. SuldOl P. St^jarv Ujt. MU KOVNA ZASNOVA jerfi«] StriUr. Tfidkd TIHNIČNI UREDNIK c^ec^ f lainik POTOCftAfIJ* Tini DdhL 09rM7 Kfim^ f^^ prit^i^ in ttttpUC^^ p^pn v fDtpodihjifv« v Me^Cn* oMiHi Kraf^v H " now ifvodov Tuk. Ut, d d. Uutlim Polca Slewf^l^. 4 e a* Monter CUS ieKr>^rvani »l^aA ih ^td^NMi tA|niki po0 fI UrMu .ao(Uft n« CUt. A^dn* imaie w^po^u. ^Mm aM ^^ v ee^ vtKim^v D4)v po ^t^p^ i^rdfriiAa vpot^eva ^ Urnike Mepifa do pteh^o. bi «eli^ od f^ Lokacija centra še neznanka Kje bo bodoči gorenjski center za ravnanje z odpadki^ še ni znano. Kranjski župan Damijan Perne je potrdil, da so naročili študijo o vseh možnih lokacijah v mestni občini. Sto jan Saje Kranj - Ponudba Mestne ob Kranj, upoStevanje nasprotovanja centru, izpolnitev obljub za zaprtje in sanacijo čine Kranj, da bi postavili deponije ter podporo name- bodoči center za ravnanje 2 odpadki ob sedanji deponiji komunalnih odpadkov v Te-netišah, je konec maja 2007 presenetila tudi člane poslovnega odbora konzorcija CERO na sestanku v Kranju. Takrat je predsednik poslovnega odbora fanko S. StuSek pojasnil, da bodo strokovnjaki iz Maribora izdelali oceno primernosti lokacij v občinah Kranj, |ese-nice, Radovljica, Tržič in Naklo glede na določene kriterije. Lokacijo naj bi izbrali na julijskem sestanku v Radovljici. Žal 13. julij ni bil srečen dan za dogovor. Čeprav je ob glasovanju večina podprla lokacijo Tene-tiše, so zaradi razjasnitve stališč sejo prekinili. Vmes se je marsikaj dogajalo tudi med prebivalci Mestne občine Kranj. Proti predlogu za postavitev centra v TenetiŠah so se glasno uprli domačini. Posebno močan je bil odpor kraianov Mlake, ki so med zborom na Kokri-d z dvigom rok potrdili šest sklepov. Zahtevali so preklic sklepov sveta KS Kokrica in n za ustanovitev samostojne krajevT^e skupnosti Mlaka. Po krajšem zatišju v Času dopustov so 7. avgusta pripravili javno razpravo o lokaciji centra in problemih v okolju v Podbrezjah, kjer je zastopal Mestno občino Kranj podžupan Bojan Ho* man. Takrat je dejal, da bodo skušali zgladiti nasprotja s prebivalci v okolici deponije TenetiŠe. Vseeno razmišljajo o možnosti za postavitev centra kje diugje. "S predstavniki civilne iniciative na Kokrici smo imeli zadnje osebne stike konec julija. Sedaj si le dopisujemo, a ni premikov. Ponudili smo jim ogled podobnih centrov v tujini, pa se niso odzvali. Trenutno delamo raziskavo javnega mnenja v občini o centru za odpadke. Naročih smo tudi izdelavo študije o vseh možnih lokacijah za lak center v občini. Rezultati bodo znani pred sestankom konzorcija CERO sredi septembra. Glede na to zaenkrat ne morem povedati kaj wet." je izjavil Damijan Perne» župan Miran Hude je med zborom na Kokrici pojasnil, zakaj prebivalci Mlake nasprotujejo postavitvi centra za ravnanje z odpadki v Tenetišah. dogovora z Mestno občino Mestne obäne Kranj. Deponija v Tenetišah danes i FOTO' CcRA^o Kavč v f Kranjski glas, petek, 31. avgusta 2007 3 repo rtaža dogodki Sosedje Čistilne naprave Kranj Ob spremembi vremena iz centralne čistilne naprave smrdi. Ponekod tako zelo, da morajo zapirati okna. Sosedje tega glamuroznega, a zastarelega objekta so tudi športniki. Suzana P. Kovačič Kranj • čistilna naprava na Zarici v Kranju M stoji na samotnem kraju, odmaknjena od ljudi. Ravno nasprotno. Eni od sosedov so nogometaši Nogometnega kluba (NK) Kranj. Obe nogometni igrišči sta büi v ponedeljek popoldne polni otrok in mladine» ki so tekaii za iogo. Zanimivo je, da so eno igrišče pridobili pred nekaj leti po sanaciji odlagališča odpadkov, "Smrdi pa, smidi iz čistilne naprave, ko je slabo vreme. Vonj spominja na fekalije," so mi povedali starejši. "Ampak trenirati moramo," so dodali. "Pogoje za trening imamo sicer dobre. Naša želja je Še, da bi nadgradili obstoječo tribuno za gledalce z dodatnimi sede« je povedaJ MIlan Simič, sekretar NK Kranj (do nedavnega je bil to Nogometni klub Zarica). Za SimiČa mi je nekdo prišepnil, da je legenda. "Nekdaj sem igral v Bosni, za drugo bosansko nogometno ligo. Že dvajset let sem povezan z nogometom na Zarici, Pa ne pozabite napisati, da naši mladinci in kadeti tekmujejo v drugi slovenski ligi. Člani pa v tret- I« Običajen prizor: mladi nogometaši trenirajo na dveh nogometnih igriščih pred Čistilno napravo Kranj. ii ligi. Naš cilj je druga slovenska članska nogomema liga," je Še povedal SimiČ. nasprotju z zasedenima nogometnima igriščema so štiri teniška igrišča v Športnem parku Zarica nekaj Čez peto popoldne samevala. Tudi lesena brunarica, v ka- teri je bil nekdaj lokal, je zaprta že približno pol leta. "Včasih smo imeli lokal v najemu, ko pa so društvom z zakonom prepovedali to dodatno dejavnost, smo ga morali zapreti," je Še povedal Simič. Ob nizkem zračnem tlaku zapirajo okna Pa smo šli naprej do stanovanjske hiše, ki jo od Čistilne naprave loči nekaj deset metrov in bujno grmičevje ter drevesa. "V zadnjem letu ne smrdi več tako pogosto, kot je včasih. Kadar se spremeni vreme, pa še za ve je vonj po gnojnici. Vem pa, da stanovalci hiš, ki stojijo nivo višje od Čistilne naprave v DruJov- ki, večkrat potožijo zaradi smradu," je povedala Sonja Jelar "Res je. Kadar je nizek tiak v zraku, moramo zapreti celo okna, tako zelo smrdi, S krajani, ki prav tako živijo na t.i. robu v Drulovki, smo se že pogovarjali, da bi morali sprožiti več aktivnosti v smeri, da se ta smrad prepreči. Če malo karikiram, vsaka vas na Štajerskem že kandidira za evropska sredstva za Čistilno napravo, upam, da se bodo v Kranju tudi zganili. Obstoječa čistilna naprava [e stara vsa) dvajset let in ima zastarelo tehnologijo," je povedala Bernarda Koželj, ki ima na čistilno napravo panoramski pogled. Za Milana Simiča pravijo, da je legenda. Bernarda Koželj ima panoramski pogled na čistilno napravo, Pri Kozeljevih imajo ohranjeno štirno, v katero bodo dali iz katere ob nizkem zračnem tlaku tako smrdi^ da mora zapreti potopno črpalko, Iz katere bodo črpali vodo za zalivanje In pranje avtomobila. Prtna voda postaja dragocenost. Straž išče Odprl! bodo katoliški vrtec v Stražišču Prihodnji teden bo odprl vrata prvi zasebni katoliški vrtec v kranjski občini, ki bo imel prostore v prenovljenem starem župnlšču v StražiŠČu. Ustanoviteljica vrtca je župnija Smar-tln. Blagoslov vrtca z mašo bo v nedeljo, 2. septembra, ob 10, uri. Vrtec bo blagoslovil kardinal dr. Franc Rode. S. K. P R Eoosg € Naj dan v Predosljah z Naj dan v Predosljah )e domača krajevna skupnost poimenovala družabno prireditev, s katero želijo pokazati, kaj vse se lahko na vasi počne. Prireditev bo v soboto, prvega septembra, z začetkom ob i6. uri na lokaciji za Kulturnim domom v Predosljah. Od 16. do 18.30 bodo svoje dejavnosti predstavili Društvo upokojencev, Strelsko društvo, Folklorna skupina Iskraeme-co, Kulturno društvo, Športno društvo, župnišče, Prostovoljno gasilsko društvo (PCD) Predoslje in PCD Suha, V istem Času bo imel Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu MO Kranj poligon za varno vožnjo, predstavila se bo tudi Slovenska vojska. Ob 16.30 bodo svoje delo predstavili policisti, ob 17. url Gasilsko reševalna služba Kranj, ob 17.30 pa bo Kinološko društvo Naklo pokazalo delo Enote reševalnih psov. Po 19. uri bo zabavni program v družbi Pop Design in Veselih svatov. Program bo povezoval čarovnik Grega, vstopnine ni, na prireditvenem prostoru pa bodo delili golaž. S. K, WWW.S o kot-strazi sce. si ŠPORTNO DRUŠTVO STRAŽfSCE Gniiskdulica iO 4000Kranj 295 SISI. U.iiMUXti %m\t W/^LKING NORDIJSKA HOJA ■ Tridnevni tečaj nordijske hoje 3. 9.. 6. 9. in 10. 9. od 17. do 18 30 z začetkom za pokritim oHmpiiskim Cßienom. Prijave že zJDiramo, če pa želite, da tečaj organiziramo v vašem kraju, nas prosim pokličite na tal.: 031/344-193 Enemu naročniku Gorenjskega glasa podarimo lečaj nordijske hoje! Co 2Ciiio sud^luvjtiv /'cUiiiikt Do^;rto dopfiiDco iJO U 9 2007 na I ^Gtcmv^ttovaceiia 4, Kranj ^ ^poštc narwnmc^'Q^Lis » spr>piSoL četno vadbo joge in začetek vadbe bodo v četrtek, 13. Septem- | mami je ne, stara mama, ki Turčija je kandidatka za Kako so važo odločitev za bra, ob 20. uri, prav tako v društvenih prostorih. S- K, nečo, prometne zamaške. e v študentskem naselju, v katerem živim, je deset tisoč študentov, gneča pa je večja kot v Kranju. Ko bom prišla nazaj v Turčijo, bom najprej doživela kulturni Šok." Kranj > PUHart v novo sezono v ustvarjalnem ateljeju PUHart gredo že naproti novi sezoni, "V načrtih imamo začetne in nadaljevalne tečaje za otroke, mladino in odrasle, tematska predavanja, razstave, kulturne izlete in organizacijo kolonij ter likovnih in drugih kulturnih dogodkov, " je povedala Petra Kejžar Puhar. S. K. živi na vasi, pa jo nosi. Pokrivanje z ruto je prepovedano v vladnih poslopjih in na univerzah. Seveda dekleta hodijo v šolo. možje pa prizadeli." vstop v Evropsko unijo. Včasih imam občutek, da mi nekateri takšna vprašanja postavljajo nalašč, da bi me imajo lahko eno ženo. A sem že vajena takšnih vprašanj, ki so nekako vezana na našo zgodovino in na to, kako nas mediji prikazujejo. Poleg tega veliko Turkov Živi v Evropi - samo v Nemčiji jih je štiri milijone - nekateri so tudi slabše izobra- odhod v Slovenijo sprejeli domaČih "Najprej so bili presenečeni. Mamo je zanimalo, kje je Slovenija, saj jo je zamešala s Slovaško. Nato sem Se mladi v Turčiji in Slove* ni|i razlikujejo? "V marsičem smo si podobni. Pri nas je vse boli po- Pa so ženske res enakopravne moškim? "V Turčiji prevladujejo bolj tradicionalne družine in od- po- memben Študij, čeprav mla- jasnila, da gre za republiko nekdanje Jugoslavije- Ni bila najbolj navdušena in je predlagala, naj grem v kate- di diplomant: pogosto težko dobijo zaposlitev. Tako kot pri vas tudi v Turčiji mladi dolgo živijo pri starših, ve- visno je, kako znajo ženske uveljaviti svoje pravice. Pri nas doma je pogosto bolj kot oče dominantna mama. sem ji povedala, da ste zdaj ženi. Tako si mnogi pred- Vem pa, da v vzhodnem, tra- že v Evropski uniji, da ste stavljajo, da smo vsi Turki taki in takšna posploševanja me motijo. Tudi v Turčiji so visoko izobraženi ljudje, imamo vrednote, kot Sta se- dicionalnem delu države po- bolj razviti kot druge države nekod ženske zelo trpijo. Ne pustijo jim iti v Sole, prisiljene so se poročiti z moškimi. ki jih ne ljubijo. Št se Uoga- gocena izkušnja. Nekaj sem kularizacija in demokracija, jajo takšne stvari." ro drugo evropsko državo, činoma do poroke." da se bom naučila še tujega Pomirila se je. ko Ali veliko mJadih uživa alkohol, ki ga sicer islam prepoveduje? "To je osebna odločitev vsakega posameznika. Nekateri ga, drugi ne. Sama pijem alkohol, tudi moj 1 starši ga občasno. Ne jem pa svinjine, ker je ne maram." nekdanje jugoslavije. Zame je Slovenija kot za študentko mednarodnih odnosov d ra- se naučila na predavanjih. Likovna pedagoginja Eva Puhar na tečaju, Eva bo imela konec septembra razstavo svojih najnovejših likovnih del S NOVA SEZONA ATELJEJA PUHART INFORMATIVNI DNEVI: petek. 31 8.- od 10. -19. ure in sdbola. 1.9., M 9 do 12. ure; predstavitev programov likovnih izobraževanj 2007/06. IZLET V BENETKE:sobot9,8. S., enodnevni izlet s sirokovnim vodstvom na ocled 52. mednarodnega likovnega bienala. 5 a Kran; jazz premagal slabo vreme Teden v drugi polovici avgusta je v Kranju letos že tradicionalno minil v znamenju jazza. Na 4. jazz kampu je letos svoje jazzovsko znanje pri priznanih profesorjih Izpopolnjevalo več kot 40 slušateljev, ki so se ob večerih predstavljali tudi na jam sessionih, v nadaljevanju pa se je na kranjskem iazzovskem odru zvrstilo nekaj odličnih zasedb in posameznikov. Kamp, ki sta ga tudi tokrat skupaj s sodelavci pripravila kranjska glasbenika Primož in Gregor CraŠiČ, je na koncertne večere privabil precej ljubiteljev te glasbene zvrsti. Žal so organizatorji zaradi precej deževnega tedna morali veČ koncertov z odprtega prizorišča na Pungerlu | prestaviti v Galerijo Dali, kar pa ob odličnih zasedbah, ki so | gostovale v Kranju, ni zmanjšalo glasbenih užitkov, ki so bi i deležni števi ni obiskovalci jazz Kampa. I y Kranjski glas. petek, 31. avgusta 2007 5 D RU ŠTVA Sto let skavtskega gibanja Slovenski taborniki so v svetu poznani kot taborniki - skavti. Vez s taborništvom v kranjski občini medvedkov m čebelic Suzana P. Kovačič Ob visoki obletnici smo se pogovarjali z Danilom Ko* dričem, starešino Zveze tabornikov Mestne občine Kranj (MOK) in ubomikom z dolgoletnim stažem. Kakšno je zanimanje za ta-bomištvo med mladimi? "Pred štirimi leti je imela Zveza tabornikov MOK približno pelslo članov, danes do leta 1994» ko smo bili taborniki sprejeti v svetovno skavtsko organizacijo. Katoliškim skavtom se to žal ni posrečilo. Uspelo nam je ohraniti ime taborniki (kar je redkost), le da se zunaj meja predstavljamo z imenom tabornik - skavt. Vsebina delovanja tabornikov in katoliških skavtov je podobna, le da imajo katoliški skavti tudi cerkvene obrede. Sodelujemo Še vedno, Danilo KodriČ nas je sto več. Če prUtejem še starejše Člane, podpornike našega gibanja in mlade, ki se nam občasno pri družina taborjenjih ali raznih akcijah, nas je blizu tisoč. Taborniška organizacija se ukvarja z vzgojo mladih za življenje v naravi. Program jen tako, da se čim na primer v akcijah Očistimo Kranj in LuČ miru." več stvari dogaja v naravi, da naravo čim bolje spoznajo in jo tudi spoštujejo. Mladega človeka poskušamo pripraviti na to, da se znajde v življenju. Mnogo nekdanjih tabornikov, danes odraslih ljudi, pravi» da jim je taborniško znanje prišlo prav na različnih področjih, celo v poklicu." Zanima me, kakšna je razlika med taborniki in skavtih "V Sloveniji so se po osamosvojitvi leta 1991 pojavili Taborniki in katoliški skavti. Bili smo kar povezani, vse Kako Je organizirana Zveza tabornikov Mesine občine Krani> "Zvezo tabornikov MOK smo ustanovili leta 1962. izšla je iz tedanje gorenjske zveze. V zvezi delujejo štirje : Kokrški rod. Rod Stane Žagar mlajši, Rod Zelenega jošta in Rod Stražnih ognjev. V rodovih so učenci niž j ih raz red o v os nov n e šole (medvedki in čebelice), učenci višjih razredov (goz- in §0 MARINDOL ulMrri^) srednješolci (popotniki in "Predvsem za izobraževa- popotnice). Študentje in starejši (grče). Naloga zveze je, da skrbi za nemoteno delovanje vseh rodov, za opremo, za izobraŽevanje in kolikor se le da, rodovom tudi finančno pomagamo. V lasti imamo taborniški dom v Marindolu in najeto manjšo kočo na Jelovici, ki jo nameravamo obnoviti. Glede na organiziranost lahko povem, da smo nje, da pa dom živi celo leto, ga oddajamo v najem drugim skupinam. Taborniki imamo v Marindolii tudi je-senovanja, zimovanja in majanje." Katere so večfe akcije kranjskih tabornikov? "Februarja pripravimo kulturni dan, na katerega povabimo tudi katoliške skavte. Konec marca ali v začetku Taborniški podmladek i foro' BoiM«« najmočnejša zveza tabornikov v Sloveniji. Že dolga leta sodelujemo s štabom Civilne Mestne občine Kranj, znotraj katere imamo tudi svojo Enoto za začasno nastanitev prebivalstva. V enoti je deset članov, izkušenih tabornikov, Naloga enote je, da v naravnih in elementarnih nesrečah zagotovi do tisoč prebivalcem začasno poste-jo nad glavo (v šotoru), hrano in ustrezno pomoč." OmeniJi sle dom v Marindolu. Za kaj ga uporabljale^ KA*MJ TAfTHMISlUCESU 19. KfUMJ aprila je čistilna akcija Očistimo Kranj, letošnja je biJa že šesta po vrsti. Aprila pri- pravimo ob Dnevu tabornikov in Dnevu zemlje taborniški festival, letošnja posebnost je bila razstava Taborniki smo foto. Tradicionalna so jesenovanja, zimovanja, majanja in poletna taborjenja, ki jih zaradi velikega števila udeležencev pripravi vsak rod posebej. Zveza organizira inštruktor-ske in vodniške tečaje, letošnjo jesen bomo imeli tudi propagandni tabor za pridobivanje novih Članov. Vsako leto novembra imamo zaključno srečanje za vse goste doma v Marindolu in za poslovne partnerje ter dona- torje; tam jim povemo, kaj vse smo naredili v tekočem letu in kam je Šel donatorski denar. Decembra skupaj s katoliškimi skavti sodelujemo pri Luči miru."' Ekskluzivno na Gorenjskem glasu 500 strani ob^egßjoöa knjiga, ti govori o življenju "vihamika". ki ga je življenje premetavalo in utrdilo. «M« Zelo zanimiva knjiga za Gorenjce, saj se največ dogaja prav v noiih krajih. Prvi Slovenec, fei je bil dvakrat zaprt n a Golem otoku. ■AOO\'A^< KfeAST \ VIHARNIK UA BAZPOTJIH ČASA Ceno 20 brofce Gorenjskega glasa Tudi učenje je lahko prijetno 'OCI'K 10 sanic^to!'^: 10.43€ (2.5oosn) Gorenjski Qas naročanje na (alefon: 04 20\ 42 41, 20% popusta. Obiščite našo novo spletno stran www*gorenjskigias«si Dnevno sveže nov(Ce Kažipoti Pisma bralcev Priloge Razvedrilo več kot i8oo različnih obiskovalcev dnevno novost Gorenjskega glasa od marca letos zaenkrat so vse vsebine, prav tako arhiv, Še brezplačne Cjuicnjski Glas Za b^lćLmo s knjigo e H At ^ boste vzljubil ^ telesno gibanje, ob katerem se boste zabavali, uživali in vsak dan zase napravil nekaj dobrega! Knjigi je priložena video kaseta ali OVD i enournim programom raznih va), ki pa so sestavni delknjige Cenazaknjlgo + DDValivIdeokasetole 21,41 EUR Core II is ki CIa-s A Cprenjsk i ^as, BUiweisova Kranj ali po tel.: 04/20142 41 od 8. Jc 10. ure, narocnine(§)g-gias.si Zo vos bsteiimo toi K K f i Tudi z ogljikovimi hidrati ste lahko zasvojeni ^^mo 22,62 eur (niste sami krivi za svoje odvečne kilograme) Duhovna pomoč pri zasvojenosti z o^jikovimi hidrati $đmo20^9£UR (prevzemite nacfzor nad svojim življenjem in telesno težo) Nič več shujSevalnih tablet in diet! Dr fi^jffj f Hiiir Sf lUMvlf HMir fl |L . TUDI ZOGUKC^UIHlDaATi STE UHKO ZASV0JE^^ - r m DUH0V14A POMOČ Pn ZASVCMENOSTl z OOLaKWH HDAAT1 Prodaja: Gorenjski BWu«;sovo 4. Kranj ali po ud.: 04/20142 41 od S, do ig, urv. namcnine^z-eiassi Gorenjski Glas Zö i^i btieitmö 6 Kranjski glas, petek, 31. avgusta 2007 Fotoreportaža Glasov m za šestdeset let Na piknik Gorenjskega glasa smo povabili naže naročnike, ki letos tako kot Gorenjski glas praznujejo šestdeset let. Za srečanje smo izbrali prelep besniški kraj, kjer imamo tudi največ naročnikov časopisa na število pre biva (cev. In zavrteli so se po naravnem plesišču... Člani Turističnega druStva Besnica in Krajevne skupnosti Besnica so poskrbeli za dobro hrano, pijačo in muziko. Vse pohvale za njihovo prizadevnost! Clasovka Dina Kavčič (na levi). Marija Kern z Zg. Brnika je napisala pesmico za Glasov rojstni dan (na desni), pesem je prebrala Anica Sire 2 Zg. Brnika. Pršut je meril v dolžino 405,1 cm. Mero sta skoraj do milimetra uganila Olga Žagar in Viktor Praust. Zmagovalka je bila na koncu gospa, ki je uganila tudi težo pršuta do pol kilograma natančno. Ja, meso je tehtalo kar 7,$ kg. Alfonz Kern z Zg. Brnika je izvezel voščilnico za šestdeseti rojstni dan Corenjsk^a glasa. Gostinci so skuhali odUčno telečjo obaro. Iz Kranja so prišli na piknik Prevodnikovi. 60 let letos slavi babi Angelca» ki je prišla v družbi moža jurlja in vnukov Tima in Eve. "Zabava nas razvedri in imamo se super,' je SuiAN« P, KdVAČii, FOTO; TiNfb Dont povedala Angelca. Besniški kvintet, Domen Bertono Za to mizo smo slišali pobudo za ustanovitev Clasovega FAN kluba ... Make za hec, malce za res je bil to predlog ]aneza Kalana iz Kranja (tretji iz leve). Kranjski glas, petek, 31. avgusta 2007 Krajevna skupnost Besnica nam Pridite dolino besniško Suzana P, Kovačič Lepa je. Lepota seje naselila u njene zelene gozdove, cvetoče travnike, zamaknjene doline in slikovita naselja. Le za pest zemlje, a polno prgiSČe lepega. Vsej naravni lepoti pa je človek, ki seje na tej zemlji globo- ko m trdno zakoreninil, vedno znova dodajal stvaritve svojih pridnih rok. Žal malo znana je hesniška pokrajina, eden redkih k povsem neokrnjenih slovenskih biserov, čeprav kži v neposredni bližini industrijskega Kranja, (S temi besedami je besni- MIha Sušnik Ško dolino opisal župnik 0 O Tadej Valjavec, kolesar: "Nikoli nisem razmišljal o selitvi iz Besniške doline. Prometa ni veliko, imamo krasne terene za sprehode, za gorsko kolesarjenje in tudi za tek na smučeh.'' Turistično društvo Besnica skrbi za urejenost kraja. Alojzii Grebene, ki je leta 1991 izdal knjigo Besnica in njenih sedemsto let) Besniška voščenka, po novem tudi Zlato jal^lko Turistično društvo (TD) Besnica na vsakoletni spomladanski prireditvi Gorenjsko prvenstvo harmonikarjev. ki se ga udeležijo harmonikarji iz vse Slovenije, podeli zlati znak besniške voŠČenke. Zlata vošien-ka pa je festival narodnoza-bavnih ansamblov, na katerem igrajo narodno zabavne viže v priredbah. Dobro znana je tudi vsakoletna prireditev Pod besniško voščenko. Letošnji venček vseh teh dogodkov je bi] že Šestnajsti po vrsti. "Na Ekonomski šoli Krani so v šolskem letu 2006/07 za projektno nalogo izbrali Besniško voščenko. Prišli so na idejo, da j skupnost Besnica. Zavetnik župnije je sv. Tilen, župnija pa obsega« Spodnjo in Zgornjo Besnico, Njivico, Nemi- mali bogatim in dajali revnim. V sedanjih razmerah želijo člani Rekreativnega društva RokovnaČi zabavati Ije, Podblicc in Jamnik. in oživljati družabno ^vlje- u O Ć O župnija je nekoliko večja nje na vasi. Besniški Rokov- p^jj^^a Štilec, učiteljica: "Skozi vse leto V Besnici kot kraievna skuonost m naci so znani daleč naokrog , . . «.i . 1. ,, 1 1 organiziramo veliko pnreditev. Vesela sem, da se ! je začela obnova šole. Pogrešam pa kolesarsko lahko povežejo z zlatim jabolkom. Že stare legende pravijo» da ima zlato jabolko čarobno moč. To jabolko je ima približno tri tisoč prebivalcev. "Ljudje smo med seboj povezani, imamo tudi veliko priseljenih sosedov in novi večji stanovanjski nase-i Pešnica in Nova vas." je povedal Sušnik, in pridal še besniško bodico: Moti me, da govorimo samo o razvoju starega mestnega jedra Kranja, podeželje pa Čaka na obnovo. V podeželje se premalo vlaga. Z novim vod- zlato rumene barve, prepo- stvom krajevne skupnosti jeno z barvo sonca, s svetlobo in dobroto, v njem je polno energije, polno čarovnije življenja, modrosti in upa* nja. Prav to je tudi naša Besniška voŠČenka," je povedal Miha Sušnik, predsednik TD Besnica. Se domače besniško žganje so poimenovali VoŠčenkar. smo dobili žarek upanja, da bomo končno prišli do novega gasilskega doma in nove dvorane. Nimamo urejene kanalizacije in trkamo na vest občinske uprave. Očitno smo Besničani zares zelo skromni in potrpežlji- po organizaciji kostanjevega piknika, ki je vsako leto dobro obiskan. Na pikniku prikažejo prešanje mošta, izdelavo izdelkov domače in umetnostne obrti» pečejo koruzo in kostanj, v kotlu kuhajo gobovo julio ... Zanimivo je, da so izdelali lasten denar - diniež • ki je edino veljavno plačilno sredstvo na prireditvi, zato imajo odprto pravo menjalnico. Predsednik društva Miro Kemperle je povedal: "LetoŠ- ji piknik bo že deseti po vr- stezo ob glavni cesti." sti. Nanj sg že pripravljamo, imeli ga bomo kar dvakrat, to je 14. in 21. oktobra." V krajevni skupnosti je zelo dejavno Prostovoljno gasilsko društvo. Športno druš- K C < 2 O vi, saj Še osnovnih stvari ni- tvo Besnica, Moto klub Raub-mamo." ritter. Kulturno društvo Zmago Zadnik, predsednik KS Besnica: "Želim, da nekaj dobrega naredimo s skupnimi močmi, še posebej so pomembni objekti družbenega Slap Sum je znamenitost, treba pa bo še urediti okolico. Podeželje čaka na obnovo Rokovnaski kostanjev V besniški dolini so Rakovi- " desetič ca, Zabukovje, Spodnja in Tako kot nekoč se tudi dandanes po Besnici potikajo RokovnaČi. Pa ne 2 istim na- Zgornja Besnica. Vasi s približno dva tisoč prebivalci Besnica pa naslednje leto pomena, kot Sta Šola in krajevni dom." praznuje stoletnico, imajo ! tudi Območno organizacijo ' • Rdečega križa Besnica. Ali, 1 kot pravi Miha Sušnik: "Pridite k nam, v dolino besniško, tu smo prijazni in go- so povezane Krajevno menom kot nekoč, ko so je- stoljubni ljudje. p>€ kf7anj agp pfto Ć o«. IJub^MM C*SU 22, «000 K/itfij T104) 2» 02 99. P lOA) 234 02 07 wws» ago. m sf OSEBNI RAČUNALNIK ŠOLAR f uanfiMPMUB^NTeiozoicm » Procvsof ininHran CaWon 2l$ OOR2 1ÖB PUMO ^ Trdi «M WD M Ga ATA/IDO 72tM S1DE 8M8 » Qftf\čnš una Mrmge* > hdrticd IMegrir^na ADI^ AD1U8 aucTio coctoc > M - / I Kakšne so ugodnosti članov? ceneje ali brezplačno obiskujejo tekme , lahko pridobijo TRIK KARTICO ugodnosti, popustov VEC PREBERI NA WWW.NKTRIGLAV.COM KLIK NA TRIK!!! Kraniski glas, petek, 31. avgusta 2007 9 Recepti J nasvet Bučke in gobe na več načinov Bučni zavitek Sestavine, za 2. septembra 2007. ns Gorenjski glas, ce$ld 4, 4001 KranK p.p. 124 leno IZ črk z o&tevilčenih na dopisnicah do srede, . o. 0., Kraoi. Bleiweisova Dopisnice- Uhko oddate tudi v nabiralnik Gorenjskega glasa na Bleiweisovi cestt 4. Nagrajenci bodo objavljeni v Corentskem glasu. Kranjski glas, petek, 31. avgusta 2007 11 Zanimivosti Rekorder brez Zadnje avgustovske dni )e imel Iztok Kavčič več vzrokov za praznovanje, saj je s športom "ušel" bolezni, prijatelji pa so ga spomnili tudi na njegovo rekordno znamko v teku na 1000 metrov. Vilma Stanovnik Kranj • Res zabavno [e bilo miniiJi ponedeljek zvečer v Brunarici na Kokrici, kjer so se zbrali številni prijatelji Iztoka Kavčiča» nekdanjega kranjskega atleta in kasneje rudi trenerja. "Prijatelje sem povabil na palačinke, saj sem vesel, ker sem se po infarktu spet pobrai in sklenil, da začnem zdravo živeti, Te dni bom na kolesu opravil petdeset tisoč kilometrov, kar je zame zagotovo svojevrsten podvig," je povedal Iztok, ki so ga prijatelji s priložnostno sliko spomnili tudi na njegov državni mladinski rekord iz leta 1971, ki ga je dosegel v Celju 26. avgusta leta 1971, ko je na 1000 metrov tekel 2-23.S. Ta rezultat je še danes najboljši v Sloveniji in Iztok ie pri zrelih 55 letih §e vedno slovenski mladinski rekorder v teku na 1000 metrov. Takrat dopinga nismo poznali, tekli smo pač za veselje in trdo trenirali," se Časov izpred skoraj Štiridesetih let spomni Iztok, ki je bil tudi balkanski mladinski prvak v Iztok Kavčič je prijateljem ob novi življenjski zmagi plačal palačinke, oni pa so ga presenetili s sliko, ki zgovorno priča o njegovem državnem rekordu na 1000 metrov. Anamarija Kalan je stara sedemnajst let, doma je iz Trboj. Pred njo je zadnji letnik Ekonomske teku na 800 metrov. "Ko leta 2.001. Takrat sem se od- mi bo uspelo na kolesu na- ' gimnazije Kranj. Trenira hip hop v Plesnem Jav sem se prenehal ukvarjati s Športom, sem začel kaditi. Kar 28 let sem kadil in živel ločil, da temu naredim ko- rediti 50 tisoč kilometrov nec. Avgusta leta 2001 sem začel kolesarili, najprej zara- oziroma dvakratno pot okoli Dance Studiu in se lahko pohvali s šestim sveta, pravi Iztok, ki ga pri mestom S svetovnega prvenstva. Rada se druži s •gnilo", posledica di zdravja, potem pa mi je tem podpira veliko kolesar- prijatelji, nakupuje, pozimi deska, poletne dni pa najraje preživlja na morju. S. K., foto: Tina Doki precei tega pa je bil infarkt maja bilo vse bolj všeč in vsak Čas skih prijateljev. Ko čiščenje preprog ni več problem Labod, Čistilnico in pralnico, najdemo na Gorenjskem v dveh M ercato rj e vi h Centrih: v Kamniku in na Primskovem v Kranju. Pogovarjali smo se z njihovim strokovnim sodelavcem Janezom Zupanom. Labod vsebuje pretežno ponudbo kemičnega čiščenja, pa tudi pranja ter likanja, kjer je poudarek predvsem na srajcah. Pri kemičnem čiščenju je največkrat tako, da stranka prinese oblačilo, potem pa sami izberejo postopek 6šČenja ali pa se posvetujejo s stranko. Stranki načeloma pri njih ni treba nič storiti, pride samo z oblačilom, razen če želi, da ji odstranijo kak madež, je dobro, Ce ve, kaj je madei povzročilo. Zažekno pa je, da se pri določenih tako imenovanih problematičnih artiklih puščajo navodila nege, še posebej če gre za vreden artikel. Tudi, da se morebitne reklamacije lažje rešujejo. Niso ravno najcenejši, imajo pa mesečne akcije, kar storitev precej poceni in so Še vedno zelo ugodni. Njihove najzvestej-še stranke lahko dobijo tudi kartico zvestob, ki jim nudi Se dodatne ugodnosti. Naslednji mesec vam pri njih nudijo 25- odstoten popiist na bio pranje preproge, kar pomeni, da pri Wce za važ avto pranju uporabljajo biološko razgradljiva Čistila. V Labodu upoštevajo ekologijo v največji meri, so pa tudi ena redkih Čistilnic in pralnic, kjer lahko med drugimi tekstilnimi artikli poleg preprog poskrbijo tudi za usnje. Ti^oAvto ima v Kranju poslovalnici na dveh mestih. V Merca-tor Centru in na Zlatem polju, na Kidričevi z. V slednji imajo na izbiro rezervne dele za Tomosove motorje, avtomobile, kamione in avtobuse, medtem ko na Primskovem ponujajo končne izdelke - od koles, motorjev, skuterjev, opreme za kolesa in motorje, dodatno opremo za avtomobile (prevleke, preproge), akumulatorje, brisalce, žarnice, gume, üstila. Drugi sklop predstavlja oprema zavrt, med katerimi so rotacijske kosilnice, kosilnice na nitko, električno in ročno orodje. V TrgoAvtu vedno poskrbijo za privlačne akdje. Za avtomobi-liste trenutno veljajo popusti do konca oktobra na brisalce, žarnice, zavorne obloge, izpušne sisteme. Pri njih lahko vedno uveljavljate triodstotni gotovinski popust. Popusti so tudi za ko- Camox, za trideset odstotkov za leme avtopnevmatike znamk Sava, Goodyear, Fulda in Dunlop, za električno ročno orodje pa so ravno tako popusti oziroma pristrižene cene. V akciji imajo tudi dodatno opremo.za kolesarje znamke Menda in strešne avtomobilske kovčke. Skupaj s Si.mobilom in DZS-jem je TrgoAvio pripravil nagradno igro, v kateri bo žreb določil nagrajenca, ki bo prejel skuter. Na podlagi žrebanj in kupoiičkov so na voljo različni popusti: naročniki Si.mobila imajo pri njih petnajstodstotni popust, šti-rinajstodstotni pa z nakupi 2 DZS-jcvimi kupončld. Vendar le pri nakupu skuterjev, štirikolesnikov in motorjev. Kupončki za popust pa določajo še dodatni popust dodatne opreme za motoriste in kolesarje pri vsoti nad sto evrov. Moški so se naveličali klasike V kranjski Naia Camicie, v Mercator Centni na Primskovem, je poslovodja Toja Smrekar poudarila, da so njihove moške in predvsem Ženske srajce višjega cenovnega razreda, so pa v primerjavi s številnimi drugimi agovnimi znamkami kvalitemejše. Imajo klasične sezonske razprodaje, trenutno pa so določeni kosi letošnje kolekcije pomlad-poletje cenejši za kar polovico cene. Letos prevladujejo topli jesenski toni, rjava, bordo rdeča, vi-olična, stalnid Črna in bela, veliko je karo vzorca, ter srajc z t>elimi ovratniki in belimi manšetnimi robovi, kar je pravzaprav rdeča nit celotne jesenske kolekcije, ki jo od 10. avgusta lahko dobite tudi v Kranju. Njihove srajce so lahko klasične, ekstravagantne, namenjene tako vsakodnevni nošnji kot svečanim priložnostim. Namenjene so mlajšim in starejšim generacijam. Pri moških srajcah gre za drugačnost, italijansko modo, teli-rane modele, kar še posebej razveseli mlade fante, saj marsikdo reče, da je naveličan klasike. Včasih je bila srajca neke vrste poslovno oblačilo, je znala biti tudi neudobna, sedaj pa so različnih krojev, materialov, niti ni potrebno kako posebno vzdrževanje, kombinirane so celo z majčkami, kar je še posebno priljubljen model pri ženskah. Cesta Staneta Žagarja 69, Kranj, telefon: 04 20 19 926 k ► C Hipermarket '■-ti KJER SE OBUCI VSA DRUŽINA Kjer se šport začne V,\BUEM V EKSPOZITURO PRIMSKOVO ka hia Cesta Stanela Žagarja 69, tel.: 234-40-50 S ^ % ^ -O UGODNA PONUOfeA IGRAČ, tmöHA 6«iLijft Nrjjto Žirijo ijfkjm VEC KOT 100 ARTIKLOV PO NIŽJIH CENAH. OPTIKA ALEKSANDRA lUy Mn^ Vior, Adidts, hcil^ fn vt< ito druflh sontnih P^JI v OpMit ALEKSANOMr MVfUtOf Mm»r KTinJ /^^^'ih (3 q><->(s ÖMSTIU^gCA in fRAUVCA PE Krani. lel.: D4/2042 000 www.cisiilriicd-labod.si Poduntc si'bi aU yttm mijdntijiin ka(vrif od prelepih rezorifh ali r hvčku. Ne pfi^fibilc tut po\thno ptmudho te^^a uu srat in uf(inim' cene. Obiščite nas v huiikn cvetlic KALIA tel.: ll\ms.\ Celje ^^ / v SKOMPASHOLIDAYS Počitnice za vsako ceno! pQHiovBtnica HEJJ Morcsiof cent&r Kr^nj, UUe9 Stonets togafjo G9. 4000 Kranj, ieL: 04 2014 267, info^hei/.n^r Posiovalnica Mercator center Kranj. Ulfca Staneta Žagarje 4000 Kraryf, tel: 04/2014 267. mBfcator-krartjQkompas.sl 'W9 7 Izbrani J inodoll nizani ada gat^ti fWjH A* tWA M wci^ in römuaieh midnike. X I « • - I ©ACCESSORIES ^ ** r !! * ' *••!)" r ^ :- . - @ACCESSORIES' PO NAJBOUŠI SLADOLED KRAKtJ NAJ BO TREND VAŠ BRAND! i^! .^Cas jeans z NOVO PRIČESKO DO BOLJŠEGA POČUTJA £ uttr^nmki i» d I o n tel.: 04/20 43 000 xWi DarKo ob nakupu otroške obutve j: S. , I I '•>. VA i; Trgoirtn WH ■«f BAIMWIM m^imm MmStm M M|fhak« ta T«l.s 04 a04 32 08 Knjigama in papirnica Veiike ugodnosti za prednaročila učbenikov in delovnih zvezkov. pharm a care tel.: 04/20 43 202 Storitve: • izdaja zdravil brez recepta » strokovno svetovanje • vrhunska negovalna, dermatotoška in dekorativna kozmetika • meritve holesterola in sladkorja v krvi • pregledi lasišča in kože • visoko kakovostna pretiranska dopolnila fr% > J 4 ll t Promet Z ribo đ.o,o,lzotc Pestra ponudba uvelih in xjxmrznjenih mor Sikih dobrot! lUV še vedno akcijska ponudba od 7,50 evra (1.797,54 sm naprej n hlač od 7i35 evra (i.T&vsssm naprej Pkivošč SVOflM NOGAM NAfBOLlSE in !ih O t/ ati I Y i KVAl ITETNO KCl O SOCKS »LOTERIJA ^SLOVENUE WW w* lQt9 rij ^ pBmaKuffi vam s're^ck'oTpodaii Delovni čas od ponedeljka do sobote od 8.00 do 20.00 ure, nedelja in prazniki od 8.00 do 13.00 ure Gorenjski Glas Šolski glas je priJoga Kranjskega glasa Odgovorna urednica: Marija Volčjak Časopis izhaja občasno WW.GORiNlSRICUS.SI "Brezposelne največkrat vključujemo v razne tečaje, s katerimi pridobijo točno določeno znanje, ki jih zahtevajo delodajalci oziroma to zahteva njihovo delo/' pravi Lidija Zelnik. ''V srednji šoli se snov jemlje hitreje, več je treba znati. V osnovni šoli se učenci lahko veliko naučijo že s poslušanjem, sodelovanjem pri pouku, medtem ko v srednji šoli brez učenja doma ne gre/' pravi Tanja Varjačič. stran 16 stran 22 VSE O IZOBRAŽEVANjU ZA MLADE IN ODRASLE GG Avgust 2007 znani e v m ucenie ni nikoli prepozno Ponudba izobraževanja za mlade in odrasle je iz leta v leto bolj pestra. Od učenja tujih jezikov do osebnostne rasti. Suzana P. Kovačjč te, zasebne Šole, avtoSole, polnjevan;e za potrebe dela izobraževalni centri, društva, ter pridobivanje znanja za Kranj • V Sloveniji )e nekaj knjižnice, muzeji ... Izobra- posameznikov celostni razšlo različnih Izvajalcev izob- ževalni programi vodijo k voj in izboljšanje kakovosti raževanja za odrasle: ljudske zvišanju izobrazbene ravni življenja v skupnosti. Ljudi univerze, srednje, viSje In visoke strokovne šole, fakutte- poscimeznika, ali pa omogo- vse bolj vodi želja po novih Čajo usposabljanje in izpo- znanjih, strah pred izobraže- 2007/08. vanjem vse bol) izginja. Na naslednjih straneh Šolskega glasa boste Izvedeli veliko o bogati ponudbi kakovostnih izobraževalnih šolsko leto prograpiov ustanov za 2 o 13 O o O 3 < V lanskem Šolskem letu si je učbenike izposodilo S9 odstotkov osnovnošolcev. Učbeniške sklade ima tudi večina srednjih Šot, čeprav tam niso obvezni. Po podatkih mi* nistrstva ima sklade 93 odstotkov srednjih šol» iz njih pa si učbenike Izposoja 75 odstotkov dijakov. A. H. EVROPSKA PRAVNA FAKULTETA v novi go^ia razi^suje vpis v naslednje studijske programe tritetrl dodiolomski univerzitetni program PRAVO 1. ST0PNJ£ drugi uradni prijavni rok zä vpis v 1. letnik rednega in izrednega študija Je do 1, septembra 2007; roV; 2d vpfs v 2. In 3. dO 7. septembra 2007 dveletni podiplomski magistrski program PRAVO 2. STOPNJE prvi j eser\& ki prijavni roKza vpis je do 7, septembra 2007 dveletni podiplomski magistrski pro^r^m PRAVO IN MANAGEMENT NEPREMIČNIN 2, STOPNJE prvi jesenski onjavni rok za vpis je do 20. septembra 2007 Vpts ¥1. Mnfk /ednegn šMfIa v»^ zgoraj naveOfnih programov /e fcone^/on/ran i ji 2»ro breiptaivn. Vse inloirnecije o pr^avr h vpisnih pogojih ter ustrezne oDrazce dobrte na spiecni strani www.evrfrirf.M» po efeKironshl poš(i lnfeeevi«ii<^ ali po telefonu 05 338 44 00. Uradne ure: ponedeljek od 10. do 12. ure. sreda od 13, do 16, ure ter oetek od 10. do 12. ure. komentar Do žole vodi cesta Ko opazimo otroke ob vozišču, bodimo na njih pozorni. Vozimo tako, da vozilo lahko zaustavimo. Na daleč se vidi, ali se otroci lovijo, namerava« jo prečkati cesto ... Tudi mi vozniki se bomo znova morali r>avaditi na nlihf Stran 15 Šolski prevozi Dopoldne redki prevozi z vlakom Prevozniki zatrjujejo, da vozne rede skušajo prilagajati začetku in koncu pouka, še vedr>o pa problem ostajajo železniške povezave Gorenjske z Ljubljano v dopoidan-sken^ času. Stran 18 učbeniki Sejem rabljenih šolskih knjig in potrebščin Društvo prijateljev mladine Kranj in Center za socialno delo Kranj ob začetku šolskega leta organizirata Sejem rabljenih šolskih knjig in potrebščin. Stran 19 AKTUALNO Tatovi $0 redko v garderobah v ponedeljek se bo marsikateri otrok v šolo odpravil v novih oblačilih, a se njihovim staršerr ni treba pretirano bati, da bi se otrok domov vrnil gol in bos. Stran 21 Studentska Letos več študentskih postelj Vsakoletni boj za študentske postelje doseže svoj vrh v mesecu avgustu. Povprečna cena bivanja v Študentskem domu v Ljubljani 60,70 evra. znaša Stran 23 REPORTAŽA Ni nujno, da šola udari po žepu ^'Marsikateri starši tarnajo, kako veliko stane šola, a ni nujno, da te tako zelo udari po žepu," ugotavljata Helena in Tomaž Zevnik iz Brito-fa pri Kranju, starSa sedm)h otrok. stran 24 j' t p VPIS v šolsko leto 2007/2008 Vas veselijo tehnika in računalniške tehnologije^ se zanimate za konstruiranje in projektiranje proizvodnih Unij in mehatronskih naprav. programiranje krmilnikov potem vas vabimo k vpisu na VIŠJO STROKOVNO ŠOLO, program MEHATRONIKA • NAČIN ŠTU[>UA:redniJzredni ■ OeUKE: predavanja, vaje, seminarji, ekskurzije, praktiino iio- b raze vanje • TRAJANJE: 2 leti (redn? študfj) oziroma 2,5 let (izredni študij) . ŠTEVILO VPISNIH MEST: 70 (redni in izredni študij) • NAZIV PO KONCančH ŠTUDIJU: Inženir/inženirka mehatronike Prednosti poklica so poleg širokega podroga zaposljivosti se velike možnosti kreativnega izražanja in nenehen razvoj. Po zaključku študija boste opremljeni z znanjem za nadaljevanje kariere« samostojno poklicno pot ali za nadaljevanje Študija na vi-sokošobki stopnji. Pogoji 23 vpis V program se lahko vpišete, će imate opravljeno maturo, poklicno maturo (štiriletna srednja šola ali programi 3 + 2), ali će ste opravili mojstrski, delovodski ali poslovodski izpit in imate tri leta delovnih izkušenj ter ste opravili preizkus znanja iz splošnoizob raževal- nih predmetov v obsegu, ki je določen s poklicno maturo. PRI3AVA ZA VPIS Možnost prijave v DRUGEM ROKU PRIJAVE imate od 1. 8. 2007 do 6. 9. 2007 (Obrazec OWS$-MŠŠ-2/07) Prijavo in ustrezna dokazila s priporočeno pošiljko pošljite na naslov: ŠoUki center Ce^e, Vi^ešolska prijavna stuzba. Pot na Lavo 22, 3000 Celje. TEHNIŠKI SOLSKI CENTER KRANJ ZA POKLICE PRIHODNOSTI IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH DOKONČANJE IZOBRAŽEVANJA PREKVALIRKACUA ŠOLANJE OB OELU TEČAJI, SEMINARJI, USPOSABUANJA SREDNJE POKLICNO IZOBRAŽEVANJE (elektrikarelektronik, elektrikar energetik, NOVO: me hatro ni k operater) SREDNJE STROKOVNO EOBRAŽEVANJE (elektrotehnik elektrom'k, eleJctrotehnik energetik, elektrotehnik računalništva) POKUCNO TEHNIŠKO IZOBRAŽEVANJE (elektrotehnik elektronik, elektrotehnik energetik) DOKONČANJE IZOBRAŽEVANJA (priprave na posamezne izpite, zaključni izpit in poklicna matura) NAaONALNE POKQCNE KVAÜFIKACIJE - priprava na preverjanje in potrjevanje (izdelovalec spletnih strani, oblikovalec spletnih strani) SEMINARJI, TEČAJI, KRATKI PROGRAMI USPOSABÜANJA s področij infor macijsko komu/^ikacijskih tehnologij, m eha tro ni ke. avtomatike, poslovnega komuniciranja v angleščini Vpis: vsak ponedeljek med 14. in 18. uro, vsak torek, sredo in petek med 7,30 in 11. uro, v drugih terminih po predhodnem dogovoru po telefonu. Vpis in informacije v pisarni izobraževanja odraslih (soba 305 v prvem nadstropju) Informativni dan za udeležence izobraževanja odraslih: ponedeljek, 3. septembra 2007, ob 16.30 v učilmci 352 Začetek predavanj: ponedeljek, 10. septembra 2007, ob 16. uri. Za več informacij kliknite www«tsckr.si ali pa nas obiščite na naslovu Kidričeva cesta 55, 4000 Kranj. Z veseljem pa bomo odgovorili na vaša vprašanja tudi po telefonu 04/280 40 00, 04/280 40 42 (VSŠ) ali 04/280 40 27 (Izobraževanje odraslih) Skupaj bomo odkrivali novosti ter gradili vašo prihodnost! B&B, izobraževanje in usposabljanje d.o.o. P I DO I visJešolski strokovni studu Vi. stopnja POSLOVNI KOMERCIALIST Vpis poteka dO i0.l0.2007 vsako leto odloča več odraslih studii Višješolski študij med odraslimi ni več ne- Strokovni kader sestavljajo vodje različnih znanka. V preteklih letih se je za študij na sektorjev na ministrstvih in v vodilnih slo-Višji strokovni šoli B&B odloČilo že več kot venskih podjetjih, tako da vam poleg aktu* 600 študentov, med njimi pa je danes že alnega teoretičnega znanja lahko postreže-120 ponosnih diplomantov. Tudi letos je jo tudi s precejšno mero praktičnih prime- možen vpis v višješolski strokovni študij Promet Poslovni sekretar in Komercialist. rov in z vami delijo svoje bogate dolgoletne izkušnje. Višješolski študij na višji strokovni šoli B&B Šolnino je možno poravnati v dvajsetih je namenjen vsem, ki si žehjo osvojiti nova obrokih v dveh letih« kolikor studil tudi traja. teoretična in praktična znanja in s tem napredovati v službi ali pa le izpolniti svoje osebne cilje. V višji strokovni Šoli B&B že več let skušamo z načrtovano organizacijo študija te-tega kar najbolj približati željam in potrebam študentov. Poleg tega vam v referatu šole pripravimo vse potrebne obrazce in vam brezplačno overimo dokumente, ki jih potrebujete za vpis. Kot izredni študent imate na voljo tudi študentske ugodnosti, kot so popusti na študentsko izkaznico, delo preko študentskega servisa, itd... Predavanja se začnejo v mesecu oktobru in potekajo dva- do trikrat na teden v popoldanskem času, med šolskimi počitnicami pa predavanj in izpitov ni. Po končanem sklopu predavanj določenega predmeta sledi izpit tako da je študij porazdeljen enakomerno čez celotno šolsko leto, Kar največjo mero pozornosti posvečamo tudi Izbi-n predavateljev, saj ti v veliki meri pripomorejo k uspešnosti in prijetnemu Študiju. Vpis v višješolske programe Promet Poslovni sekretar in Komercialist bo potekal do 10. 10. 2007. O študiju vam bomo osebno svetovali v referatu višje strokovne šole B&B na Cesti Staneta Žagarja 27a v Kranju. Za dodatne informacije in brezplačno brošuro pa nas lahko pokličete na 04/280 83 OD. n^m nfi info^bb-kranj.si ali si ogledate spletno stran www. promet info. 4 » šolski glas, petek, ji. avgusta 2007 i5 Komentar oglas DAMIAN BBRTONCELJ, pomočnik komandirja Policijske postaje Kranj Posebna, nova skupina udeležencev v prometu so prvošolčki. Tem namenjamo največ pozornosti. So najšibkejši členi vesti vsakega odgovornega udeleženca prometa. Do šole vodi cesta še ne dolgo tega je, ko smo Iz evidenc preteklih let išče- vozniki se bomo znova mo- ki obiskujejo prvi razred osnov- rovan z zadrževalnim siste- vas policisti Policijske posta- mo kritične odseke, kjer so rali navaditi na njih! je Kranj opozarjali na začetek počitnic. Da bodite pozorni na brezskrbno rajanje mladeži in drugih šibkejših udeležencev prometa. 2al moramo ugotoviti, da se je zgodilo preveč prometnih nesreč z neugodnimi posledicami. pri čemer je prav šibkejših udeležencev, kot žr- se dogajale prometne nesreče in tudi določamo točke, kjer bomo intenzivno ugotavljali kršitve. Tudi s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Kranj sodelujemo, tako na primer izbiramo odgovorne osebe, ki bodo prve dni stale ob prehodih čez cesto in še Posebna, nova skupina udeležencev v prometu so prvo-šolčki. Tem namenjamo največ pozomosti. So najšibkej- ne Sole^ lahko prihajajo v oh- mo^u umirjenega prometa m v obmanu za pešce v foio tudi brez spremstva, čc to dovolijo starši, posvojitelji, sk rbni ki ši členi vesti vsakega odgo- oziroma rejniki. (6. odstavek) vornega udeleženca prometa. Prej ali slej bodo sami mom, ki je primeren otrokovi telesni rasti in telesni masi. V osebnem avtomobilu, v katerem zaradi konstrukcijskih lastnosti avtomobila otroka ni mogoče zavarovati na tak način, sme Otroci smejo samostojno sodelovati v cestnem prometu šele, sedeti tak otrok le na zad-s top ili na pot v šolo in do- ko se starši, posvojitelji, skrbni- njem sedežu. Kazen, ki zna- mov. Sicer policisti predla- ki oziroma rejniki prepričajo. tev. veliko. In nenazadnje dodatno ob policistih skrbe- gamo ustrezno organizira« nost staršev, tako da jih da so oiroä sposobni razumeti nevarnosti v prometu in da so podatek, ki nas mora strezni- le, da jih bodo otroci prve šol- spremljajo do takrat, ko so seznanjeni s prometnimi raz» ti, je, da je v osmih mesecih letošnjega leta umrlo na območju, ki ga pokriva Policijska postaja Kranj, osem oseb! Krvni davek je prevelik. ske dni varno prečkali. zares sposobni biti samo- merami na prometnih površi- Otroci hodijo po pločnikih, stoini v prometu, kar opre- nah. kjer se srečujao s cestnim ob voziščih, prehajajo cesto deliuje tudi zakonodaja. Do- ... Vajeni redkega poletnega prometa bodo hodili brez- daten kamen v mozaiku njihove varnosti naj bo le skrbnost voznikov. Dva meseca počitnic sta mi- skrbno, pri tem pa sekaj lah- nila, medtem se poletje ne- ko dogodi nepremišljen ko- Glede na tOj da prenekaleri zadržno približuje h koncu, rak, trenutek nepozornosti starši ne poznate Zakona o mladoletnik prekrši predpise o prometom. Odgovornost staršev in drugih, ki so odgovorni za otroke, je opredeljena v 94. Členu: /j. odstavek) Če otrok ali Bliža se jesen. Za nas polici- korak pred vozilo ali dru ste je to zelo zahtevno obdo- go prevozno sredstvo. Naj bodo voz n i ki pripra vi j en i tudi na to! Posledice so lahko vamosti cestnega prometa v detajle, vam predstavljamo 91. člen, id opredeljuje skrb za najmlajše udeležence in hude. Otrok je tako krhek in govori sledeče: (5. odstavek) kot pešec povsem ranljiv. Otroci morajo imki na posi v Zdravljenje lahko poteka dol- vrtec in prvi razred osnoi^ne go, za šolsko snov in razred, ki ga morajo opraviti, čeprav olaeval, je lahko pogubno. Ko opazimo otroke ob vozišču, bodimo na njih pozorni. Vozimo tako, da vozilo lahko varnosti cestnega prometa, pa je prekršek posledica opustitve dolžne skrbi ali nadzorstva nad njim, se za prekršek opustitve dolžne sfcrfci ali nadzorstva kaznujejo z globo najmanj 8} evrov njegovi starši, Šole ter domov spremstvo pol- posvojitelji, skrbniki oziroma noletne osebe. Spremljevalci sc rejniki. mu namenjamo ko pozornosti, začenja se novo šolsko leto! Pravzaprav smo se, neopazno za javnost, na to začeli pripravljati že ob zaključku preteklega Šolskega leta. Mnogo je bilo storjenega, mnogo bo še potrebno. Pregledujemo infrastrukturo, s šolniki preverjamo varne poti, ugotavljamo usposob- . jenost voznikov prevoznih sredstev, s katerimi se bodo ali se otroci lovijo, namerava- ma skrbnice oziroma rejniki kä je mlajši od 12 let ali manj- Policijske postaje Kranj si otroci prevažali, in še in še. jo prečkati cesto ... Tudi mi oziroma ranice otroka. Otroci, ši od 150 centimetrov, zava- tega želimo! lahko tuiii otroci, starejši od deset let in mladoletniki oziroma mladoletnice, Če to dovolijo starši, posvojitelji oziroma ša 125 evrov, je v primerjavi s posledicami, ki se lahko pripetijo in so se že pripetile, vredna omembe. Vse kršitve povezane s cestnim prometom bomo policisti v naslednjih dneh v povečanem številu in intenzivno odkrivali. Tako bo na cestah večje število policistov, tudi z laserskim merilnikom in s stacionamim radarjem, locirani predvsem v okolici šol in vrtcev. Vse kršitve, tudi neustrezno prevažanje otrok, bomo dosledno kaznovali z globo, ki je v Zakonu o varnosti cestnega prometa predpisana. Postorimo vse, kar je v naših močeh, tako bomo prihodnji članek lahko začeli ne tako Starši, ki boste v svojih vozilih prevažali otroke, morate kot tega, ampak z veselimi zaustavimo. Na daleč se vidi, posvojitelj ice, skrbniki oztro poskrbeti za to, da bo med vožnjo v vozilu z grajenim zadrževalnim sistemom otrok. ugotovitvami, v katerih bodo nastopali veseli, zdravi otroci in srečni starši. Policisti Varnost otrok V nasa prva skrb Poskrbimo za varnost svojih otrok že na prvi šolski dan. Zavarovalna družba Adriatic Slovenica je nagradila zvestobo in pripravila nove ponudbe za vsak žep. li tudi za študente," je povedal Franci Strniša, direktor pripravili tudi za predšolske olroke, ne glede na to, ati Adriatic Slovenica, Poslovne obiskujejo vrtec ali pa sov do- enote Kranj. Če zloženk ne boste dobili, jih pokličite, obiščite ali pa kliknite na njihovo spletno stran. Nezgodna zavarovanja krijejo dnevno nadomestilo zaradi nezgode, dnevno nadomestilo za bolnišnične dni zaradi nezgode (tudi za starša spremi jevaJca, če sklene tako g obliko zavarovanja), zavarovalno vsoto za izgubo življe- a < X ? nja zaiadi bolezni, zavarovalno vsoto za izgubo življenja P o Franci Strniša zaradi nezgode in izplačilo za invalidnost zaradi nezgode. "Naj o vaši odloätvi za sklenitev zavarovanja ne odločajo samo številke zavarovalnih premij nezgodnega zavarovanja, ampak skrbno preberite, kaj vse je zajeto vponudbi. Če so kakršnekoli nejasnosti, nas pokličite," je še povedal Strniša. Novo Šolsko leto je tik pred vrari, ob tem pa se staršem porajajo tudi misli, kako dodatno poskrbeti za varnost svojega otroka. "Nezgoda je nepred vidi j i v trenutek, zato je sklenitev nezgodnega zavarovanja postala že nuja. Zelo dober odziv je bü na našo pre- . , ,, dakcijo, ko smo vsem prejš- ponudba za njim mladim zavarovancem, Športnike ki so podaljšah zavarovanje, "Zavarovalnica Adriatic Slo- podarili CORJS (zdravstveno asistenco) za zavarovanje med poätnicami. Ob začetku šolskega leta bomo imeli v obtoku veliko zloženk z izčrpnim i informacijami, kako starši lahko nezgodno zavarujete svojega malčka, osnov- venica izplača celotno zavarovalnino tudi osnovnošolskim in srednješolskim zavarovan« cem, ki so r^strirani športniki in se poškodujejo pri veČini šponov. To je naša konkurenčna prednost," je povedala Mantia Urbane iž Adria- nošolca in srednješolca. Po- tic Siovenice, Poslovne enote sebne ponudbe smo pripravi- Kranj. Ugodne ponudbe so mače m varstvu. "K ponudbi v zloženki za predšolske otroke» ki jo krasi že dobro znani slonček ASKO, smo dodali bomo podarili kresničke in šolskem letu vrtičkarjem razdelili tudi bloke, da bodo §e več risali in uživali v likovnem ustvarjanju. Izdelke bomo zatem razstavili in najlepše nagradili. Prvošolčkom pxjbarvanko, da se bodo tudi otroci zabavali. Na Poslovni jih v družbi predstavnikov Sveta za preventivo in vzgojo enoti Kranj bomo v novem v cestnem prometu Kranj po- spremili v prvi šolski dan," je povedala Urbančeva. Veliko vrtcev bodo zavarovalniški zastopniki obiskali tudi osebno, kjer bodo staršem na voljo za inform ad je. Zloženke bodo na voljo tudi na vseh okencih Deželne banke Slovenije in po že utečenih poteh v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah, na študentskih servisih, na Poslovni enoti Kranj in izpostavah, pri zastopnikih in na interne-tu. Ob tem ne spreglejte tudi vseslovenske nagradne akci» je, ki poteka preko spleta www.adriatic-slo venica .si. Marina Urbane J. I'ealjr: slovenica.si NAGRAJUJE! Nezgodno zavarovanje otrok, šolske mladine in študentov 2007/2008 oodno zsvaravA ^đo^ ^^ 363 zanimivih Nezcpdno zavarovanje M t'. ♦ P i6 Šolski glas, petek, 31. avgusta 2007 Izobraževanje pogosto edina možnost Trenutno je na trgu največ povpraševanja po poklicih s področja kovinarstva, gradbeništva, gostinstva, turizma, strojništva, lesarstva ... Pod določenimi pogoji se za te poklice brezposelni lahko izobražujejo brezplačno. Lidija Zelnik: "Vsako učenje je primerno in dobrodošlo, seveda pa mora tečajnika snov tudi zanimati." Saša Terplan: "Največ brezposelnih oseb je z izobrazbo družboslovne usmeritve." Anketa I << • i ' NJ K \ * U \ 1 • ^ / ^ v ♦ Nina Klemenčič: "Vseživljenjsko izobraževanje me ne zanima, saj je znanje, ki ga pridobiš v šoli, dovolj. Res pa je, da moraš pri nekaterih področjih nenehno spremljati spremembe in se učiti novosti. Tako je, na primer, pri računalništvu. To potrebuje vsak zaradi službe/' £ S \ 1 Janez Rupnik: "Verjamem» da se je potrebno učiti vse življenje, saj tisto, kar dajo na fakulteti, ni dovolj in 80 odstotkov sploh ne potrebuješ. Pomembna je praksa in uporabno znanje. Prav zdaj se učim voziti avto, sicer pa sem bolj samo uk in si pri izobraževanju pomagam sam." Boštjan Bogataj Trend upadanja brezposelnosti na Gorenjskem je opazen že nekaj zadnjih tet. julija je bila na Zavodu RS za zaposlovanje, Območna služba Kranja prijavlienih4.303 brezposelnih oseb (jidija 2006 še 5.658), med njimi pa je biJo 11.9 odstotka oziroma 513 mladih do 26 let in 498 iskalcev prve zaposlitve. Skoraj polovica mladih do 26 let je prijavljenih zgolj tri mesece, kar pomeni, da dolgotrajno brezposelnih mladih ni veliko. Že dolgo velja, da ima večina brezposelnih več možnosti za ljudske univerze, avtoSoIa in in srednješolsko ter višješol-specializirani izvajalci raču- sko izobraževanje, za visoko- nilskih tečajev, " pravi Zel-nikova. šolske in univerzitetne programe pa država ne krije nine iß stroškov. Ciljna skupina - mladi Vlada je prejšnji leden sprejela program izobraževanja za brezposelne osebe za prihajajoče šolsko leto. "Ciljna .skupina letošnjega izobraževanja so mladi do 26 let brez izob- Druga možnost je prekvalifikacija "Največ je oseb z izobrazbo družboslovne usmeritve," na vprašanje, katerih profilov brezposelnih z izobta- razbe, sicer pa se lahko vkJju- zbo je največ prijavljenih na čijo tudi brezposelni s pokli- kranjski območni službi za-cem, ki ni zaposljiv, vendar voda za zaposlovanje, odgo- dimi do 26 let - kar 191 {od 513 prijavljenih na zavodu) jih je brez izobrazbe! Prek zavoda se je letos šolalo 140 brezposelnih, v prejšnjem šolskem letu pa jih je bilo kar 500. Zakaj se manj odraslih brezposelnih odloča za šolanje? Lidija Zelnik odgovarja: "Z vsako leto znova sprejetim programom se menjajo ciljne skupine, vsekakor pa se v zadnjih letih zmanjšuje brezposelnost in je manj kandidatov. Naša pomoč pri izobraževanju je tudi omejena na morajo biti na zavodu prijav» varja svetovalka SaŠa Terplan deficitarne poklice." eni vsa) 12 mesecev m se usmeriti v deficitarne pokli» ce," razloži Lidija Zelnik- Tre-zaposlitev z vkljuütvijo v izo- nutno je na trgu največ pov-braževanje ali prekvalifikad- praševanja po poklicih s po-jo, pa naj bo to skupinsko ali dročja kovinarstva, gradbeništva, gostinstva, turizma, strojništva, lesarstva, v zadnjem času tudi po računovodjih, in nadaljuje: "Med brezposelnimi je največ ekonomistov, Zelnikovo vprašamo tudi, zakaj je v današnjih časih prodajalcev, gimnazijskih potrebno vseživljenjsko uče- Individualno. "Brezposelne največkrat vključujemo v razne tečaje, s katerimi pridobijo točno določeno znanje. pekih in slaš čičaij ih. tije in Če lahko med lo štejemo tudi učenje klekljanja.^ "Naša prva skrb so brezposelni, sicer pa opažamo» da so v celotni družbi zahteve regiji pa je med njimi tudi ve- po neprestanem izobraževa-liko oseb s poklici tekstilne in nju in napredku. S tem lah- maturantov, organizatorjev dela, upravnih organizatorjev, sociologov, politologov, ipd., zaradi zamiranja tekstil- ne m v zahtevajo delodajalci oziroma Po sedanjem programu izob- čevljarske stroke." Pojasnju-to zahteva njihovo delo," nam raževanja za brezposelne, ki je» da so za vsemi prijavljeni- je pojasnila Udi ja Zelnik, ki na gorenjski območni službi zavoda skrbi za izobraževa- ga vsako leto pripravila ministrstvo za delo, dnižino in mi brezposelnimi tudi takšni ali drugačni razlogi. V prete- socialne zadeve in ministr- klih letih sta tako v Kranju za- na primer, siemmo raz-u tehnologij ali z znanji jezikov našemu širjenju v evropski družbeni prostor. >elodajalci v zadnjih letih večkrat med zahtevana zna- nje. Najpogostejše vsebine te- stvo za šolstvo in šport, se lah- prii vrata Planika in Gorenj- čajev, ki jih predlagajo na ko brezposelni prek zavoda v ska oblačila, novih delodajal- nja vključujejo znanje kranjski območni službi, so s šolanje vključijo za dve leti. cev na področju tekstilne in- jezikov, ki je bilo včasih pri- "To pomeni, da morajo posamezniki začeti sami šolanje ali pa le dokončati že začeto šolanje, Z brezplačnim šola- dus trije ni. šotno le pri visoko zahtev področja računalniškega opismenjevanja (word, excel!, av-tocad), računalniškega strojepisja, tujih jezikov, priprave in izpit iz splošnega upravne- njem jih želimo motivirati ga postopka, za voznike vili- pridobitvi izobrazbe, poma- pridobitev drugega poklica, novih znanj in spretnosti, čarjev, med tečaji je tudi uče- gamo pa še s štipendijo, s "V prekvalifikacijo so najpo- Vsako učenje je primemo in Za brezposelne s poklicem nih poklicih/' pravi Zelniko- na zavodu izvajajo programe va in o klekljanju doda: prekvalifikacije oziroma jim "Tudi klekljanje je aktiv- ponudijo izobraževanje za nost, tečaj pa pridobivanje nje slovenščine za tujce, veli- povračilom prevoznih stroko je bilo tudi tečajev za bodo- Škov, delno povrnemo tudi če voznike kategorij C D in stroške za učbenike," pojas- gosteje vključene osebe s su-fidtamimi poklici, npr. osebe 2 izobrazbo v tekstilni oziro- dobrodošlo, seveda pa mora tečajnika to tudi zanimati, le tako znanje tudi E. "Stroške tečajev za brezposelne krije zavod, ki je izvajalce izbral preko javnega razpisa. Med njimi so v večji meri Zelniküva. Brezposelni ma v čevljarski stroki, gimna- uporabljal in se ga veselu. nj uje se lahko brezplačno prek zavoda za zaposlovanje vključi-v osnovnošolsko, poklicno zijski maturanti, ipd.," pravi Zal pa taksno znanje ne Saša Terplan in poudarja še en velik problem med mla- more veliko prispevati pri iskanju zaposlitve." Izobraževanje odraslih je pomembno za osebno rast In za konkurenčnost pri pridobivanju službe J i Srednja gradbena geodetska in ekonomska sola Ljubljana Gradbeništvo In ekonomija l\Ja šoli poteka veliko fazlič- Ravnatelj Peter Planine, prof. sta cianes v velikem porastu. Potrebe po kadrih se Iz dneva v dan povečujejo in Srednja gradbena, geodetska in ekonomska solLjubljana uspešno sledi hftremu razvo- nih projektov, nase dijakinje in dijaki opravljajo prakso v sodelovanju s slovenskimi podjetji ter v okviru programov Evropske unije. V Šolskem letu 2007/08 bomo ju gradbeništva, geodezije in znova sodelovali v projektu ekonomije. Na največji gradbeni šoli v Sloveniji izobražujemo za celotno gradbeniško vertikalo. Izvajamo programe: upravljavec gradbene mehanizaci- Zelo se je (2,5-letni program), zidar, športne dvorane. Leonardo da Vinci» ki bo petnajstim našim dijakom omogočil tritedensko prakso v drugih evropskih državah. ,SKf.D.S.lAGR/\ÜBEINfH.NOMih\S< H.\ J JI'BJ.JANA J »WS teL: 386 (0) 1 560 04 00. faks: 386 (O) 1 560 04 20 e-poŠta: sges@guest.arnes.$i. spletna stran: http://www.s-soe5.lj.edus.si veselimo nove ki jo mo lahko že prvega sep- tesar. pečar-keramik, kamnosek. izvajalec suhomontalne bomo odprti v novem šolskem letu. Dvorana bo tembra prešli na enoizmen-ski dopoldanski pouk. V po- Novo šolsko leto prinaša še eno presenečenje: dobili smo novo strokovno uči I nico gradnje (3*letni programi), vsem našim dijakinjam in poldanskem času pa bomo za gradbeništvo, ki je oprem- gradbeni tehnik ter gradbeni tehnik PTI, geodetski tehnik ter ekonomski tehnik. dijakom omogočila odlične pogoje za športno vadbo, zaradi nove pridobitve bo- lahko še obogatili programe za izobraževanje odraslih. Ijena po vseh sodobnih standardih za kakovostno učenje tega predmeta. i' ' ^ I H ^ i'TT^i I k M n I i 1 11 1 ^ \ M 1 1 nil Hülm 1111 1111 Univerza v Ljubljani Fakultetama upravo (S t % t • . I r^ Fakulteta za upravo je sodobna fakulteta Za mobilne, komunikativne In dinamične bodoče študente. f! $ (O C E o C 4) Se do 10. septembra se }ahko vpišete na podiplomske študijske magistrske programe • Uprava (Bolonjski program) • Uprava (za pridobitev znanstvenega naziva) • Management v upravi, skupni program z beograjsko Fakulteto za organizacijske vede. Kaj odlikuje sodobno fakulteto? Bolonjski študijski programi Literatura, dostopna preko Interneta Obštudijske dejavnosti Članstvo v Univerzi v LJubljani • Bogata tradicija Vpisi: • drugi prijavni rok od 21. avgusta do 1. septembra 2007 • tretji prijavni rok od 2. do 5. oktobra 2007 8 Šolski glas, petek, 31. avgusta 2007 Šolski prevozi rrm r UUDSKA UNIVERZA KRANJ Center za izobraževanje In kulturo www.Lu-kranysi 8 280 48 00 vabi k vpisu v izobraževalne programe za šolsko leto 2007/08 SREDN3ESOLSKOIZ0BRAZEVAN3E BOLNIČAR NEGOVAIEC TRGOVEC PRODAJALEC TRGOVEC-prekvalifikacija EKONOMSKI TEHNIK-Pn COl UNIVERZUM Ljubljana v sodelovanju z Ljudsko univerzo Kranj STROJNITEHNIK-ni OSNOVNA SOLA ZA MLADOSTNIKE IN ODRASLE - 8. in 9. razred ŠOLANJE JE BREZPLAČNO! VABLJENI UUDSKA UNIVERZA KRANJ Center za izobraževanje in kulturo 280 48 00 vabi k vpisu v izobraževalne programe za šolsko leto 2007/08 DODIPLOMSKI IN PODIPLOMSKI ŠTUDIJ EKONOMSKA FAKULTETA LJUBLJANA VISOKA POSLOVNA ŠOLA Smeri: ♦ nianagement rr^dnarodno poslovanje trženje računovodstvo Možen vpis v 2. letnik s končano višjo strokovno šolo ali v 3. letnik s končanim vilješolskint študijem ekonomije NOVO: MAGISTRSKI ŠTUDIJ EKONOMIJE v Kranju Programt MEDNARODNO POSLOVANJE FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO MARIBOR visok strokovni študij strojništva Smeri: proizvodno strojništvo ♦ konstrukterstvo in gradnja strojev ♦ energedka in procesno strojništvo ♦ vzdrževanje ♦ orodjarstvo Možen vpis v 2. letnik s končano višjo strokovno šolo ati v 3. letnik s končanim višješolskim študijem strojništva VIŠJEŠOLSKI STUDU NOVO HERA Izobraževalni zavod ÜU&ÜANA organizira na LU Kranj višješolski program RAČUNOVODJA V kolikor bo prijavljenih najmanj 20 kandidatov. Izkoristite priložnost bližine študija! VABLJENI Dopoldne premalo vlakov Z začetkom šolskega leta bo na avtobusnih In železniških postajah zaradi dijakov In študentov večja gneča. Prevozniki zatrjujejo, da vozne rede skušajo prilagajati začetku in koncu pouka» še vedno pa problem ostajajo železniške povezave Gorenjske z Ljubljano v dopoldanskem času. Ana Hartman Kranj • Na Alpetourju Kranj so nam zatrdili, da skušajo L Še zlasti študentom se predavanja večkrat začnejo v dopoldanskih urah, a na primer od Kranja proti Ljublja- vozni red äm bol) prilagodi- ni med 8. in 12. uro peljejo i začetku In koncu pouka trije vlaki: ob 8.05 in 8.16, naslednji pa krene proti Ljubljani šele ob i:.48. Na Slovenskih železnicah ute-natelji nam sporočijo njiho* meljujejo, da so precejšen ve potrebe in želje, ki jih delež potnikov na vlakih na srednjih šolah, da dijaki ne bi po nepotrebnem Čakali na prevoz. "Nekateri rav- cej bolj ugodni kot avtobusni prevozi. Dijaki bodo za enosmerno avtobusno vozovnico med Kranjem in Ljubljano odšteli 3,60 evra, vozovnica za vlak na isti re- laciji ob upoštevanju izkaznice za mlade ŠŽ-EURO-zS Kako 50 organizirani prevozi osnovnošolcev Nekateri osnovnošolci za prevoz v Šolo uporabljajo šolski avtobus- Tako je tudi v podružnični Šoli Podblica. Kot nam ie pojasniia vodja Šole Anica Kordež, avtobus p 1,43 e^a. Še vedno se bo • ^ bolj splačalo kupiti mesečne oziroma letne vozovnice, pol osmih zjutraj. "Tudi prevoz domov jim skušamo skušamo upoštevati, Spre- prav dijaki in tako z začet* njihove cene pa so odvisne karseda prilagoditi Na voljo membe moramo poslati v kom šolskega leta povečajo od stopnje subvencij, ki jih avtobusa ob 13 40 in potrditev Še na direkcijo za zmogljivosti potnilkih vla-ceste in jih seveda argumen- kov, vozni redi pa so prilago-tirati," je pojasnila Damjana jeni začetku in koncu po- predvideva veljavni pravil nik o subvencioniranju me- ob 14. uri, ko se konča podaljšano bivanje. S prevozi ni- sečnih vozovnic za dijake, ^^^ „g. Mam IZ Alpetour^a. ' Neka- uka. "V ča.su, ko potnikov vajence m študente višjih kajkrat na leto da otroci za- teri imajo sicer začetek Šole tudi v dopoldanskih urah, a je takšne potrebe težko pokriti» ker gre za zelo majhno praktično m, je povezav manj," so dodali. šoL Verjetno bodo prevozi v šolo za nekatere Še vedno predragi in bo v teh dneh na cestah vse več mladih, ki si števUo potnikov. " je še doda- 2 vlakom cenejši ^^^^ ^ dvignjenim palcem la. Podoben problem se po- S cenovnega vidika so pre- skušali zagotoviti brezpla-javlja tudi pri prevozih 2 via- vozi z vlakom še vedno pre- čen prevoz. Dijaki in študentje tarnajo nad preredkimi železniškimi prevozi v dopoldanskih ural Vlaku» ki krene iz Kranja proti Ljubljani ob 8.16» sledi šele vlak ob 11.48./foTo:Tm« doki radi raznih dejavnosti, na primer priprave prireditev, ostanejo v šoli dlje in jih pridejo iskat starši," je razložila. In interesne dejavnosti? "Če je možno, te izpeljemo do 14. ali 15. ure, ob tej uri gre namreč v smeri proti Kranju še en avtobus. Seveda nekatere interesne dejavnosti potekajo tudi popoldne, a se o tem posvetujemo s starši," je še dejala. Na OŠ StražiSče se stekajo učenci iz treh podružničnih Šol • iz Besnice, Podbllce in Žabnice. "Iz vseh krajev imamo organizirane žolske avtobuse, učenci iz Žabnice pa lahko koristijo tudi redne linije. Skoraj vsako leto se pokaže, da manjše število učencev potrebuje dodaten organiziran prevoz. V takih primerih se dogovorimo s kakšnim staršem ali krajanom, občina pa stroške prevoza povrne. Za prevo« ze otrok na popoldanske interesne dejavnosti oziroma z njih pa morajo poskrbeti starši sami," je strnil ravnatelj OŠ Stražišče Pavel Srečnik. NEZGODNA ZAVAROVANJA OTROK IN MLADINE ZA ŠOLSKO LETO 2007/08 lahko sklenete tudi prek spleta na www.trigtav.si/skleni. A. Šolsid glas, petek, 31. avgusta 2007 19 učbeniki Ugodnejša je izposoja učbenikov Ana Hartman Za nak>up učbenikov se odločijo redki starci. Kianj • Učbeniški skladi ob začeticu Šolskega lela že vrsto let razbremenijo marši« katere starše, ki bi sicer za nakup učbenikov morali pošteno seči v žep. Novost v letošnjem šolskem letu je, da bo država poravnala izposojevalnino učbenikov za učence od prvega da osnovne Šole. "Do danes odstotkov osnovnošolcev, se je na financiranje izposo- Učbeniške sklade ima tudi večina srednjih io\. Čeprav tam niso obvezni. Po poda-ministrstva za šolstvo je za prvo in drugo triletje odzvalo nekaj več kot 95 odstotkov Sol. Zahtevki za sedmi razred prihajajo k in šport ima sklade 93 od-nam ravno v teh dneh, pri- stotkov srednjih šol, iz njih čakujemo pa, da se bodo pa si učbenike izposoja 7$ odzvale vse šole." so sporo- odstotkov dijakov, ili z ministrstva za šolstvo Država je lani v proračunu za učbeniške sklade namenila 600 milijonov tolarjev, in šport. V lanskem šolskem letu si kran} Sejem rabljenih šolskih knjig in potrebščin Društvo prijateljev mladine Kranj in Center za socialno delo Kranj ob začetku Šolskega leta organizirata Sejem rabljenih šolskih knjig in potrebščin. Sejem bo v avli Mestne občine Kranj v soboto, prvega septembra od osme do dvanajste ure. Staršem, učencem in dijakom bodo ponudili vse informacije v zvezi z učbeniki in njihovo veljavnostjo. Pro- n kupcem bodo obllkova- aia cem pomagali tudi ju cene rabljenih Šolskih do vklju6io sedmega razre- je učbenike izposodilo 89 letos pa še polovico več. knjig in potrebščin. S. K. Bolonjski program Visoka poslovna šola kot studij na daljavo na Ekonomski fakulteti v Ljubljani Študij na daljavo je sodobna oblika Prednosti študija na daljavo: izrednega študija in v svetu že uveljav- ' samostojnost pri Izbiri časa in kraja študija. - študijsko gradivo prilagojeno za samostojni študij vključeno v lolnino. - svetovanje tutorja - mentorja pri učenju. • najsodobnejše pedagoško andragoške oblike učnih procesov in pripomočkov. Ijena oblika izobraževanja, ki je enako-vredna tradicionalnemu izobraževanju. Bistvo študija na daljavo je v tem, da je organiziran na način, ki študentu v okviru predvidenega urnika omogo- -fleksibilnost v izvajanju študijskega procesa. ča kar največjo samostojnost pri izbiri časa in kraja za učenje. Posameznik lahko ne glede na to kje živi. poišče njemu najbližje študijsko središče In se vpiše. ' medriarodns primerljivost - moderno in ustvarjalno okolje. - diploma omogoča neposreden vpis na nov bolonjski podiplomski - magistrski študij (+2). Si za? www.6f.uni-lj.sl/snd rsiif trihuln \ raznih srednješolskih ter programov dveh fakultet, do priprave na pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije. Osnovna ^ola zu odrasle Bolničar • negovalec osnovno iolo. Po uspešno opravljeni pokJicnl matu Osnovna lola za odrasle je namenjena vsem, ki I® triletni program srednjega poklicnega izobraže- ri lahko udeleženci izobraževanje nadaljujejo na viS- gram Uprava Izvedba . stopnja po Bolonjski deklaraciji). Študija je prilagojena potrebam imajo izpolnjeno osnovnošolsko obveznost, nimajo pa končane osnovne šole, Udeleženci s končano osnovno šolo za odrasle se lahko vpišejo v srednje- vanja. Pogoj za vpis je uspešno zaključena osnovna m visokošolskih študijskih programih iste in omejenim Časovnim molnoslim izrednih šolske izobraževalne programe pod enakimi pogoji šola In zdravniško potrdilo o sposobnosti za opravlja- ali drugih smeri, nje tega poklica. Dobijo ga pri osebnem zdravniku. Po zaključku lahko izobraževanje nadaljujejo v , zato se predavanja za predmete treh IX- kot učenci rednih osnovnih šol. Predavanja potekajo dveletnem programu tehnik zdravstvene nege. petkrat tedensko od 16. do 19. ure. Šolanje je brezplačno. Administrator Predšolska vzgoja Štiriletni program srednjega strokovnega Izobraževanja se lahko vpišejo vsi z uspešno zaključeno osnovno šolo ler zdravniškim potrdilom, s katerim Pogoj za vpis v triletni program srednjega poklic« dokažejo, da ni zdravstvenih ovir za Udeleženci, ki uspešno zaključijo izobraževanje ter opravij o poklicno maturo, pridobijo naziv vzgoi itelji • , , 1 .. . ... , ........» - -..........r--o.....- r - -........ ca predšolskih otiok ter so usposobljeni za opravlja- niškega izobraževanja |PT1) za poklic ekonomski nje dela pomo&ice vzgojiteljice v «tcu. Po usoešno ooravlicni ooklicni matiiri lahko udele- veacjo v snrin siuai)SKin leun. rreoavanja poieKajo ob petkih popoldne in sobotah dopoldne, izjemoma in četrtkih po > diplomanti neposredno vpišejo v magistrski študijski program Uprava (2, stopnja po študija se Projektno učenje za mlajše odrasle • PUM PUM je javno veljaven program, namenjen mladim, starim od 13 do 23 let, ki niso zaposleni in se ne šolajo redno. Poteka vsak dan od 8. do 15. ure. Pro- nega izobraževanja je uspešno zaključena osnovna šola. Po zaključku programa lahko izobraževa-nadaljujejo v dveletnem programu poklicno teh- izobraževanje. Bolonjski deklaraciji). gram je brezplačen (vključena je tudi brezplačna malica) in neobvezen, v njem mladi lahko sodelujejo eno leto. Glede na interese se lahko vključujejo v ustvarjalne dejavnosti, se učijo ob pomoči inštruktorjev in se družijo z vrstniki. Vsi, ki jih v program Trgovec Trilemi program srednjega poklicnega izobraževanja za poklic prodajalec lahko odrasli zaključijo v dveh letih, prekvalifikacija pa traja eno leto. Po ženci izobraževanje nadaljujejo na Pedagoški fakulteti v trilemem visokošolskem strokovnem prc^ra-mu Predšolska vzgoja, kjer pridobijo naziv diplomi- ih otrok. rana vz napod Zavod za zaposlovanje dobijo šHpendijo in izobraževanje nadaljujejo Fakultetni programi: povmiene potne strojke. Izvdb progr^aje odv,^. , ^^^^^^ p^y;^^ .^^nižkega izobra- Univerz, na Primorske,«. Program za pridobite^ nacionalne poklicne kv^llfikaciie: Socialni oskrbenlec na domu Izobraževalni program pripravlja kandidate na pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije Socialni oskrbovalec na domu. Izobraževanje obsega 140 ur ter traja 3 mesece. Program je praktično naravnan ter obsega pet predmetov. Predavanja potekajo dva-bat tedensko v popoldanskih urah. na od razpisa Ministrstva za šolstvo in šport. Srednješolski programi: Pogoj za vpis v srednješolske programe izobraževanja je uspešno zaključena osnovna šola, Velika veČina kandidatov, ki se vpisujejo v srednješolske programe na Ljudski univerzi, je kakšnega od tovrstnih programov že obiskovala in želi zamenjati poklic ali pa nadaljevati prekinjeno šolanje. Takšnim kandidatom se ob vpisu prizrtajo pozitivno oce- so po vsebini in Številu ur primer- jlvi s predmeti v programu, v katerega se želijo CKl zevanja (PTI) za poklk ekonomski Ekonomski tehnik (PTI) Fakulteta za management Koper od leta 1997 je v Skofji Loki največji Študijski center Fakultete za management iz Kopra. V prihod- e: osebno na zi Skofja Loka, telefonu la. 4220 13 00 ali univer- a Loka. Interneta dvelemi program poklicno tehniškega izobraževa- njem študijskem letu bodo vpisovali v vse letnike do- ^^^^tiajoKa.si. nja se lahko vpišejo vsi, ki so uspešno končali šolanje 23 poklic prodajalec, poslovni tajnik ali administra- tor. Po uspešno opravi jeni poklicni matun lahko udeleženci izobraževanje nadaljujejo na višješolskih in programih različnih smeri. njeni predmeti, Ekonomski tehnik diplomskega strokovnega Študija ter podiplomski specialistični študijski program. Kandidati pošljejo drugo prijavo za vpis v i. lemik dodiplomskega študija od 21. avgusta do 1. septembra 2007 na Visokošolsko pri javno-informacij s ko službo ali se prijavijo v septembru preko spletne V začetku julija 2006 so bile «fprejcie spremembe in dopolnitve Zakona o izobraževanju odraslih. Z uveljavitvijo sprememb so udeleženci izobraževanja odraslih, ki se izobražujejo po javno veljavnih vkljuäti. Trajanje izobraževanja je tako števila priznanih Izpitov. Vsa predavanja potekajo v popoldanskem času od 16.50 do J9.30, dvakrat do Štirikrat tedensko. Triletni programi se zaključijo z zaključnim Izpitom, štiriletni pa s poklicno matiiro. Kandidatom, ki so uspešno V štiriletni program srednjega strokovnega izobra- podiplomske programe pa morajo prijavo strani fakultete (www.fm-kp.si). Kandidati za vpis v prvcramih osnovnoi^ohkesa, poklicnega, srcdnje- ževanja se vpišejo vsi z uspešno zaključeno preko omenjene spletne strani najkasneje do n. osnovno šolo. Po uspešno opravljeni poklicni matu- septembn na ri lahko udeleženci izobraževanje nadalj višješolskih in visokošolskih študijskih programih različnih smeri. m višjega strokovnega izobra^^anja. pridobili pravico do zdravstvenega var.siva iz obveznega zđrav<;tvenega zavarovanja ter pravico do drugifa | l Informativm dan za vse programe bo v četrtek, 6. ugodnosti (na primer: prevozi, štipendiranje, septembra, ob 17. uri v prostorih Ljudske univerze v opravljanje začasnih a}i občasnih del i^.), a niso i. zaključili kakšen drug izobraževalni program, se Turistični tehnik Univerza v Ljubl|ani, Fakulteta za upravo opravljeni splošni predmeti zaključnega Izpita oz. V štiriletni program srednjega strokovnega izobra- V študijskem centru v Škof]l Loki so organizirana poklicne mature v novem programu priznajo. ževanja se lahko vpišejo vsi z uspešno zaključeno predavanja za visokošolski strokovni študijski pro- v delovnem razmerju, prijavljcoi o^be ali sc nc izobražujejo v skJadu s predpisi o zaposlovanju ijj zavarovanju za primer hrcj^ioscl- aosil. Omenjene pravIcc je mogoče uveljaviti do dopolnjenega 27. leta starosti. { A 20 šolski glas, petek, 51. avgusta 2007 Anketa oglasi BLED Evropski Socf ^ äd VIŠJ A s TR o KOVff A U ZA C0ST(NSTV0tNTÜRIZEM6LED V letu 2007 pot«ka prenova visjesolsttfHstudijskih programov^ ki bodo nudili itudentom Iz^ifiiost, tesnejio povezanost z go«podarvtvom< kreditno vr^naklo.sL TELEFON-centrala: odrazih Domaća si ran: E-oosla: brcda ://swAv. 04/251-17-16 .kr.edus s .arnes.si /uiK/arg GIMNAZIJA KRANJ razširja svoio dejavnost tudi na IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH 1. PROGRAM GIMNAZIJA: omogoča pridobrtev široke splošne izobrazbe 5. ^opnje in nadaljevanje študija. 2.MATURITETNI TEČAJ: enoletna priprava na splolno maturo, ki daje 5. 3. PRIPRAVE NA MATURO ZA OBČANE: m nadaljevanje študija za Kandidate, ki nimajo pogojev za vpis v mahjritetni tacaj. Prijavite se do 10. oktobra 2007 Oo 14. septembra je Še čas, da se prijavite na MATURITETNI TEČAJ ZA DIJAKE INFORMATTVNI DAN ZA VSE PROGRAME: PONEDELJEK, 10. 9. 2007. OB 17. URI V AVLI Srednja sola • Višja sola izobraževalni programi: nženir kmetjstva in krajine nformacije 0 rednem in zniLsno izrednem Študiju dobKe v tajništvu Pomočn k v biotehniki 1 ali te.: 04/27 72 100. Mlekar Pek IzobraŽevanje odraslih Slaščičar t Vsi našteti programi Živilsko prehran ski tehnik Tečaji: Živi ski tehnik PTl • konzerviranje sadja in vrtnin (v septembru), KMETIJSTVO . predelava mleka v mlečne izd eike Gospodarna podeželju (v oktobru), Krrietijsko podjetniški tehr^ik • izde ovanje drobnega pec va SSI in PTl (v novembru). • peka kruha in potic (v decembru), HORTIKULTURA • izdelovanje božicno-novo letnih Vrtnar aranžmajev ir^ aranžiranje daril Cvetličar (v decembru). Horlikjlturn tehnik SSI in PTl Informac je 0 vpisu, prekvalifikacija ti In dokvalKikacijah Glede vp]$a v programe dobite na številki 04/27 72 120. dobite več informacij Će Vas zanimajo naši teća!i< pri šolski svetovalni služb pa poki čite in se prijavite na Štev (ko po tel.: 04/27 72 124. 04/27 72 120. Anže Gorenc: "Šolal sem se na smeri elektrotehnik-elektro« nik. zdaj sem opravljal še poklicno maturo. S tem se bo zaključila moja šolska pot, saj imamo doma obrt in bo dovolj dela tudi zame. ii Klemen [ančič: "Če bom uspešno opravil poklicno maturo, se bom vpisal na Elektro fakulteto v Ljubljano. Če ne, bo pa treba delat." Anja Bradeško: "Najprej sem končala frizersko šolo, potem sem šla na maturitetni tečaj, zdaj pa še na splošno maturo. Želim se vpisati na Pedagoško akademijo v Ljubljano, saj razmišljam o poklicu razredne učiteljice." UUDSKA UNIVERZA RADOVUlCA KRANJSKA CESTA 4, 4240 RADOVUlCA V šolskem letu 2007/08 smo pripravili vpise v naslednje izobraževalne programe: • BREZPLAČNA OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE {7.. 8 in 9. razred) TRGOVEC - PRODAJALEC od 1. do 3. letnika in prekvalifikacija za poklic prodajalec (eno leto) • EKONOMSKI TEHNIK od 1. do 4. letnika • EKONOMSKI TEHNIK - PTl: 1. in 2. LETNIK za končan program TRGOVEC • PRODAJALEC ter ADMINISTRATOR • EKONOMSKI TEHNIK - POKUCNI TEČAJ za gimnazijce • TURISTIČNI TEHNIK od 1. do 4. letnika • FAKULTETA ZA UPRAVO v študijskem središču LU Radovljica v študijskem letu 2007/08 vpisuje v 1. letnik dodiplomskega visokošolskega študija UPRAVA m magistrskega Študijskega programa UPRAVA «PUM - PROJEKTNO UČENJE ZA MLAJŠE ODRASLE •JEZIKOVNI IN RAČUNALNIŠKI TEČAJI • FAKULTETA ZA UPRAVO V študijskem središču LU Radovljica v študijskem letu 2007/08 vpisuje v 1. letnik dodiplomskega visokošolskega študija UPRAVA in magistrskega Študijskega programa UPRAVA PREDNOSTI IZOBRAŽEVANJA NA LU RADOVLJICA • individualno svetovanje »načrtno skrbimo za kakovost izobraževanja {projekt POKI m SVETOVALEC ZA KAKOVOST) • pridobili smo izjavo o kakovosti «plačilo Izobraževanja na več obrokov ♦ brezplačna učna pomoč za vsebine v formalnih izobraževalnih programih na stopnji osnovne in srednje šole »status odraslih udeležencev izobraževanja ]e enak rednemu statusu dijaka/Študenta «začetek predavanj je prilagojen udeležencem izobraževanja «v Času predavanj zagotavljamo varstvo otrok »možnost dostopa za giba ino ovirane osebe «informacijska pisarna in učiinice so na isti lokaciji «bližina parkirišč avtobusne in železniške postaje «uradne ure od ponedeljka do četrtka od 8.00 do 18. ure, ob petkih od 8.00 do 14. ure NE ODLOŽITE SVOJEGA ŠOLANJA ŠE ZA ENO LETO LJUDSKA UNIVERZA RADOVUkCA - ŠOLA S TRADICIJO! INFORMACIJE OB DELAVNIKIH od 8. do 18. ure: 537-24-00, info^lu-r.si šolski glas, petek, }i. avgusta 2007 Aktualno 2j Tatovi so redko šolskih Kraje v šolskih garderobah so redke. Zavarovalnice povrnejo škodo zaradi ukradenega oblačila, ne pa tudi denarja. ROGR^S to ^^^ JEZIKOVNA ŠOLA. Cf.O.O. SEUAKOVO NAS. 33, 4000 KRANJ TEL.; 04/2310 644. GSM 03V666 380 www.wrsl.com/progr€&s/ Vpisuje v spomladanske tečaje ANG. NEM, FRA. (sploine In poslovne na vseh stopnjah» KonverzacIJske). Ter priprave na: ■ Mednarodne IzpHe ■ Izpite državnega Izpitnega centra za aktivno znanje • Maturo POSEBNA PONUDBA: INTENZIVNI TEČAJI V SKUPINAH Z 2 . 5 UČENCI Simon Šubic Kranj • V ponedeljek, ko se bo marsikateri otrok v Šolo odpravil v novih oblačilih in obutvi, se njihovim staršem ni treba pretirano bati, da bi se otrok domov vmiJ gol in bos. Kiaje v šolskih garderobah so namreč razmeroma redke, zatrjujejo v kranjskih osnovnih šolah. "Kraj v garderobah je zelo malo," je pojasnil Niko Slapar, ravnatelj Osnovne Šole Stajie-ta Žagarja. V zgornjih dveh nadstropjih Šole so postavljene kovinske individualne omarice» ki jih koristijo po dva ali trije učend. Omarice zaklepajo, zato težav s tatvinami ni. V pritličju, kjer so mlajši oddelki, so garderobe odprte, vendar txidi tam ne prihaja pogosto do kraj. "Se največkrat kaj izgine iz garderobe pri telovadnici,'' dodaja ravnatelj. V primeni, da pride do kraje, na OŠ Staneta Žagarja skušajo problem urediti sami. "Kolikor nam seveda pedagoški prijemi to dopuščajo, sicer pokličemo službe, ki so pristojne in usposobljene za reševanje takih zadev." je Še pojasnil Slapar. Lani so policijo klicali le enkrat, ko je bil ukraden denar, je dejal. Tudi na OS Simona Jenka in njenih podružnicah kraje v Šolskih garderobah niso pogoste, je zatrdila ravnateljica Nevenka škrlj. "Na matični šoli imamo vhod skozi garderobo in je v preteklosti občasno prihajalo do kraj. zato smo garderobne bokse zavarovali z rice za oddelke, v ostalih podružnicah pa garderobe zaklepajo učiteljice," je razložila, V primeru kraje skušajo sami ugotoviti, kaj je bilo odvzeto ter kako in zakaj je do tega prišlo. "Polici- nja Škode zaradi tatvin v arderobah. Na 0$ Staneta agarja se za to možnost niso odločili, na OŠ Simona jenka pa imajo zavarovanje sklenjeno. "V primeru kraj zato starše takoj usmerimo je navadno ni treba poklica- na zavarovalnico, ki pa povr-ti; pokličemo jo takrat, ko ne škodo le ob kraji oblačila šolo obiščejo vlomilci," je aH obutve, izginulega de- mrežo in omejili neljubo dejala Skrljeva, početje. V podružnici Center imamo posamezne oma- Nekatere šole se odločijo tudi za sklenitev zavarova- narja ali mobilnega telefona ne poplačajo," je pojasnila ravnateljica Nevenka Škrlj. Šolanje v naSih programi ti vam omogoča: Široke možnosti oadaljnjega Šiudijd, temeljna znanja iz podjetništva, dobra i;i formacij ska zsanja, možnost sočasaega Šolanja na drugib srednjih šolah, doseči nadpovprečen uspeh pri maturi in poklicni maturi, usklajevati šolsko delo z drugimi dejavno^strai (šport, kultura), delati s' vzdušju dobrih mcdscbojoih odnosov, - uživati v obšolskih dejavnostih (tabori in zimovanja. Utenimi in glasbeni večeri. Šolska odbojkarska in košarkarska liga« bum&nitaiBo prostovoijoo delo, programi Unesco šole, Stevibi izleri in ekskurzije ...) i izoOmžujemo v E in(v izigra programih: KOHpiiftKA OIIMIt AZI4A BWKOMSKI TEHNm ATURITETNI TEČAJ 11 nju H, šolanje na daljav NOMSKI TEHNIK TURITETNI TEČAJ V šolskih garderobah $o kraje razmeroma redke. / FoT9' liM« Doki (aah^v) ... Strojništvo Skofja ioka 4220 Školja Loka. Potflu&nlk ^b TeL:04 506 2317 Fax: 04 506 2318 IZOttRAŽBVANJC ODRASLIH v Uto 2007/2008 tzobražcvanie za poklica: Obdelovalec Kovin Instalater strojnih instalacij Strojni mehanik 4 Orodjar Oblikovalec kovin Avtoserviser - NOVO! Avtokarose ris {- NOVO! Stroj ni lehn ik Strojni tehnik (PTl) Vi^leiolsko izobraževanje Inženir strojništva - Računalništva: wwd, excel, power point, auto-cad, iriegra-cad - za voznika sifićarja - Usposabljanje za programiranje CNC obdelovalnih $trojev IMrORMATfVNI DAN V pomdeQ^hf 3* 2007* ob IS. un v ucUnm 236 VUUONO VABLJENI! Srednja trgovska šda Kranj Župančičeva 22, 4000 Krani SVOJO STROKOVNOST IN USPEŠNOST POTRJUJEMO ŠE NAPREJ razpisuje za šolsko leto 2007/2008 vpis v programe izobraževanja odrasfih, in stcer: 1. v program TRGOVEC (srednje poklicno izobraževanje). pokJIc PRODAJALEC se lahko vpiše, Kdor uspešno Konča: • osnovno solo ali program nižjega poklicnega izobraževanja ali njemu enakovreden program po prejšnjih predpisih ter izpofnjuje tUdI druge pogoje za n^Is, navedene pri posameznem izobraže valnem programu. 2. v program prekvalifikacije za poklk: PRODAJALEC se lahko vpiše, kdor uspejo Konča: • katerokoli solo IV. ali V. stopnje. 3. v program EKONOMSKI TEHNIK (poklicno tehniško izobraževanj«), poklic EKONOMSKI TEHNIK (Komercialno pod rc£jd) se lahKo vpiše. Kdor uspejo konča: • triletno poklicno izobraževanje po programu trgovec, prodajalec (dualni sistem), administrator, poslovni t£^nlk. 4. v program EKONOMSKI TEhNIK (srednje strokovno izobraževanje), poklic EKONOMSKI TEHNIK (komercidlrx) podrodje) se lahko s^še» kdor uspejo konča: • osnovno šolo ali program nižjega poklicnega izobraževanja ali njemu enakovreden program po prejšnjih predpisih ler izpolnjuje tudi dojge pogoje za vpis, navedene pri posameznem izobraže- s®]nem programu. 5. v program prekvaimkacije za pokJic EKONOMSKI TEHNIK se lahko vpiše, kdor uspesno konca: • kateroKol) šolo V. Stopnje. Izobraževanje bo potekalo v »I * SAM 0I20BRAŽEVANJA INFORMACIJE: od ponedeljka do petka med 8. in 14. uro po telefonu: 04/2325 070. 04/2325 084 ELEKTRONSKA POŠTA: STS. KRANJ@GU ESI ARN ES. SI KLETNA STRAN: HTTP://WWVV.STB-KRANJ.SI SREDNJA LESARSKA ŠOLA SKOPJA LOKA izobražuje za naslednje poklice OBDELOVALEC LESA MIZAR TAPETNIK LESARSKI TEHNIK Slušateljam izdelamo individualni načrt izobraževanja, ki upošteva vaše predhodno izobraževanje in vaše delovne izkušnje. Potek izobraževanja bomo prilagodlH vašim potrebam in zmožnostim, Z dostopnimi cenami izobraževanja vam želimo omogočiti pridobitev lesarskega poklica. Vate vloge za vpis sprejemamo do informativnega dne. ki bo 24. septembra 2007 ob 15.30 v SLS Škofi a Loka, Slovenska lesarska industrija m obrt potrebujeta dobro usposobljene ljudi za nadaljnji razvoj. srednja lesarska sola škofja loka. kidričeva c. s9, 4220 skopja loka. Tel. 04/5130-500. faic 04/5130-501 e'pošta: sls^k.)aks@gue8t.arnes.si, http://www2.arne$.si/*€Bkrriesl6 22 Šolski glas. petek, 31, avgusta 2007 Pogovor Šoli ne gre brez v ucenia srednješolska leta je potrebno redne Zelo pomembna je tudi podpora staršev, Maja Bertoncilj Prehod iz osnovne v srednjo šolo je za marsikoga težak in stresen. Več o težavah, s katerimi se srečujejo sred« nješolci, je povedala Tanja Varjačič iz svetovalne službe na Gimnaziji Kranj. S katerimi spremembami se sreča najslnik ob vstopu v srednjo šolo? "Sprememb je zagotovo več. lega je predvsem dijake z nižjo samopodobo, manj samozavestne strah, kakšen vtis bodo naredili na soiolce, na profesorje, če bodo zadostili pričakovanjem starSev. Preskok iz osnovne v srednjo šolo je za nekatere res težaven in stresen." "Razlogov je več, najpogostejši pa je, da se ne znajo redno uäti, nimajo delovnih navad. V osnovni Šoli se na račxm bistrosti in tudi prizadevnosti pri pouku še da dosegati dobre rezultate, srednjo šolo pa k redkim izjemam uspe končati brez uče- jim zdi v redu, snov pa se nabira." Kakšna je vloga staršev pri sred n ješoicu ^ "Vloga slaršev je zelo velU^, Pomembno je, da dijaka podpirajo, ga razumejo tudi takrat, ko ima kakšne težave. Tanja Varjačičj pedagoginja, svetovalna delavka na Cimnazijf Kranj / FOTO; Co®*ro KavCiC zno hodi domov, spremeni tivne, ie lo že alarm^ da se je vedenjske navade (postane pretirano agresiven, de pre- boj je prepisati na manj zahtevno Šolo? siven ali nesrečen), ali pride "Če so kljub vloženemu tru- Zaradi katerih problemov se dijaki prvih letnikov najpogosteje obračajo na vas? ^'Zelo različno. V začetku nja. Učiti se je potrebno red- Opažam, da so starši včasih že do hitrega poslabšanja učne- du konstantno negativne no, poleg tega nam to zna- ob prvih neuspehih otroka pa» ga uspeha. Nekatere od teh ocene, se je smiselno pogo» nje ostane dalj časa kot tisto, nični. Prva negativna ocena še težav, predvsem zapiranje ki ga pridobimo pri kam- ne pomeni konec sveta." panjskem učenju, ki dolgo- Prva precej velika je vstop v predvsem zaradi osebnih te- ročno ni učinkovito, saj se novo šolo, novo okolje, novi Žav, Če se ne znajdejo v raz- snov nadgrajuje, Predvsem so profesorji. Drugačen je tudi sistem dela. V srednji ŠoU se snov jemlje hitreje, več je treba znati. V osnovni Šoli se učenci lahko veliko redu, imajo težave doma, po je torej problem v tem, da prvih preverjanjih znanja pa dijaki nimajo izoblikovanih tudi zaradi težav povezanih učnih navad in pri tem jim z učenjem." lahko pomagamo. Predstavimo jim metode učenja, Id so naučijo že s poslušanjem, so- V osnovni šoli super odJiČ- najbolj učinkovite, ter jih delovanjem pri pouku, med- njak/inja, v srednji Šoli po- opozarjamo na redno uče-tem ko v srednji šoli brez pravni izpiti. Kje tičijo razlo- nje. Dijaki na začetku kar Na kaj morajo bid starši še posebej pozorni? "Da se z otrokom nekaj dogaja. lahko ugotovimo z opazovanjem različnih kazalcev: otrok se naenkrat zapre vase, ni več pripravljen govoriti o sebi. s učenja doma ne gre. Poleg gi za takSen preobrat? čakajo, se imajo ßno, vse se zman) Ša komuniciranje na min mum, pojavijo se neupravi čeni izostanki od pouka, po« vase, so povezane z obdobjem odraščanja, tako da ni nujno, da Če opazimo katero izmed omenjenih težav, da to že pomeni, da se 2 otrokom nekaj slabega dogaja. Zelo pomembno je, da smo Šola in starši na istem bregu, saj lahko skupaj naredimo bistveno veČ." Če posameznik ugotovi, da se trudi, ocene na ro ne^ar varjati o prepisu, vendar ne prezgodaj, ne že ob prvih negativnih ocenah. Možnosti, da se uspeh popravi, je namreč veliko. Na Šoli imamo svetovanje in inŠtrukd- )e. :>o pnmeri, ko ima celo šolsko leto negativne in potem ponavlja letnik, pa se izkaže, da je le potreboval Čas, da le dozorel. se prilagodil, potem pa vsa štiri leta izdeluje brez težav." UNIVERZA V NOVI GORICI Vipavska 13, 5000 Nova Gorica objavlja prosta vpisna mesta na študijskih programih: Fakulteta za aplikativno naravoslovje Univerzitetni študijski program Itlženiiska fiztkd (prva stopnja) Univerzitetni študijski program Okolje Poslovno-tehniška fakulteta # Visokošolski strokovni .studijski program Gospodarski inženiring (prva stopnja) Magistrski študijski program Gospodarski inžeoiring (druga stopnja) Visoka šola za vinoffradništvo in vinarstvo Visokošolski strokovni studijski piogam Vinogradništvo in vinarstvo (prva stopnja) Fakulteta za podiplomski študij Poäiplcmskl studijski progrtxmi: Znanosti o okolju Karakterizacija materialov Kiasosiovie 1 nterkulturni Študiji^primerjajiii študij idei in kuttur iconomika in tehnike konservatorstva arhitekturne in loaiioske dediščine Moiekulama genetika in biotehnologija (tret)a stopnja) fizika (tretja stopnja) Več informacij dobite na telefonski Številki ali na spletni strani http://www.uj:ig.si. EKONOMSKA ŠOLA KRANJ Srednja poklicna in strokovna šola Kidričeva 4000 KRANJ Razpis za vpis odraslih v šolsko leto 2007/2008 Vpisovali bomo v Ekonomska gimnazija Admin is^ator Ekonomski tehnik Ekonomski tehnik • PTI Ekonomski tehnik • poklicni tečaj VERIFICIRANE TEČAJE: Angleščina za odrasle Francoščina za odrasle Nemščina za odra^ Slovenščina za tujce TEĆAJE RAČUNALNIŠTVA: Osnove okolja Windows XP, uporaba Interneta in elektronske pošte Urejevalnik besedil {word) Delo s pre^ednicami (excel) Izdelava prosojnic (power jpoint) Tečaji hitrega tipkanja Skrajni rok za i^pis v poklicni tečaj je j 4. 9. 2007. Vse informacije o vpisu v poklicni tečaj dobite v svetovalni službi. Tel.: 04/20 lo 629. Infamiaiivni dan za izobraževanje odraslih (razen poklicnega tečaja) bo 20. 9. 2007. ob 17. uri v učilnici 12 (Cesta Stflnrta Žagarja 33. 4000 Kranj) Vpis bo potekal od 24. g. 2007 do 28. g. 2007. Sploinc informacije dobite na telefonski ŠU\nlki 04/20 10 622. Ce bo dovolj kandidatov, se bodo vsi tečaji izvajali v začetni in nadaljevalni obliki. šolski das» petek, 31. avgusta 2007 23 Studentska Raziskovanje Slovenije sedeža pina Sadar Ko I esa rska sekc i f a K) u ba šrudeniov Kran) združuje aktivne šludente, naveličane ustaljenih praks druženpa ob kavi in pivu. Altamalivo monotonemu posedanju v lokalih in poležavanju pred televizijskim ekranom so na§11 v raziskovanju narav nih lepot, premikanju fi2iS| I m B] I 24 šolski glas, petek, 31. avgusta 2007 Reportaža JEZIKOVNA ŠOLA pri Ljudski univerzi Kranj www.lu-krani.si 9 280 4816 AN ' NE n FR - SP SL In druge jezike, kijih potrebujete Vp5s: 3.9. do 14.9. Začetek: 18. 9. 2007 60-urm splošni tečaji individualni tečaji tečaji za podjetja priprave na izpit za aktivno znanje pnprave na maturo AN • NE Zakaj prav z nami? Ob znanju boste pridobili le: « veqo kompetentnost in mobilnost ♦ zadovoljstvo * noveian in se popuste in ugodne plačilne pogoje 11 UÖH SE. KER SE ČEMIM IN IGER SEM CENJEN" VAB L3ENI Fakulteta za lomske državne in evropsKe študije r.iTpi'^ujt if.is i- iut^k'dnjć podiplomske štuJijsk^ programt: ZNANSTVEN! MAGISTERIJ "Državne in evropske študije" "Mednarodne, primer{alne in evropske Študije' STROKOVNI MAGISTERI) "Javna uprava" 'Mednarodne in diplomatske Studije" SPECIALIZACIJA "Driavne Studije" DOKTORAT ZNANOSTI "Državne in evropske žtudije" ROK ZA ODDAJO PRIJAVNICE ZA VPIS: 7. september 2007 VPrSNJ DNEVI: ao.. 21, september 1007 Za strokovna magisterija je ra^pfsanih 140 kon cesioniranih (breaplačnih) vpisnih mest. S strokovnega magblerija je možen prehod na znanstveni mapsterij upoštevajoč pridobljene kreditne točke. Obrazec zu prijavo za vpis in vse informacije dobijo kandidati T\3 spletni strani fakultete www.fds.si. po telefonih: 041/497 $20, 04/260 iS 50 Ln prek elektronske pošte brdo@fds.si. Koroikd cesta 35,4000 Kran}. Tel.: 04/ 2360 750,2021 164 Delovni čas: vsak dan od 8. do 19. ure, v soboto od 8. do 12. ure BREZ SKRBI VSAK ŠOLAR V ŠOLO HITI ČE PRI KARUNU DOBRIH CEN NE ZAMUDI! ■ zvezki A 4 od 0.38 EUR dalje ■ barv ki se tako ohranijo za več Britof • Nakupi učbenikov, šolskih let- Matija je isto šol-delovnih zvezkov in drugih sko torbo uporabljal kar štiri Šolskih potrebščin sc v za- leta, še eno leto dlje je imel četku šolskega leta za starše peresnico. Veliko stvari se pogosto precejšen finanČ- da uporabljati več let, Če ni zalogaj, še zlasti će šolo imajo otroci pravi odnos do njih," je razmišljala mama Helena. Špela in Marko bosta v novem šolskem letu uporabljala stari torbi, Ana in Matija pa sta za rojstni dan dobila novi. Oče, ki je avtoprevoznik, ju je kupil v Nemčiji, "Za eno je odštel 15 evrov, ker je imela majhno lepotno napako • skorajda neopazno packo pri nas pa bi takšna stala 70» 80 evrov," je razložila mamica. Dandanes znajo imeti otroci pri šolskih potrebščinah tudi posebne želje in skušajo slediti trendom, ki jih opažajo pri vrstnikih v Šoli. "Vem» da so potrebščine 2 motivi junakov iz risank in podobno precej dražje kot "običajne' stvaii. Ase otroci ravno tako dobro šolajo, Če- obiskuje več otrok. Pri Zev-nikovih v Britofu pri Kranju imajo, denimo, sedem otrok. Enajstletni Marko bo začel obiskovati peti razred osemletke. Matija bo novembra dopolnil deset let in gie v peti razred devetletke, osemletna Špela v tretjega. Šolski prag pa bo letos prvič prestopila tudi šestletna Ana. Drugi trije otroci - štiriletna Marija, dve in pol leti stara Neža in enoletni Marjan - bodo na vstop v šolo Še malo počakali. Mamica Helena in očka Tomaž Zevnik sta tako morala za Šolo opremiti Štiri otroke, a za to nista zapravila tako zajetnega kupčka denarja. Torba v Nemčiji 15 evrov, pri nas 70 Helena In Tomaž Zevnik z otroki / Poto: itna Dokl prav nimajo najpopularnej- Otroci Si bodo učbenike iz- ših šolskih potiebščin," je ^^^ ^^P^ ^^ ^ šolo, m posodili v šoli, delovne zvez» dejala mamica. drugim, marsikaj pa dobi- Otrok sam ne ve, kaj je mo od sorodnikov. Zakaj bi 'znamka', s tem jih seznani-oblačila metali proč, če so jo starši, ki razmišljajo v smislu, da so znamke' boljše. Otroci to prinesejo v šolo, drugi jih vidijo in si še sami želijo priznanih blagovnih znamk/' je razmišljala Helena in dodala, da skuSa- ohranjena?" se sprašuje mamica. "Otroci se po prihodu iz Šole preoblečejo v oblačila za doma. to so tista, ki niso ke in druge Šolske potrebščine, kot so zvezki, mape, pisala, lepila in ostalo, pa so že Pregovarjanja zaradi "znamk* ni na ta način 'lepša' oblačila ohranijo dlje časa. Če bi jih imeli ves dan na sebi, bi se slej ko prej umazala," je raz- ta z možem otioke vzgajati v drugačnem duhu. "Materialne dobrine niso vse. Do- naročili v šoli- Za najstarej- Začetek šolskega leta je pri ^oiih. Tudi pn oblačilih so sle) naju še noben od otrok Sega Marka sta odštela 120 marsikaterem staršu pove- otroci večkrat pozorni na to, ni pnšel prosit, da bi mu ku- evrov, za Matijo 100 evrov. zan tudi z nakupi oblačU, a ^^j nosijo njihovi vrstniki, pila drage potrebščme ah za tretješolko Spelo 77 in za Zevnikovi niso med njimi, oblačila priznanih blago- oblačUa, ker jih imajo sošol- prvošolko Ano So evrov, "V nabavo oblačD gremo, ko vnih znamk pa morajo star- ci. a m rečeno, da naju v pn- skupaj torej okoli 380 evrov. jih otroci potrebujejo. Veli- ^^ pošteno seči v žep. "Kriva hodnjih letih ne bodo izsU- "Otioke že od vsesa začetka ko stvari ponosijo drug za za so v prvi vrst» starši. jevaU" za takšne stvan." Poslovalnice: Kranj 1, Slovenski trg 8, Storžič Kranj 2, Kidričeva 53, Dijaški dom V V Sk. Loka, Šolska ulica 2, Arnolova hiša Radovljica, Kranjska cesta 1, poleg avtobusne postaje CSAA: 031 364 364 avtošola www.avtosoldekspert.si PETEK 31.8.2007 GL/ SB / TELEVIZIJ M Danes Etno Rock festival Danes. 31. avgusta^ bodo v središču Domžal pripravili že enajsti Etno Rock festival. Organizatorji KUD-a Kontra-bant so poskrbeli za pester program, ki bo potekal od 1 ure dalje. Festival bodo odprle Sirene, dekliška pevska skupina z repertoarjem črnskih duhovnih, ljudskih, pop in filmskih pesmi. Za njimi pa se bodo zvrstiH §e Kosci, skupina Etno ploČ, Same babe, Kontrabant, Strojrra-chine ter Slon tn sadež. I. P. Za Piramido izbrali tri v uredništvu razvedrilne oddaje Televizije Slovenija Pi ramida so na.avdiciji za nove pevke, izbrali tri» ki bodo svoje pevsko znanje televizijskim gledalcem predstavile že ta torek. Novi trlo oddaje Piramida tako sestavljajo Vesna Topolovec, Suzana Savić in Da$a CradiŠek. A. B. LOŠKI ODER Skopja loka ABONMA SEZONA 2007/2(M) 8 LOSKJ ODER Michael Frayn HRUP ZA ODROM (komedija) igrajo' Jiiša Berce. Miha Kalan/hlok Drobik. Boja/i Trampiiš. /\'ira Maiovrfi. Matej Čujovič. Jen a Ziipa n. Joče Dra bik i/? Janez Dehefjak SLGCEUE Vinko Mdderndorfer ŠAH MAT (komedija) feiija' Dušati Mlakar Mirv Poäjed. Renato Jeniek. Jagoda, Barbara Udović. Barbara Međvešćek,L44Čkđ fbćkaj, Tjaša Žeieznik in Rmtko SNG NOVA GORICA In KULTURNI DOM SEŽANA Radoslav Zlatan Doric KAKO SMO LJUBILI TOVARIŠA TITA (komedija) režija Marjan Bevk igrajo,- Gojtnir Leš/vak-Gc^c, Teja Gfazar. Miha Nemec in Branko Ličen SNG MARIBOR Noel Coward LMTMNA KOMEDIJA (komedija) Igrajo: Ksenija Miš/č, Branko Stiirbej Lg. in Zidanik Bjehbrk AVTONOMNO GLEDAUŠČE LUJ IR1 Več avtorjev ŽENSKA AVDICUA (komedija) režija. Miha Golob igrajo: Saudi Faviin, Tijana ZinajiČ. Barbara Medvešček Vesna f^rnarcič Zunič. Ne'va-Jana Flajs in Žiga CENA ABONMAJA ODRASLI UPOKOJENCI 60 EUR 58 EUR STUDENTI IN DUAKJ 52 EUR Možnost placüa v dveh obrokih. VPIS Dosedanji abonenti: 3. in 4. september Novi abonenti: S. in 6. .september y pisarni gledališča od 10. do 12. ure in od 14. do TEl£FON: 04/5}20S$0. GSM: 04I/?S0^9B2 . ure t i i 1 \ i Govorice okoli novih voditeljev Tistega lepega popoldneva so se zaključile že pred nekaj dnevi. Izbra so igralca Tjašo Žeieznik in Dejana Pevčevića. Njuna naloga bo težka, saj je primerjanje z bivšima voditeljema neizogibno. TLP se sediaj imenuje NLP. J3 Jasna Paladin nedeljo, ob 14.30 na prvem programu Televizije Slovenija prvič na sporedu prenovljena nedeljska razvedrilna oddaja NLP, ki jo bosta vodila Tjaša Žeieznik in Dejan Pevčevič. Oddaja bo poleg že nekaterih starih, uveljavljenih rubrik, ki so jih gledalci vajeni iz oddaje Tistega lepega popoldneva, postregk tudi z novimi Gostje v prvi oddaji bodo ustvarjalci filma Peleli-njl zajtrk, ki je nastal v koprodukciji s Televizijo Slovenija in smo zadnje dni o njem kar nekaj videli ter slišali. E^rva izmed novih rubrik se ^^ tiskovni konferenci so nam razložili^ da bo prenovljena TLP poleg novih voditeljev bo imenovala Nedeljska ml* postregla tudi z vsebinskimi novostmi, /^ou^^»» sel, v kateri bodo otroci, stari od štiri do sedem let sprego- slovenski spot, sledila bo ru- ka U • rbano, ki lx) govorila o ce. Anžej Dežan vas bo pope- vorili o ljubezni, poštenosti, brika Jezikamo. V njej bo kulturi bivanja oziroma tako Ijal skozi rubriko Družabna, lepoti in dobroti. Sledile Ana Marija Mitic skupaj z imenovanem življenjskem v kateri bomo obdelali najpo- bodo že znane rubrike, kot gledalci odkrivala napake v stilu. V nadaljevanju bo ne- membnejše družabne do- so 5 minut slave, Človeški vsakdanji rabi slovenskega kaj minut za britanski hu- godke tedna. V taksiju 2 Ano faktor in Glasbeni dvoboj, jezika. Marjan Jerman bo v mor. začenši s humoristično- )ud pa je rubrika, v kateri se Sledile bodo športne novice rubriki Nedeljsko oko še ved- dokumentarno oddajo z bo razvpita novinarka in pisa- imenovane GreMa se šport, no odkrival resnične zgodbe ki jih bosla vodila Mateja Ja- iz slovenskega vsakdana, v Ruby Wax, Oglasni blok, v kateri bo komentirala duho- teljica Ana )ud pogovarjala z znanimi Slovend. na koncu nežič Hemler in Grega Pet- rubriki GlasNe pa bodo pred- vite oglase. Glavne goste od- pa bodo oddajo zaključili z emel. V rubriki Sveže bodo stavili glasbeno uspešnico, daje NLP bodo v studio pova- nastopom zmagovalca glas-premiemo predstavili nov glas nedelje. Sledila bo rubri- bili po Poročilih v Čas za jui- benega dvoboja. pnnin A k L 7 september 2007 Petar Graio • Kingston • Karma • Atomik Harmonik Saša Lendero « Turbo Angels * Rebeka Dremelj Žana ♦ Omar Naber • Pop Design • Rok' n' Band __v _ Tanja Žagar * Kocka ^ Sanja Grohar * Petra Slapar Stereotipi * Foxy Teens * Robert Kreslin Cd !8:00 uro dalje P.M !v tcnt 1 • I Ki .ini it k.I tcnti • VSTOP PROST M s e 19 rnii^M o 9 s €e>u M. lOOC iku»(| PETEK 31.8.2007 03 KULTUR/ Letošnje poletje je v Kranju odprto arheološko najdišče v Lajhu. Doslej izkopali več kot 120 grobov. Igor Kavčič Pavšlar }e oätno nehal tam, kjer so se zabeli zidovi teda- a arheološkem njih objektov. najdišču v Laj- Po besedah Luxove je bilo hu, kot se imC' v nekaj več kot sto letih na nuje predel celotnem območju Lajha iz- Kranja ob Sav- kopanih že več kot 700 gro- ski cesti» je te bov, potrebno pa jih je doda- dni še zelo živahno. Zaščitna ti vsai še 120, ki so iih odko-izkopavanja na več kot 1.500 kvadratnih metrov velikem območju, ki naj bi se po pr- obdobja v Evropi. "Od tega je pali letos poleti. Šlo naj bi za eno največjih grobišč iz tega votni pogodbi z investitor- okrog 35 še nedotaknjenih jem Savo IP končala že v av- grobov in zanimivo, Šest gro- gustu, se bodo nadaljevala v bov z dvema skeletoma. Bo- prvi septembrski teden. Ar- disi moškega in otroka, heologi so namreč našli pre- mame in otroka, celo po dva Pri izkopavanji h grobov je potrebna Izjemna natančnost, cej več grobov, kot so najprej odrasla skeleta skupaj. Zani- saj je velikokrat že po legi dodatnih predmetov ob skeletih predvidevali, zato so s Savo miv je bil grob, v katerem sta mogoče določiti, katerega naroda je bil umrli./'«©»Kav« IP, ki bo na tem območju moški in ženska, pri čemer gradila stanovanjske bloke, je moški ležaJ na hrbtu, žen- narodi, ki so se na tem ob- osmimi tehniki (študenti sklenili aneks k pogodbi in ska pa na trebuhu, kar je močjumenjali, vselqpievze- arheologije), nekaj pa je na voljo dobili še petnajst dni. Po letu 2.004 je to že zelo neobičajno," razlaga Lu-xova in v duhovitem tonu mali tradicijo predhodnikov tudi zunanjih sodelavcev, in so pokopavali na istem Kot je povedala Luxova, so tretje zaŠ0tno arheološko iz« doda, da so na terenu razvili mestu," razmišlja sc^ovomi- zaradi zahtevnosti izkopa- kopavanje v predelu Lajha, celo lokalno teorijo, da je par ca. Pokopi so vsi orientirani v vanj tokrat predvsem želeli teren, kjer arheologi delajo najbrž Še po smrti prešuš- smeri vzhod-zahod, tako da imeti čimveč ljudi iz stroke, tokrat, pa je ptvič leta 1898 tvoval. Dvojni grobovi priča- je lobanja vselej obrnjena "V veliko pomoč nam je "prekop" že tedanji lastnik jo o morebitni epidemiji, ki proti vzhajajočemu soncu, naš podizvajalec, podjetje ze/nijišča Tomaž Pavšlar. je v 6. stoletju lahko zajela Kot ugotavljajo arheologi, so Magelan, ki poskrbi za yet- "Ko smo predhodno sondi- prebivalce teh krajev, saj so grobovi tudi lepo razporejeni rali teren, smo domnevali, da so bili vsi obstoječi grobovi že prekopani, saj Pavšlar bile te osebe pokopane istočasno.^ v smiselnem redu drug ob ja strojna dela in potrebno infrastrukturo za naše delo. drugem. Nekaj, predvsem Na podlagi izkušenj iz izko- Najdbe so datirane v 6. sto- ženskih grobov je büo dokaj pavanj v letu 2004 smo to- za seboj ni pustil nobene do- letje, ko je bila na pomolu bc^tih, saj so naSli različne krat poskrbeli za varnostni- kumentacije o obsegu gro- (kjer je danes stari del Kra- pozlačene in srebrne fibule, ke, najdišče nam tako varu- bišča in števiJu gro^v. Ko nja) zgodnja srednjeveška okrašene s poldragimi kam- je podjetje G7," je še pove- smovnadaljevanjupogleda» nekropola imenovana Cami- ni, številne ogrlice iz barva- dala Judita Lux. V septem- li pod ostanke porušenih sta- um. "Generalno lahko reče- nega stekla, pašne spone, no- bru bodo rušili le nekaj ob- rejših stavb, pa smo našU mo, da je bilo pokopališče v žičke. Najdbe kažejo, da je jektov v tem kareju in arhe- nove, še nedotaknjene gro- uporabi v tem stoletju, gre pa šlo v tem delu pokopališča ologi bodo vsa dela budno bove," je povedala terenska za pripadnike različruh naro- za pokopane umrle višjega spremljali, saj je težko reči, vodja izkopavanj iz kranjske dovod staroselcev, Langobai- srednjega sloja. do kje je 1500 let staro enote Zavoda za varstvo kul- dov. Gotov, Aieriianov do Pri izkopavanjih dve ar- kranjsko pokopališče zares turne dediščine Judita Lux. ljudstev z vzhoda. Očitno so heologinji sodelujeta 2 segalo. V petek so v čast Janezu Puharju v Galeriji MO Kranj odprli razstavo "Kranf, kakršnega ni več". I \ Igor KavČK 193 leti- Kot smo izvedeli od akterjev razstave, želijo veli» kega rojaica narediti bolj pre-a ogled je Izbor poznavnega v Kranju in tudi najbolj zanimi' v svetu. V ta namen so privih motivov me- pravili tudi anketni list. na sta Kranja, kakr- katerega je odgovorilo 198 Šen ie bil nekoč Kranjčanov, ki Puharja po-in se ga po fotografijah spo- znajo in o njem želijo izvede-minjamo še danes. Fotogra- ti še kaj veČ. Novembra bodo fije hranijo v Gorenjskem tako v prenovljenih prostorih muzeju, ki je leta 1990 izdal Zavoda za turizem Kranj od- tudi obsežen katalog fotc^a- prli razstavo, ob tem pa bodo fij z naslovom Kranj, kakršne- pripravili tudi ustrezen peda- gfl ni več, ki je zaradi velikega goški program. "PiUiar je za zanimanja tudi hitro pošel Kranj pomemben tudi v turi- Tokratno razstavo so pobud- stičnem smislu, zato se Štirje Kranjčani, združeni v iniciativno skupino za promocijo niki Petra Puhar Kejžar, Na- bomo trudili obuditi zanima- Janeza Puharja, si prizadevajo postaviti Ime velikega rojaka taša Robežnik, Vasja Dober- nje zanj tudi zunaj naših na mesto, ki mu pripada: (z leve) Vasja Doberlet, Petra let tn Aljaž Primožič posveti» meja/' je povedaJa Petra Pu- Puhar Kejžar, Nataša Rob^nlk in Aljaž Primožič./F«o:igor»:aveii 11 prvemu sloveaskemu foto- har Kejžar in dodala, da je grafu, izumitelju fotografije bilo na začetku vse skupaj vi- li prve pokrovitelje. Na odprt- tudi tri nagrajence, ki so pre- na steklo, Janezu Puharju, ki deti zelo donkihotsko, zdaj ju razstave so izmed vseh. ki jeli praktične nagrade podjet- se je rodil 26, avgusta pred pa so za ta namen že pridobi- so oddali anketo, izžrebali ja Euro foto - Foto Bobnar. ŠKOFjA tOKA Flavtistki nagrada Loca Musica Že po tradiciji ob zaključku poletne glasbene Šole Loca Musica podelijo tudi nagrado najboljšemu mlademu glasbeniku, udeležencu šole. Med letošnjimi skoraj petdesetimi glasbeniki so bili za nagrado, ki jo podeljuje občina Škofja Loka, nominirani Zoran BtČanin, Je-rernias Flied! (oba violončelo), Davorin Mori (klavir), Vid Sajovic (violina) ter Eva UŠeni^nik in Katarina Čivre [obe flavta). Nagrado je Katarina Čivre (glej fotografijo) prejela na zaključnem koncertu v ponedeljek na Loškem gradu, kjer je svoje glasbeno znanje predstavila tudi prisotnemu občinstvu. L K. RAOOvyicA Živimo Linhartovo mesto v Muzejih radovljiške občine so v avgustu pripravili pester program poletnih delavnic, ki so potekale že cel pretekli teden. Danes^ v petek, 31. avgusta, ob 10. uri bo v Šiv^evi hiši na sporedu zadnja delavnica. Gledališče v Linhartovem Času bo predstavila igralka in režiserka Alenka Sole Vrabec. VeČ o delavnici na elektronskem naslovu mestnimuzej@siol.net ali na telefonski Števliki 04/532-05-21.1. K. 89.8 91.1 96.3 Gorenjski vrijateJi RADIO SORA R^dio Sora d.o.o.. Kapucinski trg 4,4220 Škofja Loka, tel.: 04/506 50 50, fax: 04/506 50 60. e-mail: Lnfo^radiosora. si It^oitoa VENUS. Tenetiše, 04/256-55-44, ven u s@venus.si, . čas: vsak dan od 9.-19. ure, sobota od 8. -12. ure IfQOVfni VENUS. ICruj, Gregorčičeva 8 (Za Globusom). D4/20M0-D6. deL čas: vsak dan od 9. • 19. ure. sobota oö 9 • 13 ure Trvoflm VENUS. T?C KOSEZE. Vodnikova 187. 01/519-2440. del. čas: vsak dan oQ 9. -19. ure, sotM^ta od 9.-13. ure T^ovloft VENUS. TPe MUR6LI. Cesta v Mestni log 55,01/2S1-m9. del. čas od pon. do Ki od 9. -19. ure. C snus NA&RAJENCf NAGRADNE KRIŽANKE I. nigrfldor bon v vrednosb 40 čUR prejme Magda Ostermen, Čeinjevek 4207 Cerklje; 2. nagrado; bon v vrednosti 30 EUR prejme Slavtca Shric. Gradnikova 103. 4240 Radovljica; nagrado: bon v vrednosit 10 EUR prejme Cnta Amu. Panizanska pol 8,4000 Kranj. Tn nagrade Gorenjskega glasa pa prejmejo: Nataša Kralj. Finžgarjeva 15. 424B Lesce: Majda Jezefšek, PodlubnlK 317.4220 ŠKcIja Loka in Matjaž Kokafj, Studeno 2&. 4228 Železniki. Magrajencem iskreno (esliramo. A^l Cttwm \. GG I IZLETI ; 8. soptemb«r 2007 KUMROVEC IN TUHELJSKE TOPLICE Program: Odhpd avtobusa ob 7. uri iz Kranja. V Brežicah kratek sprehod po starem mestnem jedru, naslednji postanek v Kurnrovcu. ^ ogledu vasice vožnja do Tuheljskih top[ic in kopanje v termalni vodi. Pozno popoldan vožnja proti Kranju, predviden prihod zvečer. : 28 EUR pri uddežbt 45 oseb. doplačilo: kopanje Vsd(o soboto GAADALAND in CANBVAWORLD •cena48 EUR I ig. 9.2007 OKTOBERPEST. cena 37 EUR ^Naročrttkl Gorenistegga glasa imajo ^OVc popust Prijave Agertoja Ur>da po tel.: 04/235 84 20.041/^ 773 đli Gorenjski glas po tel.* 04/20> 42 41. Gorenjski Glas • MA 04 NOM NATOR 265 PHEK 31.8.2007 CORAZOSI NIK KOMPASHOLIDAYS POČITNICE IN POTOVANJA SOlfiARlM Sl.STB^r nets CUERU li.S^Scmr ZAorros LASTOVO od BSSnSMUACUM 1,221 nf mo^to xÜ OMNINSANIURINO J a»" . m M JV AM «KM r« ofljORimänfxoi imxte^li TV SPORED PETEK 31.8. MftyTV ReaBry U.OS MUdi »IrawAi 13J0 Zdnđen; ül da »?! 1SJ5 Pleidvost 16^5 Idmokane £dravnHl(«Z9odb917.15 Brodcriom K)k 1SJO Oho 23 (Ao 19JX Rc^ 1930 Spopdd V kMki 20.1s Združeni z9tđvo21XS Previranli liSniädP^p^mo&USQiM'iQ^fSefk-trvi Hz Tmenku 00^5 Sp«pad v kkxü 00 JO Delo ni iaia OOiS Zlodn v HoBywwdu OliOF^evaranti 02.10 IG^K SMuntka Iiis Vcf^onk. a ctel 1120 Dofs, 1 del U.10 24. del 14.05 Krm te gitaru, 151. d^ 1SJ» Kiiva te ljubezni ISl d^ IS JS ^ iM 1M5 SMjsfd moda 17.40 Dof% Z d^ 1 aiS Vofy žensk, 71 d«l 19JO Kor« in sfuti§erw, TS. dei 20i0 M del 21.10 KrhfS te 151 del 22.05 Sa^ mo^ 23i)0 Pepell% 24. (M 23i5 Vojna lemk. a dH 0030 Svetovn 1 HA 01v40 Nor in aftii^, 75. M IJU SOBOTA 1.9. M^nr ReaiT^ 09.20 Reiev^je ävaA 10.10 Mbc&d v ä-vafskem vrnj 11JXI Režnje 1130 Gcrdi>-W3 srećan)3 2 monkimi p&i 12.40 Re^ vanje {raR 13 JO Smrtonosni hro^ U20 ftese-vaiije žmM S.10 Mddđ V ävabkem vrtu 16X0 RHmrje Svai 16i0 Goidoruva 2 nxißlüini psi 17/40 Re^dnje mdW 1BJO Smr* Connni hn^ 19i5 Rcie^nje äv9i 20.1S W»-diđ V živaiskem vitu 21 i»5 Pr^varsntiOS »MflUrtita 06.00 Tako je žniljerije, 7. det 0630 Pcpelka 20.-24. dd 11 J» NaseslcMKŽMjcrje.Sl. del1130 ia.00 življenj, & dti 19.00 LđIins}a^at^^ riUa 20J)0 Ue^ par 21.00 V kuhhp 2 Argeiom n M^rio, 1. del 22.00 Sanjsl3 mo^ 23 J)0 Mđi^anje 00^ biin&koainefHka 913^ ba NEDEUA 2.9. RMlitvfV Reality 10.10 fVäarvAvSTariji Režnje ävalt 11 J)0 žrvali 11300gro2en) mofsUpes 1140 Relevanie M13 JOSmrtonosni plazkr 2 1420 Reševanje živali 15.10 Poždrv Av9tralijr R^ Sevanje m 16.00 flnevanje Svali 1630 Ogroženi nvrsto pes 17.40 Reševar^žhrali ISJO^r* (onosni ptazilo 21925 Re^evsnjedvab 20.15 iarvAv^aÜjh Reševale živali 21.05 Prevaranti 03.00 Reševanj? živali 0325 Ogroženi mofsJd pes 04.15 Smitonosm pUzitci «ofiuRtka 06JX> T^ ]e avljer^ & del 0630 Nore in zaljubim, n.-75. 10.00 Tako je žKijenje. 7. del 19.00 Utin^meri^ glaste 20.00 Idealen par 21.00 V kuhrr^l 2 Angeiom in MiiD,2.de(22J»SdnjsUmo^23X0Uakeva- rje OMO bdrtskoanwrgka glasba 01^ Tato je 2^je,8 del02JOTakoježlv1jeT^.7.del PONEDEUEK 3.9. RMlitvTV Heaiity1130toa)1ZT5ŽnaKJ6vni3.05 Mladi zdiavrAi 1330 2veti sar^ 1420 NkisTl na KavajjM445 Kdo pa mcl^ da 1S3 5 Pofi-ostke1625ZamoKare zdravnike zgodbe 17.15 BrodokKn ia.05 Kkl030Oko za oko 19.00 Rc^ ^ 1930 Spopad v kletki 20.15 2veti sanje 21.0S Pr«vat?nTi 22.00 Ogroženi rr»o<^ pe$ 2230 MedidnskI deiektivi 23.40 fla zmenku 00.05 Spopad v kMht 0030 Dete ni šala 0035 Zloan v Holvvvoodu 0120 Prevarant Romantica 1125 Vojna žensk. 74. del 1220 Oora, 3. 13.10 Pepelka. 25. d«l 14.05 Kriv» le (jubezni, 152.153. del 1535 Sani*} rnoiU 1645 Sdnjskl moški 17^ Dot?. 3. del 183S Vo^ žen^ 74. del 1930N ore Inzaljub^ne, 76. del 2020 Pepel-ka.25.del2U0KrKate§i>bezTi1$3.del22.0S Sai^moiki23J)OPepell(9,25.del2335Vofü 74. dei 0030 Utinsko&men^b gtasba 01.40 Nore in zadubljene. 76. de TOREK 4.9. Reality TV HiOCuddiko IMSfrvalski vrt 13.05 Mladi zdravrdi 13302veti s^je 1420 Pofidsti na Havaji} 1445 Kdo pa mt^, da s?! 1535 PoTicšlke 1625 ZamoVanezdßvnHkezgocfoe 17.15 Bro* dolom 13.05 KIk 1330Okoza oko 19.00 Rojstvo 1930 Udant) po 2en«o 20.15 Živeti »r^ 21 i>S Prevaranti 22.00 Monova bližnja sreclanja z trmUml psi2230Medick^ der^ 2340 Na zmenku OOJM Čudaiko0030 Delo m iala 0035 Zkićn v HoAywoodu Ron^ca 1030 Sdf^ mo5ki 1125 Vcfia lensk, 75. del 1220 Dora, 4. del 13.10 Pepefiu, 26. del 14.0S Krwa te l^bezni. 153. dH l^a le f/ubent, 154.del1S35 Sanjski'mc^ 1740 4. del 1335 Vojna žensk. 75. del 1930 r^ote in zal^b- liene. 77. del2020P^. 26. (M 21.10 Kriva K ^boni 154. del 22.05 San^ki nwti 23.00 Pe-pelka, 26. dri 2335 zensl^ 75. d^0030 Tinskoamer^ glasba 0140 Nore in zaljubljene, 77. del 0235 Sanjski mcški SREDA S. 9. Real ^ IV Redky 1130 Cud^ IIIS vni3J)S Ml»-d dravnfc 1330 ur^ 1420 Pobisti na Ha-v^ 1445 Pi^w^vdh^1535 Polsike 1625 ZamoKane zdravnik zgodbe 17.15 Brodokim 1105 Kk 1330 Oko a oko 19JX» Rojstuo 1930 Udariti po žereko 20.15 »f^ 21.05 Pre^ ti 22iX) Dsn smiti 2130 Metfci^ det^ 2340 Na zmer^u OOJK (udaaol!030 Deto miala iS 2k)äi v HolysvGixkj 0120 Prmr^ ftonwilka 1030 Sanjala mo^ 1125 Vojna h^ 1220 Dora. S. del 13.10 Pepella 27. dei 14.05 Kriva te l)itezni. 1S4. del 1S.OO Kriva te Ijubezru 155 del 1535 San)^' rm^ 1740 Doo. 5. del 1835 Vc^ žensk. 76. del 1930 Nore In zaljub-Qene. 78 del2020Pepdka. 27. dä 21.10 Krtva te ljutnri. 155. del 22.05 Sar^ rw» 23X10 P^ pefl(3.27. cE^ 2335 Vc^ tensk 76. dej0030la-tinskoamenšb glasba 0140 Itore in ^ljubljene. 7B. del 0235 Sanjsidrnoi» ČETRTEK 6.9. ReaütvlV Realty 1130Cudaiko 12.15 Trvablo vrt 13.0S Madi zdravnAa 1330 Sveti un^ 1420 Potid^ KI Ha^ 1445 Preživetje v dr^nl 1535 Pofi- ostke1625ZarTKii^ne zdravnSke zodbe 17.15 i 1 ['IL' stvo 1930 LIdariti po žensko 20.15 2tve6 sanje 21 JOS Prevaranti 22.00 Begunec2230M«^ ski detekinl 2340 r^a zmenkd 00.05 Čudaško 0030 Oeto ni iala 0035 Zlodn v Kollywoodu 0120 Prevaranti 02.10 Kk Romantka 1030 Sar^ moški 1125 Vn^ žemk. 77. del 1220 Oora. 6. del 13.10 Pepetka. 28. del 14J>5 Kriva te Mczni. dei 15X0 Krna te Ijiieznl 1S6 del 1535 Sanjski moiki174Q Dora, 6 de 1B3S Vojnaien&k. 77. del 19 JO HOR m zaljub- ^ne, 79. ^2020Pt^ 28, dei 21.10 Krt^ te ^ubezni. 156. del 22.05 Sanjsta nv^ 23.00 P^ pela. 22. del2335Vojnažtftsk. 77. del0030 Li-bnskoameiBka giasba 0140 Noie ir za^iäiljene, 79.del0235Sdr^mi^ Ko in kadai se gredo mana- gerji šport, kakršnega koli že pač, je zanimivo. Že 2aradi tega, ker so drugače opazovani, kot običajni rekreativd. Zanimivo je, ker gre pri managerjih za nadpovprečno veliko mero zagrizenosti, dokazovanja. vztrajnosti. Time. Dokazov za te trditve je precej. Zadnja te sorte, nominirana, gre zanes- jivo v ta sklop Športnih in osebnostnih značilnosti. Vse od običajne ljubezni do Športa in druženja, velike tmie in želje po osebni zmagi. Zmagovali ^^^^ ^ SO na kolesu. Se pre) pa je ' f i 1 Kranjčanu Francu Hva.stiju, kilometrov. Čez tri "gorske" d- se je zahvalil za vabilo In se (1974-1985) Dolfeta Vojska. Savčanu 2 dužo in telesom, slo- Ije. Franc Hvasti, večni rival prav tako veselil odlične šport- Maticjebii včasih smučar, zato venski športni in kolesarski le- Rc^ovega Zvoneta Zanolkar- no družabne ideje. Saj veš, fizični spomin. Kolena, hrbte- gendi, dobesedno uspelo zma- ja, je pot začrtal tćikole: štart sem bolj tenisač, a bo vseeno niča. Tudi Made Vojsk ima za- Aleš Klement gati z idejo. V zače^ novega pred gostilno Dežman, kjer Šlo, bom zraven, je odvrnil An- niinivo službeno pot Iz Tele- tisočletja je Franai resno pona- smo se prejšnji petek zjutraj drq Pdenec.ko si je pripel ob- korria na Delo, nato v Merca- gajalo srce. "Ko sem se 2 leta- zbrali, skozi Šenčur, Cerklje in vezno čelado. Na "dirld" ga je tor. Aleš Klemeni pa še vedno lom odpeljal na operadjo v Svi- Kamnik, kjer se je karavana 19 spremljal šef prodaje In mar- vztraja kot vodja Zavarx^vainice CO in sem gledal dol iia Kara- kolesarjev in šest spremljeval- ketinga v Iskratelu Mitja Jelni« Triglav v Kranja Če te ne on, vanke, sem imel le eno željo. cev pndč osveava. Potem se je kar, ki je v Kranj prišel iz Mos- pa vsaj njegovi šefi, haha. Na Da še enkrat na kolesu prepe- začelo. Kolesarsko "klapo " je kve leta 2003, kjer je pred tem kolesu se vedno spopade tudi v ijem te lepe kjaje," se je čustve- po navodilili šefa Hvastija vodil vodi! predstavništvo podjetja. klanec na Vršič, kamor tradid- no spominjal leta 2000. takrat bivši profesionalec Boris Pre» Ob cesti pa so se brezskrbno in onaLno vabi Merkur. O "njiho- vi n ko Perčič Matjaž Zevnik, Franci Ahačič^ Miroslav Cvetičanin zrel 56-letnik in pojasnil, od mužić. "Vozi med 20 in 25 na brez treme nasmihali trije biv- kod mu ideja za managerski uro. Če bo drugače, povem kolesarski Izziv ireh vrhov. Ko jaz" je bil temeljit zmagovalec je Franc Hvasti dovolj ozdra- Velike nagrade Kranja leta vel, je traso "treh vrhov" odpe- 1973, mladinski prvak Sloveni- ši kolesarji Save. Matjaž Zevnik. klubski trener, tokrat je bil v vlogi spremljevalca in mehanika. Besničan Franc Ahačič • Tadeja Kuhar, Irena Hočevar vem" Šparonu pa po tigatvi. Seveda ni Slo brez ženske "roke". Tokrat sta za odličnost organizadje skrbeli simpatični sodelavki oddelka za korpora- Ijal sam, nato pa načrtno začel je leta 1963, državni prvak |u- Aha je prav tako še vedno pove- tivno komunidranje v Savi Ta-"prodajati idejo". Dozorela je goslavije leta 1968,... Zbrane je zan s športom in kolesi. Njego- deja Kuhar in Irena Hočevar, pred dvema letoma, ko sta jo na pot pospremil Vänko Perčič, va športna blagovna znamka ha Ivana, včasih prvega "mili- dnižno odpeljala z ArKlreJem Polencem, šefom Iskratela, ta- predsednik kluba ter Član uprave Save. Da ima 6idovit in do- Aha združuje tudi bivše, zdaj čarfa" Gorenjske, zdaj šefe Ko-refcreativne kolesarie, kamor munale v Kranja Na Črnivcu krat še predsednikom Teniške ber "bicikl", ga pohvalim ter zanesljivo spada Braco «Min»- oziroma na Kranjskem Rake- zveze Slovenije. Letos, ko Kole- povprašam po št^u prevože- lav Cvetičanin, v sredini osem- ku je bila druga "pauza". Na- sarski klub Sava. ustanovljen nih kilometrov. Pove, da ga je desetih "biser" na kolesa Zdaj daljevali so v Luče in skozi Lo-leta 1957 iz takratnega športne- zadnje dni zdelala viroza, da se pa se odliku je kot odličen pisec garsko dolino na Pavličevo sega društva Mladost v Stražišču, ne bo hvalil-V imenu ^vnega kolesarskega dc^janja v Pole- dlo. Uh! Čez Jezerski vrh do praznuje 50 let kluba, je bila sponzorja se je zahvalil sodelu- tiL "Imaš lep dres, hm, bravo. Planšarskega jezera na Jezer- pač prava priložnost Da prija- jočim ter jim želel prijazen Kilometrov?" sem pozdravil skem, kjer so dišali žgand in telji kluba, sponzorji in podpo- dan. Boris Lozej, predsednik svojega smuörsk^ sodruga obara. Še spust do Dežmana, miki, v čast in slavo svojemu Kolesarske zveze Slovenije in Matica Vojska, sina "nepoza- Wer so si vsi reklj, da so zma-deluinuspehoniprepeljejoi35 direktorcbužbeMeblo Jogi,pa bnega" Elanovega direktorja gali. Zadovoljna sta se objela Franc Hvasti in "skoraj" njegov zet Robert Nc^frašek. vodja Hypo Leasinga v Kranju. Robert se je smejal še s po- sebnim razlogom. Tudi tem, da v teh dneh vabi na osebni, okrogli jubilej. Za podobne življenjske "štorije", kot jih ima Franc, je potrebna velika mera volje, vztrajnosti. Kaj vse bi lahko bilo in bi moralo biti, pa ni, smo pametovali v večer. O UMchu, Armstrongu, tudi o Valjavca "Da ne boš tega kaj pisoui" je zaklfučil mladostno sveže Franc in povabil drugo Boris Lozej Matic Vojsk Nograšek In Hvasti PETEK 31.8.2007 05 liMtM«» HUMOR Brat vse vidl Brat vse ve Na Triglav nič več zastonj. Dvojna vstopnica za dostop na vrh in vstop v Aljažev stolp. Številni popusti. Mah Brai Minuli konec tedna so na Triglavu prvič poskusno pobirali pristopnino na vrh ter dödatni prispev&k t^ vstop v Aljažev stolp. Kot omenjeno odločitev, ki zna razburiti itevilne Slovence, ki se pne- io na naš najvišji vrh» razlagajo pobudnild in pobiralci denarja, naj bi zbrani denar v prihodnje namenili izključno za barvanje skal. Iz zelo zanesljivih virov blizu slovenski vladi srno izvedeli, $ da vrhnji del Triglava name- « s ravajo prepleskati v barve slovenske trobojnice. V na- | valu vsesplošnega domoljub- ja naj bi prebarvali triglavsko iz cenika: Vstopnica za vsa moški z nedeljskimi kmašni- ne za bivše hokejiste. Knjiži- pobočje od doma na Kredari- živa bitja je enotna 13,62 evra mi klobuki ter ženske z na- co z različnimi ugodnostmi d navzgor» torej od 2515 do za pristop na vrh Triglava in glavnimi rutami. Otroci mo- in neugodnostmi si lahko 2864 metrov nadmorske vi- 8,34 evra za vstop v Aljažev rajo plačati vsi, od prvega do ogledate tudi na spletni stra- šine. Nekaj barve bodo sicer stolp. Lahko vzamete tako zadnjega, saj gre za njihovo ni www.kasaCriglav.si. Na fo- pridobili z donacijami, veči- imenovano "dublecard", ki prihodnost in njihov ponos. tografiji (v rumenem) smo no pa naj bi zbrali od proda- vključuje obe možnosti in Štajerci morajo ob plačilu zabeležili pobiralca vstopni- j e pris topnic. V skladu s sodobnimi prodajnimi prijemi nudijo Števil- stane 21,95 evra, kar je za pristopnice in vstopnice pri- ne za Aljažev stolp. Za naš 0,01 evra ceneje kot ločeni karti. Pri dubiecardih raču- praviti tudi manjšo degusta- Časopis ni dajal izjav, prosil djo njihovih vin, Besničani je le, če mu lahko priskrbi- ne popuste. Zato navajamo najo predvsem na Gorenjce. pa limonovca. Za skupine ni mo večjo denarnico, saj nekaj zanimivejših podatkov Plačila so oproščeni starejši nobenih popustov, prav tako nima več kam z evri. ŽlVLJENIE JE BORBA PRIHAJA ARB TRAZAFUTURIC Medtem ko se slovenski riČ. Kot smo izvedeli dopol-in hrvaški politiki nikakor dne, se politiki z obeh stra- govorili z obema dižavanna, še niso želeli razkriti. Pred- F- niso mogli dogovoriti o ni meie ne gJede na stran- stavili so Že izjemnep arbi- tem, kje naj bi potekala arbitraža o meji med država- kaxsko pripadnost, spol, dolžino las in rezultat teka tra, ki bo vodil postopek. To bo Paul Magicball (glej sli- fc« \ ma in SO propadli taki favo- na 100 metrov, strinjajo s ko), izjemen strokovnjak za nti, kot so OVSE, pomor- tem, da bi arbitražo prevze- področje dogovorov, kjer se 5 ^ ska arbitraža v Hamburgu lo prav to podjetje. ne da dogovoriti. Doslej je pa je izjavil, da tako zahtev- in sodišče v Haagu, se je te Poklicali smo v podjetje že rešil primere, kot so negaprimera, kot jesloven- dni kot meteor na sloven- Arbitraža FutiuiČ, kjer nam brezmadežno spočetje, kaj sko-hrvaški Še ni imel, da sko-hrvaškem nebu pojavi- podrobnosti o dc^ovorih in je bilo prej, kura ali jajce, in pa bo vložil vse moä v nje- lo podjetje Arhitraia Futu- ceni, za katero se bodo do- podobno, za Velikega brata govo uspešno razrešitev. Četverec brez Primež Kozmus O tem, kladivo: zakaj meče prav Od prijatelja foter je delal v železnini, pa sva imela na voljo različne vrste orodja, ki sva ga lahko metala naokrog, in moram reči, da mi je bil kladu' najbolj všeč, kolega pa je raje metal rorcange al pa fran-coza ... On je nehal, jaz pa vztrajal in evo medalja je tu. II Maskota 0( Beiiing O novi atletski disciplini na 01: "Sem maskota olimpijskih iger v Pekingu 2008 In koristim priložnost ter vam sporočam, da bomo v atletskem programu uvedli novo disciplino. Namesto meta kladiva bo zdaj met kladiva in srpa. Gre za dva neločljiva predmeta, ki jima na Kitajskem izkazujemo posebno čast." Hruška Bitenjsls O podražitvah hrane: "Na sestanku vseh bitenjskih hrušk smo se odločile, da se to jesen še ne bomo podražile. Bojimo se namreč, da bi nas potem Bitenjčani, misleč, da smo (z zlata, začeli spravljati v omare, pod posteljo^ v štumfe, zazida-vati, kjer bi gnile v samoti. A ni boljše, da se damo v miru pojest." )J O Antonu Ropu: "Pa tako lep fant je bil, prijazen, vedno za žur. Na morju smo ga tako sral. Ko smo hrvaškim ribičem v kasetofone na ladjah dajali kaseto z Avsenikovo Golico. Tone je enemu podtaknil tisto, Slovenija, od kod lepote ... Pol so ga pa dobili, zdaj pa prav, da sem ga jaz za-špecal." S SPAČKOM PO VZHODNI EVROPI (3) PIVO CELI KAMP Šator gut. Morgen, sjutra recepce ... ig or KaVĆ xč pirček. Še posebej so nas žejo spravili Avstrijci, ki so Dušen tam, waser tam ... nam kakih 150 kilometrov "Se še kje dobi pivo.^' ob pozni večerni tiri še vprašamo pred Dunajem pripravili osemldlometrsko zožitev av- obilnega možakarja pred toceste na cn pas. vrati kampa Zlatni Piesky na Nikoli mi ni bilo jasno, za- se verovz hod nem obrobju kaj "cestarji" avtoceste s ta- Bratislave. Ko me je pred kim veseljem popravljajo dnevi prijatelj vprašal, ali ravno poleti sredi največje kamp, kjer je pred trideseti- turistične sezone, ko se reke mi leti šotoril s starši, Še ob- turistov valijo s severa proti staja, mu takoj potrdim in dodam,dajerazennekaj no- jugu in obratno. Še slabše je bilo letos ob končnicah na vih na hitro narejenih mon- drugi strani Avstrije na tur-tažnih terasa-barov najbrž še ski avtocesti. Samo poskusi vedno tak, kot je bil nekoč. naj še kakšen Avstrijec ob Kaj hitro smo namreč ugoto- koloni v Sloveniji razočara- vili, da tega kampa še ni sre- no razlagat v kamero tv čal tuj kapitai, "Mate kaky dnevnika "Das ist katastrofe bar otvoren? Gde pivo?" še liier in Slovenien". V resnici enkrat poskusim v sloven- se ne razlikujejo dosti od sko-slovaški latovščini. "Pivo nas, v Radovljici bodo na celi kamp." je mahajoč nekam v daljavo v smeri luči prepričljivo izstrelil nočni vratar kampa. Za nami je namreč okrog deset ur vožnje in nekaj manj kot 500 prevoženih kilometrov. Kako se torej ob kurjih bedrih, pri- primer zastoji naslednji dve leti. Kljub vsemu smo prvi dan uspeli prevoziti načrtovano pot do Bratislave. Skratka zapeljemo se v kamp in Šotore postavimo v neposredno bližino pivske terase z imenom Gozdovskv pravljenih od doma» ne bi dvor. (prihodnjič: Dobra ko- prilegel tudi pristen slovaški bila je bila Zuzana) z Zalo julijo sva prosti Čas izkoristila za "ocvetUčenje našega spačka./FotoTomsi^re Knjižni uspešnici po izjemno ugodnih cenah! Matjaž Fritz: Do golega in čisto do konca šokanten opis žrvijen/a in neiibeznega propada - ^ovenskega narko dilerja mednarodneoa slovesa. zamo 15.18 eur JIM k \N Iss Slavenka Drakulič: Balkan Express ^Avtorica na woj na^n opisuje razmere v času vojne «;nd Hrvaškem med Srbi, Hrvati In Muslimani. Cfr^o k/ijigc eur Gorenjski glas, Bkiuvisava 4. Kranj alipc tel.: 04/20142 41 od 8. do 10. ure, narvcmne Gorenjski Glas Zü uoi hrfthmo io 06 PETEK 31.8.2007 KRATEK KAJ NAM 1. septembra 2007 Sobota Tilen, Verena, Tamara Zavist je prirojerfa vsakemu Človeku, čeprav bi nekateri tajili, drugi po v sebi zatirali. Določeno spoznanja nas bod 0 op/em e nitil a in dobili bo mo nov, bolj jasen pogled. 2* Septem bra 2007 Nedelja Štefan. Igor, Antonin Je pravi dan za oprolčanja starih zamer in da se stkejo tudi nove vezi, ki povezujejo vse okoli nas. Prijatelje si lahko izbiramo, na sorodnikih pa se sproti učimo. 3. septembra 2007 Ponedeljek Dora, Grega, Mija Sreča nam bo i* tem dnevu zelo naklonjena, zato jo moramo Čimbolj izkoristiti, saj se nikoli dobro ne ve, kdaj se spet pojavi. Obdarovani bomo in bili obdarjeni. 4, septembra 2007 Torek 3 Zalka, Ida, Mojm r Pri načrtih bodimo previdni, saj so lahko pomembne stvari skrite očem. Posvetimo se raje somi sebi oziroma hobijem, ki nas razveseljujejo. Delo bo počakalo. 5. septembra 2007 Sreda Lovrenc, Just, Viktorin Dan bo hitro minil, bo brez pretresov takih in drugačnih. Predajali se bomo spominom in kovali načrte za prihodnost, daljno in za jutri. 6. septembra 2007 četrtek Zaharija, Peter, Sara Vztrajno, trmasto in moteče za okolico bomo iskali napake. Seveda jih bomo s takim trudom tudi našli in na koncu ugotovili, do smo b'H C^h somi sebi odveČ. 7. septembra 2007 Petek KAarko, Branka, Regina Ne glede no vreme, ki ni ne poletno ne jesensko, se bomo odloČili zo izlet in se imeli korsedo Čudovito, Vse je odvisno od naših zamisli in željo. TISOČ UGANK ZA ODRASLE Franc Ankerst vam zastavlja novo uganko. Odgovor nam pošljite do torka prihodnji teden na SMS pod šifro uganka, pripišite rešitev -I- ime in priimek na številko 03l/69-ll-)l. al po poiti na Gorenjski gias, Bleiwetsova 4, 4000 Kranj, s pripisom "Tisoč ugank za odrasle". Pred njo se prikloniš, na hitro pograbiš, brezdušno in golo brez čustev, pozabiš. Izžrebali in nagradili bomo dva pravilna odgovora (enega, ki ga bomo prejeli preko SMS in drugega, ki ga bomo prejeli po pošti). Nagrado boste prejeli po pošti. Pravilna rešitev zadnje objavljene uganke se glasi: priznanje. Tokrat med prejetimi odgovori nismo zasledili pravega. se Bö wer Nio«^* •rf^vceM je C/SPELo kl^uH m ••t iVLÜSÄi 4 fi ^ = TANJA ODGOVARJA IN RAZKRIVA SKRIVNOSTI SANJ "Dvomi" Drogo Tanja, sem i' di^mih in tepo U pmim zo pomoč. Počutim se izgubljeno, ker rte naj- dtm fzhodoje to. kom mi ^^^ mu vedno manj pome- normalno, saj je ponavadi !i drugo priložnost in ne do- tako, da pravi krivec nikoli ne povedujte si več, da je to ne- razmišlja v to smer, saj krivde mogoče. Srečno! niti ne občuti. Prijatelj, v katerega ste se zaljubili, ima zve- "Zdravje" marsikaj slabega ponavlja. Naj bodo to viroze, glavobo» i, splošno slabo počutje, slaba kri in zvišan krvni tlak. gaje. res ijubezer) ali si to k domišljam? Hi^/đ ti 20 odgovor. ni in vedno bolj razmišlja, da Vidim, da odgovarjate tudizo bi naredil konec. Sam ni veČ zdravje, zato se obračam no verjelvljubezeninjepresene- vas. Imam kar nekaj težav, ki ter občutek nemoči, vse to in Še kaj. \z preteklosti imate, kot sami pravite, težave s hrbtenico. Če bi si vsako ju« tro vzeli samo pet minut in Da je ljubezen bolezen, je že čenternemoreverjeti,davas se mi ponavljajo in stare, ki se se razgibali, bi vam bilo s zelo stara modrost. Kadar spoznal, Ima dober kara k- ne končajo. Koj mi vidite hrbtenico veliko lažje kot si ustreli amorjeva puščica, se ter, je pozitivno naravnan, du- prihodnosti giede zdravja? cer. Prišli ste do točke, ko je dobro zavedamo in ko se to hovno bogat In zna ceniti Hvolö zo vašo pomoč. zgodi, se ne da preprečiti. Še ne stvari. Trenutno imata treba nekaj narediti zase. Že to, da se težav zavedate, bolj težko je to v valem pri- oba moralnega mačka in na Preutrujeni, preobremenjeni en korak naprej, Čeprav kra- meru, ker je ljubezen oboje- trenutke se zavestno umikata ste, skratka, šli ste čez vse tek. Partner in otroka znajo Stranska. Če imate nekoga drug drugemu, a dolgo Časa me;e svoje zmogljivosti, poskrbeti zase in to, da so radi, ki ni vaš partner, to še ne tega ne bosta zdržala. Čas bo tako fizično kot psihično. veliko odvisni od vas, je tud pomeni, da ste nezvesti. Kot naredil svoje, odločitve bodo Enostavno ste pretiravali. vaša krivda. Dajte jim mož- vidim, vaš zakon še zdaleč ni iz obeh strani, z vero, da se Ste človek, ki hoče vsem nost, da vsi trije odrastejo, več dober in velikokrat so sol- dobro zavedata, kaj si želita in ustreči, s tem pa seveda Presenečeni boste nad rezul- ze tiste, ki vas ohromijo. Res, hočeta. Vaš strah je odveč, zmanjka Časa za vas. Že kar tatom in vsi boste lažje zadi- da sta za razdor vedno po« vse bo tako, kot je treba. Le nekaj let Imate tak tempo in hali. In potem kar naenkrat trebna dva, a vi ste naredili zakaj si vi ne bi zaslužili lju- sedaj so prišle posledice boste opazili, da težav, ki so zeloveliko, dabi zakon bil tak, bežni in da vas ima nekdo tega. Imunski sistem sevam vas spremljale dolgo časa ni kot je treba. Da se obsojate, je rad. Bodite veseli, da ste dobi- je zrušil, zato se vam tudi več, Leppozdrav. HOROSKOP TANJA in MARICA »f 4'' A Oven {21.3.-21« 4.) če ste morda sedeli na dveh stolih, potem pričakujte, da vas bodo v teh dneh razkrinkali.Tudi za vas bo najbolje tako. Čeprav ne boste takoj tega mnenja. Igra, ki ste jo igrali, vas je proti pričakovanju utrudila. Bik {22.4.-20.5«) v krogu prijateljev zelo pazite, kako boste reagiral nad neko situacijo, da ne boste naredili več škode kot koristi. Včasih je bolje molčali, kot pa se vmešati, Čeprav z dobrim namenom, Finančno boste prijetno presenečeni. Dvojčka (21.5.-21. 6.) že nekaj Časa premišljujete o večjem nakupu, pa se nikakor niste mogli odloČiti. Ta teden je pravi čas, da to storite. Neverjetno boste zadovoljni, saj boste presegli svoje zmogljivosti, tako finančno kot v potrpežljivosti. Rak (22« 6.-22. 7«) Dokazovali se boste sebi in drugim. Želeli si boste pohval, prejeli pa jih boste od tistih, na katere ste že skoraj pozabili. Neko pismo oziroma sporočilo vas bo zelo prijetno presenetilo. i Lev (23,7.*23.8,) Finančno ste si opomogli, a to ne pomeni, da vam sedaj ni treba niČ delati. Potrebe bodo vedno večje, denar pa bo začel kopneti. Preden se zgod) kaj, kar vam ne bo vŠeč, to preprečite in se zavarujte z nadaljnjim delom. Devica (24. 8.-23. 9.) V trenutku boste hoteli vse spremeniti, pa ne zato, ker bi se naveličali, ampak zato ker ne boste znali občutiti pravega zadovoljstva. Ljubljena oseba se vam bo kar preveč prilagodila, kar pa n» vedno prav. Tehtnica (24.9.-23.10.) čustveno življenje boste končno uredili po svojem okusu, a slej ko prej boste spoznali, da tudi to ni to, kar si želite. Velikokrat se zavemo nečesa šele takrat, ko to izgubimo. Nikar ne čakajte toliko časa. Škorpijon (24. TO.-22.11.) čeprav se boste utapljali v delu, ne boste pripravljeni nikogar pfositl za pomoč. Vsiljeval se vam ne bo nihče, saj še predobro poznajo vašo trmo, kar se tega tiče. Na koncu tedna boste uspešni na vseh področjih. Strelec (23.12.) Prisluhnili boste svojemu srcu in Čudežno našli odgovore na vsa vprašanja, ki vas mučijo podnevi in ponoči. Vsa bremena preteklosti bodo odvržena in pozabljena. Pri financah pričakujte pozitivne spre- mpmbe. Kozorog (22.12.-20.1.) Dogodki vas bodo začelt prehitevati in komaj boste kos sprotnemu dogajanju. Marsikaj, kar vam je doslej ostalo skrito, se bo pokazalo. Zelo prijetno boste presenečeni tudi zaradi financ, saj imate v mis-'ar grozno sliko. Nedelja bo vaš srečen dan. Vodnar (21.1.-19. Zaradi nepremišljenih dejanj si boste spet delali sive lase, saj vas bo prazna denarnica Še kako opominjala na tOs Na nekaj kar že dolgo časa Čakate, boste morali še malo počakati, a zmaga bo sladka. Ribi (20. 2.-20* 3.) Določene zadeve so vam spet pobrale preveč denarja kot ste sprva nameravali. Ni kaj, dolgove bo treba slej ko prej poravnati in nikar ne čakajte, da vas na to spomnijo drugi, saj lahko pride do nepremišlje- ih besed. PETEK 31.8.2007 07 NAGRADN/ KRZ NKy i • 4 • www.goreniskiglas.sf 4 Gorenjski gl3S ob svoji S^stdesetietnici Nagrade: soboto, 22. septembra, ob 15. uri pred os- 1. nagrada: majica Gorenjskega glasa novno šolo v Preddvoru prireja Športno in 2, nagrada: brisača Gorenjskega glasa družabno prireditev. Najprej se bodo v y nagrada: knjiga športnem delu v teku na n kilometrov Rešitve križanke (nagradno geslo, sestav- pomerili tekači, sodelovali bodo la Ijeno 12 Črk 2 oštevilčenih polj in vpisano v otroci in miadmci na krajših progah. V kupon iz križanke) pošljite na dopisnicah družabnem delu pa nam bo zaigral znani do srede, 12. septembra 2007, na Gorenjs- ansambel Gašperji, plesalo se bo, okusno ki glas, Bleiweisova 4,4001 Kranj, p.p. 124, jedlo, pomerili se bomo v družabnih igrah Nagrajenci bodo objavljeni v Gorenjskem in se veselili. Pridružite se nam! glasu v petek, 14. septembra 2007. u lit V. i J OOREH^KJ GLAS raiPfiAVA MDUSKI pisatelj SREDSTVO 6IV& AVSmJSHI SUUĆAR 4HANS] ZDfUVLNA RASTliNA KILOGAAH (PQ60V.} UU NOW SLOVCNSN UUDSKI JUNAK p. M unOLOŠKI SODtKK PREBIVALEC PTUJA aOVCNSKI PCSMK a KI 2H&K2A SPORAZU MEVANJE VULKANU scon ♦ ^ HRVA^ DENARNA ENOTA PORTIRKA y - VULKAN K* riJPHH RMSKI H&Nl BOG NAVJE PEVEC NJAK JAPONSKA NABRALKA BSEftOV STEGNO pfwn OGUU OOPOftEM MNERAL I AHM ATIW I ARUM ASESOS POPAH ORIMOKO TAGORE R£KAZ MOOOĆhtNi SLAPOVI V AM£MIU NOTARJEV URAD KOMO-QtlAf am* fRANCOSKI ISRAUC {OUVIER] LUKAV JORDANU H006LVO- Zlu KU samtaruf PlSiWA TP0P3KA MPtQA R£OKA KOVIKA (6«) USTNE GOBICE PI&ATCU VEUKA- WVIC VEUXA, N£ROONA Bnska SVEDSKI SHUĆARSn CEMTER DRAGO BAJT 3RSKI pesnk azüec AVTOMOBILSKO OH^E NpAĐ. SO- ŽANSTVA GUSBCWK STEWART ÜUDSTVO I LUKAV CSiAELlI HCRCE qovec V(XfA$KO POROČILO slovmčm AASEN PRIHCJP Kn.n.0-zoruE. VAHO NOETOVA 8ARKA SESTAVI.; F. KALAN .TFtOP, ČREDA POKUCN STREMIM, KOMDLĆAR RUDCLf MAISTEA lORAlEC HQffViM PISA» TELJKA PEROC DEL MARIBORA ZAZMAVA SPRSn J&ĆAR KAĆJ &LAS GRiKI OTOK KRAVJI GUS EJNBLBil. KASKOTA £U> VALEC O^ANK VAM DM. STVO KUCANA 6ARVAPRI iGltAHS KARTAM OKVARA. OFfEKT DELOVNA SKUPINA ORGLAR DEJAVNOST. DELOVANJE BKMČ RADUSKj TOR] PM COZD LATMSKI PREVOO SVPtSMA POCOPOCA eiiUfiAGA- SKAAJA NUU TOHE SEKRETAR ijshsrsc, navodilo PREPROGA ŽAftil REKAV I VEMEZUEL] STREHA RUMENO RJAVA BARVA JUeOSL LCTAISKA — PLANOTA BOSNO INOAIMA' CUO sfteđuaj n EX OOSEK, ODOELEK GRANIT ZAVALE SIOVAŠKO MESTO 08 REIGTTM USTHATO DAEVO k MESTO JUŽNO 00 TOKIA LiMrmosT MT) grSka črka TiKOĆMA IGRALEC FURUAN |2 3 4 5 6 7 8 I 9 tO |11 12 13 14 15 16 17 16 19 20 J 21 1 22 23 24 25 26 27 28 29 PETEK 31.8.2007 DRUZABN k KRONIK/ Na tekmovanju v izdelavi najboljše kranjske klobase je zmagala Mesarija Arvaj. Izvedeli smo marsikaj, tudi to, zakaj so nekdanjega televizijca jarveza Čučka klicali )anez Klobasa. Na Osolniku pa so podelili priznanja v akciji Prijatelj Osolnika. a Maia Bertoncelj biteljski ocenjevalci. Trinajst Izbrane kranjske klobase so sem rekel, klobaso. Ko sem različnih vzorcev in želodec potem v Sori stregli na sobot- bil star sedem let, so me vsi Hiši kulinarike ie biJ zagotovo poln. ni veselici Poraežik luni, ki je klicali fanez Klobasa. Tako stroka kot laiki so si letos prvič dobila ime Praznik Jezeršek v Sori bili tokrat prvič enotni in naj- kranjske klobase. Nekoliko višje nad Soro, na Osolniku, so v nedeljo so v sodelovanju več točk je dobila kranjska Smo pa v Sori od priznane* imeli zaključek 15. akcije Pri 2 oddelkom za klobasa Mesarije Arvaj. od 20 ga etnologa prof. dr. Janeza jatelj Osolnika 2007, ki pote- živilstvo Bioteh' možnih točk ji je komisija do- Bogataja izvedeli marsikaj o ka pod okriljem ŠD Pungert. ni5ke fakultete v Ljubljaiu že delila 19, največ doslej, kar kranjski klobasi, ki ima večji Od lanskega avgusta do kon- četrtič organizirali tekmova- pomeni zlato medaljo. Spreje- sloves v tujini kot doma. ca julija letos je bila prav nje v izdelavi najboljše kranj- lajojelvica Arvaj, medtem ko Med Ijubiteljsldmi ocenjeval- vsakdan na Osolniku Zorka ske klobase, ki je seveda iz je mož ostal doma v delovni ci so bila tudi številna znana Mesec iz Škofje Loke, pet svinjine. Udeležilo se ga je ekipi. Arvajevi svojo kranjsko imena, janež Čuček, nekda- vzponov manj pa je vpisal trinajst proizvajalcev, kar je klobaso na ocenjevanje dajo nji televizdjec, je bil tako nav- Andrej Šesek, orav tako največ doslej. Klobase je naj- vsako leto. Ivica pravi, da se dušen, da je dejal, da je zanj prav Škofjeločan. Tretji, s 349 prej ocenila petčlanska stro- res trudijo za kakovostne iz- to najlepši dan doslej v tem vponi, je bil Felbc Srečo De* kovna komisija, ki ji je pred- delke, ter da Lahko prav takš- Letu. Razložil je tudi, da je že benec iz Reteč. Več kot 230 sedoval prof. dr, Božidar no, kot je bila zmagovalna, kot otrok zelo rad jedel klo- pajetistih, ki so v letošnji ak- Žlender. Kriteriji so okus, pi- tudi kupimo. 2a Arvajevo base: "Kosem bil star pet let, ciji zabeležili vsaj 20 vzpo-kantnost, polnost in vonj. kranjsko so se zvrstile Podo- 50 me starši prvič peljali v go- nov in postali prijatelji Osol- Nato so na vrsto prišli še lju- bnikova, Košaki in Čadeževa. stilno. Kaj boš pa jedel? Pa nika. Janez Ćućek in Luka lezeršek (levo) na ogledu kranjskih Ivica Arvaj $ kranjsko klobaso, ki je navdušila tako stroko kot klobas različnih proizvajalcev./^«to. Maja sertooceii ljubiteljske ocenjevalce. / m^^^ smeoceij Med ljubiteljskimi ocenjevalci je bil tudi Boštjan Romih. / F«to; Msij Dva iz Strokovne komisij«: predsednik Božidar Žlender In članica Marlena SkvarČa 1 ^oto: M^i Bertoncdi r > . I vi. -< V Tti Škofjeločan Andrej Sesek je na Osolniku v enem letu Za dobro voljo sta pri Rožniku na Osolniku skrbela harmo» manjkal vsega petkrat. V prestopnem letu mu je cilj doseči nikar Jože Klemenčič s Predmosta In Jože jenko Iz Hrastja na \SS vzponov. I M»j« posebnih bobnih. / ^«I»: Mm BenencHj VRTIMO GL BUS V zaporu le dobro uro Pet mesecev noseča Nicole Richie je v kalifornijskem zaporu v Lynwoodu, kjer je bila zaprta tudi Paris Hilton, odslužila kazen za vožnjo pod vplivom alkohola. V zaporu je preživela le 82 minut» po besedah predstavnika iosangeleike policije pa so jo obravnavali enako kot druge zaporriice (običajno so nenasilne zapornice, ki so * obtožne na manj kot 30 dni, zaradi prenatrpan osti zaporov izpuščene v roku 12 ur). Nicole bo odslužila tudi tri leta pogojne kazni, opravila tečaj za odvisnike in plačala 2048 ameriških dolarjev kazni. Depresivni Owen Owen Wilson dobro okreva, potem ko so ga preteklo nedeljo zaradi poskusa samomora odpeljali v bolnišnico. Ameriški igralec naj bi si prerezal žile in vzel večjo ko-ličino uspavalnih tablet, zakaj se je poskušal ubiti, pa ni znano. V izjavi za javnost je zaprosil le za spoštovanje zasebnosti» da se bo lahko v miru pozdravil. Zvezdnik filmskih uspešnic, kot so Lovci na družice. Avtomobili ter jaz, ti in nadloga Dupree si je ustvaril bleščečo kariero, vzrok za depresiio pa bi lahko bil konec romance s kolegico Kate Hudson. Razmišlja o Franciji Ameriška Tgralka ir;i pevka Mandy Moore razmišlja o selitvi v Evropo, natančneje v Francijo, saj je naveličana ameriških medijev, ki so ji že od najstniških let, odkar je v šovbiznisu, ves čas za petami, 23-letnica, ki je nazadnje nastopila v romantični komediji License to Wed, se veseli učenja francoščine in pravi, da se bo najverjetneje preselila prihodnje leto, kdaj točno, pa noče izdati: "Enostavno se bom preselila in nihče me ne bo našel." Skrajni čas za otroke Kylie Minogue» 39-letna pevka, je odločena, da bo uresničila svoje sanje in si ust- varila družino, zato razmišlja o operaciji, ki bi povečala njene možnosti zanositve. Zaradf raka na dojki je lani prestala kemoterapijo, kar je zman/šdlo možnosti, da bt zanosila po naravni poti, sedaj pa naj bi bila dovolj močna za nov način zdravljenja, ki daje dobre rezultate. Avstralska pevka, ki se je pred kratkim pobotala s francoskim igralcem Oliverom Martinezom, se zaveda, da nima več veliko časa, zato bi rada čim prej postala mati. r. Vanja Papier prihaja iz Kranja. 23-letnica je vodja wellnes centra Harmonija v Mengšu in nam že njen nasmeh pove, da sta ugodje In sprostitev za naš način življenja pomembna. / fw. ima o©ki Gorenjski Glas Tržiški glas je redna pr'üoga časopisa Gorenjski glas Odgovorna urednica: Marija Volčjak Časopis izhaia občasno wtf'v;'. c. o r £ niski oias.b l "Kljub težavam pri zbiranju denarja smo pripeljali v Kovor skoraj 140.000 evrov vreden gasilski avto. Z navdušenjem ga predajamo namenu ob Icrajevnein prazniku. Taki dogodki niso pogosti, zato se jih veseli ''Kar smo povedali o dolgovih, je res. Tudi nadzorni odbor, ki je pregledal poslovanje, se s tem strinja. Prevzeli smo več kot 3,12 milijona evrov neporavnanih obveznosti in 1.5 milijona evrov kredita/ dejal župan Borut Sajovic v Stran 3 Časopis občine Tržič, Avcust 2007, številka i Jubilej Šuštarske nedelje prireditev odpirajo razstavo tržižke obrti. Izdelki bodo Stoian Saje Tržič • Pred več kol sloletjem so imeli skoraj v vsaki drugi fržiški hill čevljarja in delavnico za izdelavo in popravilo obutve. Obrtniki so trdo de-da so zaslužili za skromen kruh. Začetek septem« bra, na angelsko nedeljo, so po stari navadi mojstri sprejeli vajence med pomočnike. "Frajšprehungi", kot so rekli prestopu "jungrov" med "ksele", je sledil vsakoletni o na seiem. je zaokrožila veselica, med katero so ob domaČih jedeh, pijači in zabavi pozabili na utrudljivo delo. Tržičani, posebej čevljarji, so bili vedno vedri ljudje. } so znali go- stoljubno sprejeti tudi obiskovalce od drugod, Čevljarjev, ki izdelujejo čevlje doma, je ostalo komaj za pelčico. Običaj sprejema pomočnikov je zamrl. Tudi v tovarni obutve Peko je precej manj zaposlenih, kot jih je bilo v preteklosti. SuStar- ska nedelja v Tržiču pa je še vedno živa. Turistično društvo Tržič pripravlja letos že 40. prireditev, s katero zvesto obujajo nekdanjo tradicijo čevljarjev. "Rečem lahko, da je Šuštar- ska nedelja eden najbolj prepoznavnih simbolov Tržiča. Od prvih začetkov je doživela spremembe, vendar je obdržala .svojo bit. Njen čar je, da pri pripravi sejma in številnih spremljajočih prireditev sodelujemo skoraj vsi domačini- Poleg obrtnikov 3)0 svoje sposobnosti Športniki, kulturni in drugi ustvarjalci, potrudijo pa se tudi gostinci. Sorodniki in znanci, ki se že dolgo niso videli, se zberejo ob krož niku trŽ i Š kih b ržo 1, nato pa se zabavajo ob glasbi in plesu. V Tržič prihajajo ljudje od vsepovsod, ki jih privabijo ugodni nakupi na številnih stojnicah. Za nekatere je obisk le zanimiv izlet v kraj, ki ga še niso videli. Letos smo za vse pripravili nekaj novosti. Sejem se bo začel že pri tovarni Peko. vpadnici v mesto bodo imeli stojnice obrtniki in rokodelci. Od paviljona, kjer bo prvič delavnica za izdelavo obutve na star način za nagrade, bodo do avtobusne postaje razporejeni predstavniki čevljarsko usnjarske obrti. Po mestnih ulicah bo vsa druga ponudba. S parkirišč v Bistrici in na Mlaki bo vozil obiskovalce avtobus, novost pa bo prevoz s turističnim vlakcem in vozovi s konjsko vprego. Organizirano bo tudi vodenje v Dovžanovo sotesko. Veliko dogajanja bo v nedeljo na osrednjem odru ob restavraciji Raj. Tam bo igralka Milena Zupančič prevze- la denar za UNICEF, ki smo ga zbirali z intemetno dražbo slik. Med drugim bomo sprejeli nove častne člane našega društva," je povedala Marjana Zupan, predsednica TD Tržič- Osrednje prireditve v Tržiču se začenjajo že danes, u. av. gusta, Ob 17. uri bodo odprli v tržiškem paviljonu enajsto razstavo obrti. Sobota bo v znamenju mednarodnega tekmovanja na tekaških rol-kah od Tržiča do Loma in srečanja Tržičanov s sosedi iz Avstrije na starem prelazu Ljubelj. Šuštar ski sejem v Tržiču bo v nedeljo med 7. in 19. uro, ko bo mesto preplavila možica gostov. . INTERVIU Dirke na Ljubelju Imajo tradicijo Letos bo na Ljubelju n. Hrastov memorial, VeÜko zaslug za to prireditev \ma častn odbor, ki ga vodi janež Bohorič, predsednik uprave družbe Sava. Dirke pozna od otroštva, saj izhaja iz Tržiča. Stran 2 KRAJI Povezal jih je sveti Jernej Prebivalci Sebičnega praznujejo skupaj god zavetnika vasi, sv. jerneja. Avgusta so pripravili že deseti Vaški semenj. Na njem seje dogaja-o marsikaj zanimivega. Ko- vafi so tudi konja. Stran 6 DRUŠTVA Koča na Zelenici je pod streho Planinsko društvo Tržič gradi novo kočo na Zelenici, ker je stara pogorela. Avgusta so stavbo pokrili, manjkajo pa še okna In vrata. Odprli bi jo radi ob stoletnici društva jeseni 2008. Stran 8 GORSKO REŠEVANJE Izguba petih prijateljev je šok Junija 1997 se je na tečaju nad Okrešljem zgodila najhujša nesreča v zgodovini gorskega reševanja pri nas. Deset let zatem je dr. Iztok Tomazin izdat knjigo Tragedija v Turski gori. stran ii Letos ze enajsti Hrastov memorial Na Ljubelju bo 8. in 9. septembra gorski preizkus starih vozil. Pričakujejo množičen obisk. Stotan Saje Tržič - Motorji in avtomobili, ki so jih izdelali pred letom 1962, se bodo tudi letos pripeljali iz številnih krajev Slovenije in tujine na Ljubelj. Tam prireja Avto-moto društvo Tržič zelo priljubljene gorske preizkuse starodob- . Stara makadamska trov, se od starta do cilja vzpne za 330 metrov, na posameznih odsekih pa je zelo strma, O rganizatori i prireditve, ki j pnre]a)o v spomm na najuspešnejšega tržiškega tekmovalca Mirka Hrasta, bodo letos pripravili že enajsto dirko. Pričakujejo več kol sto tekmovalcev iz vsaj petih držav. Seveda bo še veliko več navdušenih gledalcev. V soboto, 8. septembra 2007, bodo potrdili prijave tekmovalcev in opravili tehnični pregled vozil. Od 13. do 17. ure nedeljo, 9. septembra, 10. uri bo svečana otvoritev prireditve. Tekma bo od 10.30 do 12,30 in od 13.30 do 15.50. Po skupinskem fotografiranju na cilju bo ob 17. uri razglasitev rezultatov in jeklene konjičke. Tekmoval- podelitev nagrad ob razgled- u. cesta 2 Ljubelja na nekdanji mejni prehod z Avstrijo je Še vedno velik izziv za današnje tekmovalce, ki sledijo zgledu svojih prednikov, Prve dirke na Ljubelju so potekale že v dvajsetih letih prejšnjega stoletja. Takrat je veljal vzpon na prelaz ob znamenitih kamnitih piramidah za najtežjega v Evropi. Tudi danes pomeni težko preiz- o za voznike in niiliove na proga, ki men 2300 me- ni ploščadi na Lj o O 1 2 Triiški glas, petek, 31. avgusta 2007 Intervju Neustrašna na starem motorju Miro in Anka Hrast nadaljujeta družinsko tradicijo dirkanja z motorji. Številko 87 je «mel oče Mirko, junak tržiških dirk. Stoian Saje Križe . Oće Mirko Hrasl, ki je umrl leta 1996, je zapustil svoj motor BMW R75 z dvema prikolicama sinu Miru. Leto prej sta slcupaj dirkala in kdaj se je treba kam nagniti. "Na dirki me ni nikoli strah. Res pa je, da se z drugim vo2nikom ne bi upala peljati. Z možem se dobro uja-meva in dobro veva, kaj bo kdo naredil v nekem trenut- 5 številko 87 zmagala na prvi ku. Meni je kot sovoznid dirki starih vozil na Ljubelju. O tej zmagi in drugih uspehih obeh navdušencev za motorni šport pričajo Številni pokali, medalje in priznanja v vitrini družine Hrast. 2 njimi so ohranjeni tudi mnogi njem ovinku pod vrhom spomini. zgrmela pod progo. Nesreča edini problem, da sem prelahka. Zaradi ravnotežja se mcpraro v ovinkih še bolj nagniti iz prikolice nad progo. Le enkrat se ni povsem izšlo. Leta 2004 sva na zad- "Moj oče, ključavničar po poklicu, je imel kol mehanik in šofer že pred drugo svetovno vojno veliko veselja do motorjev in dirk. Po vojni je tekmoval na ce smohi tros tn ih in gorskih dirkah, v speedwayu in rally vožnjah. Bil je dan AMD Ilirija v Ljubljani in AMD Kranj. Leta 1948 so ustanovili AMD Tržič, pri Če- ni pustila posledic, zato Še tekmujeva. Bolj kot rezultata sva vesela, da motor zmore naporno vožnjo do vrha/' zaupala Anka Hrast. Med motorji s prikolico -lani jih je bilo dvanajst - sta z možem skoraj vedno med prvimi na Ljubelju. Miro je trikrat zasedel drugo mesto tudi v seštevku vseh cestno- mer je pomagala tudi mama hitrostnih dirk v Sloveniji. Lojzka. Dirkal je do leta 1967, sodeloval pa je tudi pri organizaciji prvüi dirk okoli Tržiča in od Tržiča do Ljube- dirk Ija. Leta 1995 je med pobudniki dirke oldtimerjev na sta- Oba sta nepogrešljiva sodelavca v Oldtimer klubu Tržič in organizacijskem odboru na Ljubelju. Miro je preglednik in ocenjevalec motorjev v tehnični komisi- ri prelaz Ljubelj. Takrat sva ji, ker se na to dobro spozna, slavila zmago, žal pa je oče "Izkušnje pridobivam s pri-kmalu umrl. Ostal mi je pravo svojega tekmovalnega motorja BMW. Po nesreči sem ga moral precej obnovi-. Predelati moram tudi eden prvih dirkalnih nemških motorjev iz leta 1939» Id ga vozim Še sedaj. V prikolici me že osem let spremlja žena Anka," je strnil Miro Hrast nekaj spominov na zgodovino dirkanja. Očetova neustrašnost na dirkah • klicali so ga Grča -se je prenesla na sina. Miro je učil soprogo, kako se mora držati na prikolici in marsikateri rezervni del. Obnavljam tudi ameriški motor Indian iz leta 1928, ki Še ni vozen. Bolj za paradne vožnje pa je motor NSU iz leta 1957." je opisal Miro svoje jeklene konjičke, ki mu ob vožnji s kolesom krajšajo prosti čas. Dirke imaio u Letos bo na Ljubelju 11. Hrastov memorial. Veliko zaslug za to prireditev ima častni odbor, ki ga vodi janež Bohorič, predsednik uprave družbe Sava. Dirke pozna od otroštva, saj Izhaja iz Tržiča. Stoian Saie Dirke na Ljubelju imajo dol« goletno tradicijo. Kaj menite 0 navdušenju Tržičanov za motorni šport, in kako ste vi povezani s tem? "Razlogi za to, da so se začele predvojne dirke z motorji na Ljubelju, segajo precej nazaj. Prva mednarodna vožnja čez ljubeljski prelaz se je zgodila leta 1913. Takrat so priredili tekmovanje prestižnih vozil Rolls Royce. To je pustilo globok vtis v Tržiču in ŠirŠe. Tedanji Avto-moto touring klub Ljubljani je s somišljeniki iz Tržiča leta 1926 organiziral prvo dirko na Ljubelju. Tekmovanja so postajala iz ieta v leto bolj odmevna. Iz otroštva se spominjam reklam za ogled dirk. Rojen sem leta 1942 v Tržiču. Na Glavnem trgu nasproti občine so ime» 1 moji starši pekarno. OČe je padel v partizanih, mati se je dmgič poročila, družina s tiemi otroki pa se je leta 1948 preselila. Tržič sem še naprej nosil v srcu in se rad vračal k sestri, ki je živela v Jem kraju. Dirke je prekinila druga svetovna vojna in gradnja predora na Ljubelju. Cesta na stari prelaz je bila dolgo zaprta. Leta 1994 je klub iz Ljubljane v sodelovanju z Avto-moto društvom Tržič uresničil zamisel za gorski preizkus starodobnikov. Leta 1997 so organizacijo prireditve prevzeli domačini. Takrat je pomagal zaveden Tržičan Metod Rotar. ki ie oblikoval Častni odbor. Povabil je mene in druge poslovneže, med katerimi so bili Stane Valant, Vili Ro- mih, Drago Stefe, Jaka Pi-skernik. Zoran Jankovič in še nekateri. Odbor v spremenjeni sestavi deluje naprej in pomaga požrtvovalnim organizatorjem pri zbiranju denarja." Od kdaj in kako pomaga podjetje Sava pri izvedbi tr- žiških dirk? "TržiSke dirke so lahko primer, kako se da z malim denarjem veliko narediti. Proračun tridnevne prireditve je sorazmerno skromen. Za le- Romih, odlično poskrbel za potek prireditev. Primerilo se je. da je kdo od tekmoval- cev zapeljal s ceste, a na srečo ni bilo hujših posledic. Sava pomaga pri izvedbi Hrastovega memoriala že celo desetletje, odkar delujem v častnem odboru. ali dirko. To je zanimivo do- skih držav. Gre za velike Iju- živetje, ki ga priporočam bitelje motornega športa, ki vsakomur. Predvsem je to imajo poseben odnos do sta- priložnost, da se Človek pred rih strojev. Čeprav imajo dirko ali ob odmorih spre- zgodovinsko vrednost, se ne hodi po stari cesti do prela- bojijo zanje. Vedno znova a 3 < o m a Organizatorji se oddolžijo Savi in drugim za prispevke z objavo reklam in transparenti. To pomaga k uspešnejšemu trženju naših izdelkov." za. Tam ponujajo znane tr-žiške bržole, ki imajo pravi okus. Seveda je dirka pose- dokazujejo njihove zmogljivosti in tudi svoje sposobnosti. Ker so nekateri v opremi ben dogodek za ljubitelje iz starih Časov, je to zanimi- motomega športa in adrenalina, ki ga ta šport sprošča. va in zabavna prireditev. V Tržiču je veliko navdušen- Za podjetje, ki izdeluje pnevmatike za vozila, je pojavljanje na dirkah del promocije. Koliko (o velja za kranjsko Savo? "Absolutno velja to tudi za nas, zato smo se vključili v prireditev. Na začetku je bila Sava lastnica tovarne avtomobilskih pnevmatik. Ne glede na spremembe - sedaj v Kranju izdelujejo pnevmatike za motorje in dvokolesa - je promocija na takih dirkah pomembna. Koristna je tiidi za družbe z drugimi dejavnostmi, saj na te prireditve prihaja nekaj tisoč ljudi. Dogodki so na mednarodnem prehodu, kjer je promet velik. Gbde na to je promocija še bolj uspešna. Tej logiki je sledila vrsta podjetij, zato fill je kar okrog trideset na listi sponzorjev. Značilno je, da ne pričakujemo velikih majhnimi Rojen sem leta 1942 v Tržiču. Na Glavnem trgu nasproti občine so imeli moji starši pekarno. Oče je padel v partizanih, mati se je drugič poročila, družina s tremi otroki pa se je leta 1948 preselila. Tržič sem še naprej nosil v srcu in se rad vračal k sestri, ki je živela v tem kraju. Neverjetno je, kako odlično še tečejo dobro vzdrževani stari motörji in avti. Sam raje gledam vožnje teh vozil. Nimam želje, da bi se peljal 2 njimi. Občudujem, s kakšnim užitkom se na motor cev, ki bodo to idejo peljali naprej. Ob cem moram pohvaliti Občino Tržič. Ne glede na to, kdo jo vodi. so pripravljeni podpreti dirko, ki je vsakič po Suštarski nedelji. Organizatorji poskrbijo usede in dirka sedanji mini- za magnete, ki na razne na- čine privlačijo obiskovalce." Boste zraven tudi pri pripravi letošnje prireditve.^ "Seveda. Častni odbor se vsakič sestane vsaj dva tedna pred prireditvijo, ki bo letos dirko načrtujemo 25.000 evrov stroškov. Okrog 60 tržiških navdušencev bo poskrbelo za obsežne aktivnosti, med katerimi je pomembna ureditev ceste in zagotovitev varnosti. Doslej je organizacijski odbor, ki ga je vodil Marijan "Odkar pri s zneski mnogo podjetij podpre prireditev in ji s tem da Še večjo vrednost." Lani so pripravili na Ljubelju deseto dirko. Ste si ogledali veliko tekem, ali se celo kdaj peljali s starim vozilom? sem predsednik Častnega odbora, sem bil na vseh prireditvah. Vsaj en dan sem si ogledal trening ster za promet Janez Božič. On je velik podpornik dirke ŽG od prej, za ta šport pa je navdušen tudi njegov sin. Sprašujete, ali bi sam imel vozilo starejšega letnika! Ne, tudi motorja ne, čeprav imam izpit zanj. Po cesti se 8. in 9. septembra. Takrat pregledamo, kako uspešna je priprava ria dirko. Odboru poroča direktor dirke, kar je po Maijanu Romihu prevzel Aleš BeŠter. Gotovo bom tudi na Ljubelju, ali ob odprtju prireditve aH na konČ» ni slovesnosti. Mogoče bom sodeloval pri podelitvi nagrad najuspešnejšim tekmo-valcem» kar sem storil že progo in dirko. Letos priča- večkrat. Rad se bom spet kujemo spet več kot sto tek- sprehodil do vrha Ljubelja movalcev iz različnih evrop- in nazaj." najraje vozim v avtu, ki )e zanesljiv pri službenih in privatnih vožnjah." Na ljubeljsko progo radi prihajajo številni tekmovalci in obiskovalci iz več držav. to dober obet za prihodnost tamkajšnjih priredilev? "Neverjetno je, koliko ljudi po svetu pozna ljubeljsko f Tržiški glas, petek, 31. avgusta 2007 3 Zupanov pogled Kar smo y res Župan občine Tržič Borut Sajovic v pogovoru predstavlja dosedanje delo in probleme, s katerimi se srečujejo od začetka. Kljub poplačilom obveznosti za nazaj bodo uresničili nekaj pomembnih naložb. SroiAN Sa)e Lansko jesen sle prevzeli vodenje tržiške občine. Ka) sle ugotavljali na začetku in katerim natogam ste daJi pred* nost? "Finančno stanje občine, ki je bila ob menjavi vodstva tik pred bankrotom, je znano Tržičankam in Tržiča» nom. Z novo ekipo in občinskimi svetniki smo se vseeno pogumno lotili dela. Sedaj je že prevladalo prepričanje, da bomo priSli naprej, če bomo složni. Največja težava je bilo nejasno finančno stanje. Kar smo povedali o dolgovih prej, je res. Tudi nadzorni odbor, ki je pregledal poslovanje in pripravlja poročilo, se s tem strinja. Prevzeli smo 750 milijonov tolarjev (blizu 3.13 milijona evTov) neporavnanih obveznosti in 360 milijonov tolar-jev (več kot 1,5 milijona ev-rov) kredita. OÖ tem smo morali nadaljevati nekatere odprte investicije. Žal Še v drugi polovici leta 2007 prihajajo računi za stare obveznosti. Aprila smo dobili lanske račune za javno razsvet-javo, avgusta račun za davno obnovo in odpravo napak v kuhinji vrtca Križe, pred dnevi pa še račun za najem tržiške dvorane. Zanjo smo Eden od dveh komunalnih redarjev se je odloČil za samostojno pot. Ruparjev sorodnik Gregor Šega je našel čakujemo iz Norveške. Pri investiciji, ki že poteka, bodo potrebna še nekatera dodatna dela zaradi slabih službo drugje. Poleti nas je obnov v preteklosti. Med zapustil vodja urada za ure- manjše stroške spada pomoč pri obnovi igrišča v Le-Šah in nabava golov za igrišči v Bistrici in Križah. Pri janje prostora Izidor Jerala, ki se je odselil iz tržiške občine. Septembra ga bo zamenjala Jasna Kavčič, domačinka iz Loma. Takrat bo Ali so slaina nasprotovanja opozicije, zlasti prejšnjega župana, ovira pri dogovorih v občinskem .svetu o pomembnih vprašanjih za vso obdno? "Nasprotovanje opozicije, ki ni konstruktivno, brez dvoma zavira razvoj. Reči mo» OŠ Tržič smo naredili opor- ram» da je skon centri rano ni zid ob igrišču. Več kot več ali manj na eno samo osebo. Slednja ima vpliv na svetniško skupino SDS. Veseli pa me, da je tudi na nasprotni strani vse več ljudi pripravljenih za sodelovanje. Ne iščejo le tega. kar nas ločuje, ampak bolj to, kar nas povezuje, Žal posamezni pretirani primeri dobivajo preveč pozornosti v javnosti. Občinski svet sprejme večino odločitev s soglasjem. Čeprav bi se lahko našli skupaj pri več stvareh in porabili manj energije za deio, je treba jemati tudi nasprotja kot normalna. Ni pa razum-ivo, da nekdanji župan izreka neupravičene kritike, kakršno si je privoščil o financiranju novega gasilskega avta za Kovor in to primerjal z nakupom vozila za Zdravstveni dom Tržič." odkrili pogodbo z nekom iz- prišla tudi Mojca Aljančič z 300-000 evrov smo plačali ven občine, ki uspešno tiži Brezij pri Tržiču. Slednja je ob odkupih zemljišč za cen- prostor v dvorani. V arhivih delala v službi vlade za regi- tralno čistilno napravo, za imamo pogodbe, za katere onalno politiko in razvoj, v katero že pripravljajo načrt. nismo vedeli. To velja tudi Tržiču pa bo odgovorna za za podjetje Cratel. ki občini gospodarstvo in razvoj. Tre-ponuja simbolično odškod- nutno je od 32 delovnih mest prosto eno, imamo pa tudi dva pogodbena sodelavca." ni no za prekope občinskih cest. Z bivšim županom še nisva opravila primopredaje, odprte pa ostajajo tudi nekatere stvari v inventuri premoženja otjčine." Pred vašim prihodom so nasprotniki menili, da t>o veliko kadrovskih sprememb v občinski upravi. Ali so med novimi delavci tudi vaši so-rodn i ki ? "Med zaposlenimi na Občini in Komunali Tržič, enako tudi med dobitniki stanovanj, ni nikogar od mojega sorodstva. Pri kadrovanju se izogibamo ljudi 5 strankarsko preteklostjo. Prednost Za pomoč pri isvedbi tega projekta bomo dobili 23S.000 evTOV iz države. Pomembna ie odločitev o do- Letos občini primanjkuje denarja za naJože. Koliko jih bosie vseeno lahko uresniči- li do konca leta? "Občina ima veliko obveznosti na področju šolstva, otroškega varstva in socialnih Za invc^süüje je res premalo denarja. Zanje bosta na voljo dobra dva milijona evTov. Največja naložba je dograditev šole, zobne ambula nte, obvozn ice in parkirišč v Bistrici, kar nas bo stalo okrog 1,5 milijona evTov. Tam bo novo Še polnitvi sedanjega prostorskega plana. Pomagamo pri iskanju investitorjev za ureditev prostorov BPT Tržič in nekdanje uprave Peko." dajemo domačinom, kar ve- manjše otroško igrišče. V Ija tudi za izbiro pri naroča^ nju raznih del in storitev. Doslej nisem odpustil Križah končujejo 43.000 evrov vredno obnovo sanitarij Kalere težave pa bodo morale počakati na reševanje v prihodnjih letih? "Večni problem je popravilo irj ubnuva ce$L L^^la zooS načrtujemo obnovo Trga svobode v Tržiču in štirih ulic ob Mošeniku, Letos pričakujemo dovoljenje za ru- šitev dveh najbolj neurejenih stavb v tem delu, kjer bo prostor za nova parkirišča in premostitev potoka. To bo omogočilo nadaljnjo gradnjo obvoznice, kjer se zatika zlasti zaradi nerešene dena- Tržič je poznan po ohranja* nju tradicij, kamor sodi tudi Šuštarska nedelja. Kaj želite povedati pred to največjo prireditvijo? "Šuštarska nedelja bo letos jubilejna, že Štirideseta po vrsti. Prepričan sem, da bo ob lepem vremenu rekord-na. kot so bili majski Mednarodni dnevi mineralov in fosilov. Šuštarska nedelja je tudi ena od oblik druženja ljudi in zabave. Števdna trži-ška društva bodo prikazala svojo dejavnost vsej Sloveniji. Tokrat bomo predstavili izročilo tradicionalnih obrti in ohranjeno dediščino nekoliko drugače. Zapora ceste se bo začela pri tovarni Peko, od kjer bo vozil vlakec. Manj bo gneče ob slojjiicali. kjer cenena roba ne bo več v ospredju. Hočemo se znebiti očitkov o kramarskem sejmu, zato me veseli večja pripravljenost tržiš k ih obrtnikov in podjetnikov za sodelovanje. Brez dvoma je Tržič poznan tudi po svojih jedeh. Upamo, da bodo gostinci ustregli obiskovalcem s pravim tržiškim kosilom in še v osnovni šoli. V Pristavi je cionalizacije. Čakajo nas Čem. Žal se jih zaenkrat pre- m enega delavca iz občinske odprto veliko gradbišče v na-uprave. Direktorico občin- selju Podvasca, kjer obnavljajo vse komunalne nape-ave. Podpisali smo pogodbo za obnovo nekdanjega kina v Tržiču. Le-ta nas bo letos in leta 200S stala i ske uprave Marto Jarc je odpustil že moj predhodnik. Res pa je, da smo rešili nekaj prošenj za sporazumno prenehanje delovnega razmerja. Odšla je pravnica Mojca laklič iz Ljubljane. tudi popravila poškodb na cestah ob predlanskem neurju v Čadovljah in na Čegelj-Šah. Morali se bomo lotiti asfaltiranja makadamskih cest v Retnjah» Podljubelju in Lomu, z Brezij proti Le-šam in Vadičam ter iz Kri- okrog pol milijona evrov, okrog 220.000 evrov pa pri- Žev proti Gozdu." malo zbere v mestu, ampak kar čakajo na obisk v svojih gostilnah. Seveda bo veliko raznih prireditev, od tekme na tekaških rolkah. do srečanja s sosedi iz Avstrije na starem prelazu Ljubelj in dirke starih vozil na Ljubelju teden dni pozneje." Pristava pri Tržiču Dela v Pristavi Komunalno podjetje Tržič je ob pomoči kooperantov začelo avgusta obnavljati vodovod In kanalizacijo v naselju Podvasca v Pristavi. Trenutno potekajo dela v spodnjem delu naselja (na sliki). Kot je povedal direktor Sebastljan Zupane, gradijo zmogljivejši glavni vodovod, priključne vode in novo omrežje s hidranti. Kanalizacija bo ločena za fekalne odpla-ce in padavinske vode. Skupaj z obnovo javne razsvetljave In okrog 8$o metrov ceste bo naložba stala občino 624.000 evrov, 30.000 evrov pa so dali za odkup zemljišč. Drugi investitorji bodo uredili telefonsko napeljavo, optični kabel In omrežje kabelske televizije ter napeljali plinovod. Dela naj bi končali sredi novembra letos. S. S. Trž;č Gradbišče v kinu Avgusta se je začela dolgo napovedovana obnova nekdanjega kina ob Cankarjevi cesti. Tarn bo nov Kulturni center Tržič s sodobno dvorano, večnamenskim prostorom, garderobami in sanitarijami. Koliko bo sedežev v dvorani in na balkonu, bo znano po usklajevanju vseh predlogov bodočih uporabnikov z izvajalci projekta. Dela je prevzelo podjetje Lesni-na inženiring iz Ljubljane, ki ima rok za dokončanje do 31. januarja 2008. Trenutno kooperanti rušijo In odstranjujejo zidove pod odrom (na sliki), sledila pa bodo gradbena dela. Naložba bo občino stala 591.000 evrov, vendar bo dobila od Norveške 250.000 evrov brez obveznosti vračila. Projekt za opremo, ki jo bodo naroČili prihodnje leto, še pripravljajo. Po sedanjih predvidevanjih naj bi novi kulturni center sprejel prve obiskovalce ob Poletnih prireditvah 2008. S. S, tržiški glas —4 \ Trii«lti |e p'ilofa IZDA]AT£LJ Corenjth gl«), d, C, Krjnp, 4. Kranj CDCOVORNA UREDNICA Marija URfiOMiK Stef jn Sije Gorenjski Glas NOVINUI Ma>a Btfio^ctlf, Ar>a Hartman« Ciena h^ov^k Stdpirt S^Ki Vilma Stlrt^vr^ik OSLI KOVNA ZASNOVA ler^ei Strrtar, TrjC(ke( TtHNKMUMOMIK Crep fUjnlk POTOClUnjA Tina üqU, Cdra^d VODJA OCLAfiNtCA TRŽENjA TrtUo ^Ji ti i^nA II ^ p^ibja Ctr^^fiki it bje liUl |l jt||iAiJ 9M/ W v>i fwr< f\j ddimaku urdMvr«^ vilk delani dlA öd t kf. ure /C^rif^ki p ffolM* n6) ir) ä^tH ldk>1nih TlA SCT^ J.d« U^^Ktj / Karatena tel Ai / Cena le(ne tu f^Črnr^ ruft: RetffH pfd^nib m^o 16 % pcHfini idH pOpu&U Ifto» popu&(a' yjr vfićunaii D&v Ki se M (efe^fe Ict^i^ke ^ par^^ pitllKi. vr^i o4 učf^tiš r«a »lednjeg« f Orpine »\0Mve pe ose-lici. saj je mesto odprto le bej. To pomeni, da se po proti jugu za boljše življenj- sprejetju strategije šele pri-ske pogoje. Na severu, kjer Čenja pravo delo. " Druga priložnost bo med javno razpravo o strategiji razvoja občine. Pripravili bomo predstavitve strategije po ključnih sklopih. Pričakujemo primemo udeležbo glede na pomembnost tematike in tudi odziv na predstavljene materiale. Potem bomo pregledali pripombe in nove ideje. To bomo upoštevali pri končni verziji strategije, ki bo šla v obravnavo na občinski svet. Predvidevamo» da bodo v njem znali ne glede na politično opcijo zrelo presoditi, kaj je dobro za Tržič in kaj ne. Če se bo zdel kakšen od projektov nesprejemljiv, bo treba upoštevati opozorilo s Tržišld glas, petek, 31. avgusta 2007 5 Oglasi Gorenjski Glas Za vas že 60 let beležimo čas i i IZBIRO NOV JESEN IZIM KOLEKCIJ m IN OSI PONUDB 2007 since W03 1 u 6 Tržiški glas, petek, 31. avgusta 2007 Krati Konja sta podkovala Janez črnilec in Borut Sajovic Povezal jih je sveti Jernej Prebivalci Seničnega praznujejo skupaj god zavetnika vasi, sv. Jerneja. Avgusta so pripravili že deseti Vaški semeni. Sto tan Sate vili tudi Veseli večer pod va- osrednja tema vozovi in pripeljali v sodu na starem ško lipo, kjer nas je zabaval prevozništvo," je pojasnila "lojtrneku". Da ni bilo dolg-S^nično ■ Leta 1998 so v sta- ansambel Alpski pozdrav. Marjana Zupan, pobudnica Čas» je skrbel harmonikar rem jedru vasi Senično prvič postavili stojnice, ob katerih Vodi ga pevec Rado Pančur, ki ima vikend v naši vasi. in organizatorka prireditve. Po nedeljski ma§i, ki jo je so se predstavili domačini. Ljudje potrebujejo priredit- prvič vodil novi župnik Ivo Lojze Ličar, pestra pa je bila tudi ponudba na stojnicah. Pletenine iz domaČe volne Nato so sejem obogatili s ve, ob katerih se zbližajo. Kožuh, je tudi tokrat živo je razstavila Tatjana Švab iz Tatjana Svab ročno pkte izdelke Iz domače volne. predstavitvami tradicij, ki Zalo jih nameravamo razši- izumirajo. Po letu 1999, ko riti na tri dni," je povedal so predstavljali oblačila, so Drago Ficko, predsednik prikazali izdelavo opeke, ža* krajevne skupnosti SeniČ- ganje lesa, žetev ovsa, vaško no. podoknico, staro tiskarno in klepanje kose. Leta 2000 so odprli obnovljeno korito, pet let zatem pa je v goste prišel znani igralec Polde Bibič. Letos so spremljale sejem še druge prireditve. " D rugič s mo p rip r a vil i športna tekmovanja mladine. V soboto, 18. avgusta, so se fantje pomerili v malem nogometu, dekleta pa v od- "Prireditev Vaški semenj so domaČim postopno sprejeli za svojo, Zanjo smo se odloČili po obnovi vaškega jedra pred desetletjem. Prej je bilo v kraju mrtvilo, potem pa so začeli k nam prihajati razstavljavci in obiskovalci tudi od drugod. Za mnoge je zanimiv zlasti vsakoletni v katerem pred-stare obrti in opisoval dogajanja na sejmu Slavko Hočevar. Posebno veliko je imel povedali, ko se je )anez,ČrnUec iz Konjeniškega društva Naklo lotil podkovanja konja. Ob tem opravilu mu je namreč pomagal trški župan Borut Sajovic. Ko je tudi sam zabil nekaj žebljev v novo podkev, je pohvalil domačine za urejenost kraja in povezovanje vaščanov. Za deseti se- sosednje vasi Zgornje Vetrno. Katarina Tome iz Gozda je spekla dobrote iz krušne peči. Stane LamovŠek iz Do- lenčic pri Poljanah je stružil lesene sklede. Stane Perke iz Podljubelja je izdelal lesene spominke. Iz te vasi sta prišla tudi Vera in MÜan Ropret, ki izdelujeta naravna mazila. Vera Prelovšek iz Zaloga je ponujala zelišča. Danaja Dolenc iz Tržiča program, stavljamo menj je izročil Marjani Zu- pa ročno izdelan nakit. Kot pan posebno torto iz kruha smo izvedeli, se obiskoval-in salame. K njej in drugim cem ni mudilo domov, saj dobrotam v gostilni Pr' Baj- so jih v SeniČaemgostoljub- bojki. Na ta dan smo presta- kmečka opravila. Letos so du je teknilo pivo, ki so ga no sprejeli. jELENDOL Polepšali so križišče v )e)endolu so iS. avgusta odprli obnovljeno ograjo na mostu v križišču v središču vasi in spominsko obeležje padlim borcem v N06. "Ograja je bila že dotrajana. Poleg tega smo že Ii križišče polepšat«, saj je to nekakšno središče vasi. Naša vas namreč nima ne gostilne ne cerkve," je povedal občinski svetnik Janez MegliČ, ter dodal: "Jelendolu želimo povrniti slavo, ki jo je imel v prejšnjem stoletju. Marsikdo ne ve, da je prav v Jelendolu zasvetila prva žarnica v Sloveniji, da je tuka] gospod Bom imel prvi ali drugi avto v Sloveniji." M. B. PooguBčg Na Korošici že več kot desetletje Planina Korošica sodi med riajslikovitejše planine v Karavankah. Oskrbnika planšarije 15S4 metrov visoko sta že vrsto let zakonca Marija in Mirko Kavar, Cvirnova Iz Podljubelja. Na planini jima dela ne zmanjka, saj skrbita za 63 glav govedi, 13 konj in dva vietnamska prašička. Z domačo hrano postrežeta tudi pohodnikorr, "Postrežemo z žgančki, kislim mlekom, joto, klobasami. Trenutno imamo le pet molznic, mleka ni veliko, okrog 30 litrov na dan. Vsega damo kisat. Ob koncih tednov Še tega marsikdaj zmanjka. Kdor ga hoČe dobiti, mora kar Zgodaj na planino," pove Marija, sicer rojena Škofje!očanka, ki poletia na planini preživlja že vse od leta >993. M. B. Novi gasilski avto za praznik Pred letošnjim praznikom krajevne skupnosti so v Kovorju prevzeli nov gasilski avto. To je pomembna pridobitev za vso občino» je menil Bojan Balantič iz Gasilske zveze Tržič. Sto tan Saje Kovor - Leta 1923 je Josip Bertoncelj zbral 38 mož, ki so ustanovili gasilsko društvo Kovor. V njem je po več kot osmih desetletjih okrog 80 aktivnih Članov, od tega 23 gasilcev, ki so usposobljeni za gašenje požarov. Ukoreninje- nost gasilstva med domačini dokazuje podatek, da ima skoraj vsaka hiša v krajevni skupnosti po enega gasilca. S simpatizer ji je v društvu okrog 400 Članov, med katerimi je ruijstarejši Franc Gre« gore z Loke. Za prihodnost društva je pomembno, da imajo dve desetini mladincev in eno desetino mladink. "Mladi so uspešni na raznih tekmovanjih. Letos so bili mladinci v vrhu na državnem orientacijskem pohodu. Ga- " i« veselila vsa vas; spredaj Gašper Kajbič (levo) In Marko Praprotnik. siJci imamo na leto okrog osem intervencij v Kovorju in Takrat je po okolici. Prejšnji gasilski avto ska parada, v katen je >i krenila ga sß- tudi nega pevskega zbora Kres pri Kulturnem društvu sv. Jane- smo dobili leu 1990, ko smo domaä poveljnik Marko Pra- za Krstnika. Po pozdravu predali namenu tudi gasilski protnik. Za svečano vzdušje predsednika Smoleja vsem dom. Pozneje smo kupili še na prireditvi ob domu so po- zbranim je domačinom česti-tiaktor s 350o-litrsko dstemo skrbeli godbeniki Pihalnega tal predsednik Gasilske zveze za gašenje z visokim tlakom orkestra Tržič in pevci meša- Tržič Bojan Balandč. Dejai je. in prizidali garažo za nov avto. Konec leta 2005 smo se odločili, da bomo kupUl gas il-sko voziio s dstemo za 1400 litiov vode, sodobno opremo in orodjem. Kljub težavam pri zbiranju denarja smo letos pripeljali v Kovor skoraj L40.000 evTov vreden avto. Z veiüdm navdušenjem ga predajamo namenu ob krajevnem praznilcu. Tald dogodki niso pogosti, zato se jih veselimo skupaj, " je povedal predsednik PGD Kovor Franc Smolej pred slovesnostjo 10. avgusta 2007 v Kovorju. Borut Sajovic je predal ključ vozniku gasilskega voslla. da je avto pomembna pridobitev za Ob^o Tržič; slednja je prispevala pol denarja zanj, zveza pa je pomagala opremiti voziJo. Kot je ugotovil Vdi Tomat iz predsedstva Gasilske zveze Slovenije, nikjer ne gre brez pomoči krajanov. Tr-žiŠki župan Borut Sajovic je priznal, da ne bi želeli ogrožati človeških življenj in premoženja zaradi slabe opremljenosti gasilcev. Člane PGD Kovor je pohvalil za vztrajnost Od njega je voznik Ga- , šper Kajbič prevzel ključ novega avta, ki ga je blagoslovil župnik Vlado Pečnik. PodeL-li so tudi zahvalna darila sedmim donatorjem. Slavje so nadaljevali z druženjem ob glasbi, predvideno veseliCO pred praznikom pa so zaradi dežja preložili za en teden, J CENTER ZA SOCIALNO OElO TRŽIĆ Usnjarska ul. 3, 4290 Trži^ Tel.: 04/5971 200, Fax: 04/5971 201 E-poŠta; gpcsd.trzfc@g0v.9i Spletna stran: wvAv.c5dtr2ic.org MLADINSKI CENTER TeL: 04/5971210, Fax: 04/5971201 -poŠta: mladin s k».center@gov.si Mladinski center v tretjem letu delovanja Spl-etna stran: wsww.csdtr2lc.org Kot direktorica Centra za sod- Prostovoljno delo alrio delo Tržič, ždim bralcem na kratko predstaviti delovanje nafega MLADINSKEGA CENTRA in kako pomembno je, da mlade dovolj zgodaj privabimo k aktivnemu sodeio- Število prostovoljcev je naraščalo in danes ]e vključenih kar 19 prostovoljcev.' Na mlade, ki se vključujejo v Ijati vsakodnevne obveznosti in opravila, spoznavajo pravi Mladinski center, je prosto- |a obnašanja, učijo se odprte vanju in skupnemu soustvar- voljno delo naredilo močan komunikacije, spoznavajo lastne meje, učijo se prilagajanja v situaciji v majhnih skupi« nah. učenje spoštovanja razlik med ljudmi In upoštevanja lanju. Center za soc sino delo Tržič vtis p saj jim to delo postaja pomembna vrednota. jevtržiSkiobčinrzaznalpotre- Učinki delovanja prostovolj- bo po preventivnem delu tako cev so v tem, da je večina z mlajšo populacijo kot tudi s otrok in mladostnikov napre- drugih starejšimi otroki in mladostni- kovala pri šolskem delu, na ki. Te ugotovitve so bile po- področju socialne zrelosti, y Mladinski center je vključe- gonsko kob za snovanje pre- izboljšalo se je njihovo vede- ventvnega in razvojnega pro- ^ odnosu do drugih ter jekta, imenovanega Mladinski center Tržič. Center za social- komunlkacija z drugimi. žavah in stiskah, pri katerih si de v naravo, oglede, piknike sami ne zmorejo pomagati. S in počitniški tabor, ki obsega pomočjo izvedb različnih de- veČ dni. Lani je bil tabor na lavnlc se mladi naučijo oprav- Podljubelju, letos poleti pa v Bohinju. Delavnice pritegnejo veliko število otrok in mladostnikov, kar kaže na to, da je tematika vzpostavljanja oz. vzdrževanja odnosov med vrstniki ter načini reševanja konfliktov med njimi zelo aktualna. V času zimskih-počitnic pa smo za naše obiskovalce pripravili posebno presenečenje. Organizirali smo ogled letališča na Brniku. Organizirali smo predstavi- nih So uporabnikov, dnevno pa beležimo, da nas obiŠČe poprečno kar 15 otrok na dan. Tako smo v letu 2006 zabele- Zdenia Kodev, direktorica Centra za socialno delo no delo je začel z delovanjem občasne pr0jektavaprllu2005,tak0da j^j^vnosti je Mladinski center zakorakal že v svoje tretje leto. NaŠe vodilo pri ustvarjanju preventivnega programa je bilo pomagati mladim v trŽiŠki lokalni skupnosti pri oblikovanju sprejemljivejše socialne vlo-ge.Vokviru Mladinskega centra imamo zaposleno psiholo- Otroci in mladostniki imajo možnost preživeti svoj prosti čas v obliki ustvarjanja, cuhanja, računalniškega opis-merijevanja, igranja družabnih Iger ali druženja in seveda opravljanja Šolskih obveznosti. ginjo Melito Košak, ki poleg Mladinski center predstavlja svojih strokovnih znanj, kreativnosti in inovativnosti skrbi, da se ves čas po programu izvajata dva poglavitna projekta, to sta prostovoljno delo mladimi ter redne in občasne za uporabnike strukturirano okolje, kjer se mladi na intenziven in kakovosten način seznanjajo z drugačnimi stra* z tegijami ravnanja, Zelo pomembno je, da dobijo tudi dejavnosti, ki potekajo v pros- podporo in pomoč v primeru, žili okrog 900 obiskov, med- tev prostovoljnega dela v mi- vajo na osebnostni moči, sa- Za konec še vabilo tem ko smo v letu 2007 že samo v pol leta zabeležili okrog 700 obiskov uporabnikov. V zadnjem letu beležimo precejšen porast mladih oHs-kovalcev. Število obiskov se srjonu v Ukrajini ter izobra- mopodobi rn zaupanju. Ob ževalno predavanje psiholo- prostovoljcih in zunanjih so- Otroke in mladostnike vabi-ginje o socialni anksioznosti mladostnikih. delavcih so razširili svojo soci' alno mrežo, napredovali so v Mladi so obiskali Dom za komunikaciji in se učijo bolj starejše Petra Uzarja v Trži- na med- konstruktivno pristopati k reševanju problemov. Poleg navadno Še posebej poveča v ču. Poudarek je bi mesecu maju, koje bolj izra- generacijskem povezovanju, tega na delavnicah razvijajo Izvedli smo posebno delav- svoje talente in spretnosti ter ier smo združili in tako bolj kakovostno preživlja- torih Mladinskega centra. ko se znajdejo v različnih te- žena želja po učni pomoči ob zaključevanju ocen. Poleg rednih dejavnosti Mladinski center organizira tudi dodatne občasne aktivnosti. Po programu organiziramo za mlade aktivno preživljanje počitniških dni. Pripravimo jim družabne igre, ustvarjalne delavnice, poho- nico, "zlili" energijo mladih in energijo starih. Enega izmed sončnih dni pa smo izkoristili tudi za obisk Dovžanove soteske. mo, da se nam pridružite pri naših rednih dejavnostih od torka do Četrtka od 12.00 do 16.00 ure in ob sredah do 17.00 ure in dodatnih dejavnostih, starejše mladostnike. Študente in odrasle pa va mo, da se nam pridružite pri JO SVOJ prosti čas m razširjajo projektu prostovoljnega dela svojo splošno razdedanost. Za vsakega vključenega otroka ali mladostnika pripravimo in postanete prosto vol j ec/-ka ter sodelujete pri načrtovanju dejavnosti Mladinskega centra. Na tak način lahko tud individualiziran načrt, ki je sami prispevate k izbotjševa-Pri otrocih In mladostnikih, ki čim bolj prilagojen potrebam nju socialnega položaja neka-prihajajo k nam, smo opazili posameznika, tako da aktivira terih otrok ali jim pomagate . precejšen napredek. Pridobi- njegove potenciale. pri reševanju učnih težav. WWW.CORENISKIGLAS.Sl Zdrave jedi za diabetike "h 'i) MEKON LOKA D.O.O. Podlubnlk 2S3, 4220 ikof\o Lpka tel.: 04 51 50 590 info@mekon«loka.si wv/w.mdkor^*loko.si JEZIKOVNI TEČAJI • Anglei^ino « NemUma • Itolljaničtna *$ppni^inci *Frortcoščino «Ruščina • Stover>šcino «Latinščine «Hrvaščino TEČAJI ZA PROSTI ČAS « Mozaik « Kleklionie • NakI) « Keramiko « Risanje « Slikanje « Poslikava stekla, «vile,... RAČUNALNIŠKI TEČAJI • Windows • Word • Excel • Power Poln! o J} E a. S . o Jt d) a. Stoj an S a rs Šenih receptov. V prvem bil- tenu iz kuharskih delavnic Tržič • Društvo diabetikov so zbrani recepti za zdrave in preproste jedi. Drugi bilten, ki smo ga izdali letos, ima naslov Zdrave in preproste jedi za praznične dni. Obe knjižici z recepb in glasilo društva Sladke novice hali že marsikaj okusnega, bomo imeli na Šuštarski ne-zlasti pa zdravju neškodljive- delji na naši stojnici, kjer bo ga. Ker so zbrali veliko do- lahko vsak dobil še druge in- brih receptov, so v društvu formacije. Veseli bomo vsa- sklenili pomagati z njimi še kesa novega člana. Čeprav Tržič žc skoraj pet let organizira kuharske delavnice, katerih namen je zdrava prehrana. Vodi jih priznani strokovnjak za dietno prehrano Jože Lavrinec. Doslej so sku- drugim» ki se mora jo prehra-nj evati zdravo zaradi bolezni. jih imamo že 285. Delujemo enajsto leto in imamo vrsto izobraževanje, prirejamo iz- Nekateri si tega zaželijo še dejavnosti. Redno organizi- lete in ekskurzije, skupaj prej, preden zbolijo. "Lani smo naredili prvi korak pri objavljanju preizku- ramo meritve krvnega slad- gremo na pohode in omogo-korja, pritiska in drugih ka- čamo okrevanje v zdraviliš-zalcev zdravja. Skrbimo za ču. Letos smo prvič pripravi- li šolo hujšanja. Pripravljamo tudi krajše tematske delavnice," je podpredsednica Ana Marija Hafner povabila sodelovanju. TRIO Trgovina 1 zaftčitno opromo Poslovna cona Trio Mlaka 10, Tržič Odprto: vsak defovnik od 7. do 15. ure, ob sredah do 18. ure Tel. 53 25 362.031/344156,031/622 463 2d$clta@trlo-trzic.s), www.trio-trzic.si 5% p 7 izrt» O0la9 v Sep OBtSCITE NAŠO STOJNICO NA ŠUŠTARSKI NEDEUI Že 50 let nudimo sredstva za popolno zaščito na delovnem mestu eKoWis^/ol Mlinska ul. 1, Maribor. PETržIć. Ste Marie Aux Mines S/a Telefon: 592 59 49. 030/30 20 11 STANOVANJA PRODAMO TRŽIČ • Preska. ent>$ot>rKi, piectelano v 8noinpol»bn 0.47.17 m2.11174.1.i. 1964, obnovljeno, opremljeno, ufojen blok. Cee, slan. hiäa 2 gostinskim lokalom, 135 m2. parcela 125 m2, obnovljena v uloti 1.2DOO. v mansatdi je tt(Sebno. v P pa goslin&ki lokal 2 uporabnim dovoljenjem, ki ga je mogoče preured ili v stanovanje. Cena: 133.000 EUR. TRŽIČ-Slap,Slan.hisa dvojček.86ni2. pstula 1.213 m2,1.1. ?960, obnovljena v celoti od 1.20D1 dalje, vredna oglede Cend. 1940DO&Ufl. SEMIČND • sten. h«a. lil gtddbena im. 26137 ffl2 bk »vrine, parcela m2. .1.2005. lep» lokacjie. Cerrd: 190.160 eür PARCELE PRODAMO TRŽIČ «okolica, zazidljiva parcela. 1.393 m2.Cena:47EUR/m2. TRŽIČ • Bre2je, ta^ldljlvs parčka. 649 ai2,-sončna, ob asfaltirani cesti, revna. Cena: 70 EUR/m2. www. Qkoh Isa. si Tržič Korita z zelenjavo Ob parkirišču med občinsko stavbo In tržnico so postavljena korita za cvetje. Letos so bila zaraščena ^ plevelom, Icflr je odstranil skrbnik tržnice Aleš Meglic \z Loma (na sliki desno). Kmet Oarko Kuhar iz Zgornjih Dupelj, ki že štiri desetletja prodaja zelenjavo v Tržiču, je posadil v korita razne sadike. Če je kakšna zmanjkala, so jo nadoriiestili 2 novo. Sedaj ugodne samopostrežne po nudbe zelenjave ni več, ker so pred dnevi zasadili korita z grmovnicami. S. S. Tržiški glas, petek, 31. avgusta 2007 Društva doma u Prvi sankaški klub v Sloveniji so ustanovili pred stoletjem v Tržiču. Člani Sankaškega kluba Podljubelj bodo proslavili jubilej z razstavo in knjigo o sankanju ter s tekmovanji. Stoja n Saje jože RomŠak in Darja Covekar iz Sankaškega kluba Podljubelj Podljubelj • Sankanje v Pod- ljubelju ima dolgo tradicijo. Najprej so se zanj ogreli športniki iz nemških rodbin v Tržiču. Leia 1907 so usta- Boma na Ljubelju. Tekmo» vanja so bila prva leta bol) rekreativnega pomena. Prave tekme so zadeli prirejati po prvi svetovni vojni. Kra-glova knjiga med drugim navaja, da je Anton Jelene novili 'Rodelklub', ki je pri- leta 1023 zbral Športnike, ki rejal tekmovanja na cesti Ljubelj-Sv. Ana. Kot je o tem pisai Viktor KragI v knjigi Zgodovinski drobci župnije Tržič, 'so se jim domačini posmehovali, če š s anke so le za otroke. Posmehovanje je bilo Še večje, ko so se sankačem pridružili smučarji. Kmalu pa se je za vse to začela zanimati tudi slovenska mladina. Tržiški sanka6 so se začeli udeleževati raznih sankaSkih tekem v Bohinju, kjer so odnesli lepa mesta". Sankaška proga s starega mejnega prehoda Ljubelj je kmalu zamikala tudi turiste. so ustanovili 'Športni klub Tržič*. V njem so imeli poleg sankaške in smučarske sekcije tudi lahkoatletsko in kolesarsko. Giavni sankaški dogodek na Ljubelju je bilo prvo jugoslovansko državno prvenstvo leta 1936. Tekme je prekinila dmga svetovna vojna. V petdesetih letih je ponovno zaživelo tudi sankanje, tekmovalci pa so bili povezani v TVD Partizan Tr- mo osemnajst registriranih tekmovalcev, od katerih se jih 12 udeležuje tekem na naravnih progah in 14 poletnega sankanja na koleš* Čkih. Okrog 30 članov se ukvarja z rekreativnim tekmovalnim sankanjem. Med tekmovalci sta najbolj uspešna Borut KraJj in Luka Švab iz Podljubelja, pri de- tev ob 100-letnici prvega sankaškega kluba. V organizacijski odbor so želeli privabiti šiiši krog ljudi iz države, a so ostali sami. "Vseeno bomo uresničili vsaj nekatere od zamisli. Jubilejno značko že imamo. Zbiramo tudi material za razstavo o razvoju sankanja, ki bo začetek decembra. Ve- kletih pa veliko obeta Nioa seli bomo, če nam bo kdo Bučinel iz Tržiča. Tiadidjo kluba nadaljujemo s prirejanjem množičnih rekreativ- odstopil zanjo fotografije, diplome in pokale s tekmovanj, ali pa celo stare sani. V nih tekmovanj, pomagamo sodelovanju s TiŽiškim mu- pri organizaciji tekem diu- zejem in dr. Borutom Baga- gim društvom, v kraju pa so- telom pripravljamo zbornik delujemo predvsem na področju turizma," je povedal Jože RomŠak, prvi predsednik Sankaškega kluba Pod-"Leta 1998 smo se odloČili, ljubelj. da ustanovimo samostojni Njega je nasledila pri vode- Razglednica, ki spominja na prve sankače z. Ljubelja o sankaškem športu v Sloveniji. Pozimi bomo prvič pri^ praviii spust s starimi sanmi in opremo z vrha Ljubelja, verjetno pa bo tudi kakšna tekma v rekreativnem san-SankaŠki klub Podljubelj. nju kluba Darja Govekar kanju, " je naštela predsedni-Danes je v niem 150 članov, Skupaj sta bila glavna po- ca Govekaijeva dejavnosti I so bivali v sobah barona od mladih do starejših. Ima- budnika za pripravo priredi- ob jubileju kluba. Umetniki za Zelenico Tržiški umetniki so prispevali prek trideset del» ki jih bodo prodali na javni dražbi 6. septembra Denar bodo namenili za kočo na Zelenici. Koča na Zelenici je pod streho Planinsko društvo Tržič gradi novo kočo na Zelenici, ker je stara pogorela. Odprli bi jo radi ob stoletnici društva jeseni 2008. Stoian Saje Tržič - V galeriji Atrij Občine Tržič je od 2}. avgusta 2007 na <^ed dobrodelna raz-stava. Skupaj so jo pripravili Občina Tržič, društvo Auris in Dela 31 avtorjev je predstavil likovni kritik janež šter. Ocenil je, da so zelo raznolika po obliki, saj galerijo kra- STOfAN SAIE Tržič • Stari planinski dom na Zelenid je pogorel konec leta slike, fotografije, kipi m ^^^^^ ciani Planinskega dru- drugi izdelki oblikovalcev. Med slednjimi je posebnost štva Tržič so se najprej lotili odpravljanja posledic požara. Planinsko društvo Tržič. Dela replika čevljarske svetilke, ki Usposobili so del koče, podom aäh umetnikov bodo pro- jo je izdelal mojster ) erne j spravili okolico in uredili do- dali na javni dražbi, ki bo 6. Kosmač. Največ slikarjev, septembra ob 19. uri. Denar bodo namenili za dograditev koče na Zelenid in dejavnosti oseb s slabim sluhom. Razstavo je odprla predsednica PD Tržič Ema Anderie, Id je izrazila zadovoljstvo ob odzivu šte- nov društva Auris, v katerih med katerimi imata posebno mesto akademika Vinko RJbnikar in Jože Meglič, prikazuje naravo v raznih tehnikah, nekaj pa je modemih deL Pohvalil izdelke čla- vllnih ustvarjalcev za sodelovanje na razstavi. Kot je menila, umetnikovo bogastvo ni toliko v materialnem, pač pa v umet- niSko-duhovnem sporočUu. IzrazDa je prepričanje, da bodo razstavljena dela napolnila obiskovalce in kupce z notranjo lepoto. je veliko izvirnosti, Njemu je padla v oči Impresija, slika v akrilu. Za vedro vzdušje ob odprtju razstave je poskrbel Polde Na rat s harmoniko. Najbrž bo vsaj tako ve« selo tudi po dražbi, ko bo izpolnjen celotni namen prireditve. vozno cesto. Pripravili so dokumentacijo za novo kočo in poskrbeli za komunalno ureditev. Junija letos je Komunalno podjetje Tržič opravilo pripravljalna dela. Prestavili so električno napeljavo, poru- i strehe dveh man stavb, izdelah temelje nove stavbe in izolirali temeljno ploščo. Zgradili so tudi oporne zidove in stopnice. "Začetek julija je podjetje Smreka dostavilo 45 ton materiala za novo kočo. Po odpovedi helikopterskega transporta smo organizirali traktorski prevoz, za katerega sta poskrbela Anton in Aljaž Me-giič iz Loma. Pomagali so tudi delavd tesarstva Imer iz Radmirja, ki so do konca julija postavili ogrodje koče. Nato so začeli z izdelavo strehe. in vraU, Id jih moramo vgraditi pred zimo, bomo potrebovali 25.000 evrov. Zagotoviti pa bo treba še od 100 do 150 tisoč evrov za ureditev no- lovoiimmi pn meznikov. "Eden od prostorov v novi koči bo dobil ime po Fritzu Bomu, Baronica Elizabeta tranjosti," je povedala Ema Bom je namreč poklonila naj- Anderle, predsednica Planin- več denana od posameznikov. skega društva Tržič. V koči bo okrcc 250 kvadrat- Fundacija za šport je doslej nih metrcft' koristnih površin. stroškov. Zato pride prav vsaka roka vsaj pri pospravljanju gradbišča in drugih manjših delih," je povabil prostovoljce Jože štucin, predsednik gradbenega odbora za kočo. V vodstvu P D Tržič so zadovoljni z obiskom koč pod Storžičem. na Dobrti in Kof- Zaradj deževja do v ceion pokrila ob koncu avgusta. Ker smo za usposobitev dela stare koče in pripravljalna dela porabili že sto tisoč evrov, nam primanjkuje denarja za novo kočo. Material in dosedanja dela nas bodo stala 260.000 trikrat podprla naložbo društva. Planinska zveza Slovenije ki jih bodo prodali na dražbi evrov, za kar bo zmanjkalo 6. septembra v Tržiču. Nekaj okrog 30.000 evrov. Za okna denarja so zbrali tudi s pros- V pritličju bo kuhinja, jedilni- cah. Slednja je najbolj priljub-ca za 30 do 40 oseb in manjši Ijena, veliko planincev pa se je delno financirala komunal- prostor za 20 oseb. Nad jedil- ustavlja t\idi na Zelenid- Ker no ureditev, namenila pa naj nico bodo prenodšča s 40 do je tam pozimi mnogo smu-bi tudi nekaj denarja za kočo. 30 ležišči. Skupna ležišča čarjev, so prepričani v koristnost gradnje nove koče. Upajo, da bo dograjena prihodnjo jesen, ko bo loo-letnica društva. Jiinija letos pa so odprli povečano društveno pisarno v Tržiču, Pomoč je obljubila Občina bodo v prizidku, nad njimi pa Tržič, a po obrokih v več letih, bodo sanitarije za goste. V no-Umetniki so prispevali deJa, tranjosti, kjer je treba obnovi- ti vodovod, napeljati druge in- staladje in pozidati pregradne stene, nas Čaka veliko dela in Trziški glas, petek, 31. avgusta 2007 Ljudje Kraji in ljudje pod Dobrčo Člane Društva sveta Neža druži ohranjanje kulture in želja po razvoju kraja. Se danes je na ogled razstava v Kurnikovi hiši o njihovi dejavnosti, h kateri sodijo tudi ročna dela. Stotan Sate Brezje pri Tržiču • Leta 2004 je trideset prebivalcev Brezi pri Tržiču skler^ilo obudit dcvetdnevnico, star običa pred boiičem, ko nosijo Ma rijin kip vsak večer k drug hiši. Na doinačiji Pr' MavČk kjer živijo Groharjevi, so ugotavljali, da ne znajo v ce loti zapeti božičnih pesmi Začeli so s pevskimi vajami Domačinom so se pridružil še pevci iz Lei. Nastal je pev ski zbor DobrČa. " Pevci in drugi krajani so dali pobudo za ustanovitev Društva sveta Neža za ohranjanje kulture in razvoj kraja. To se je zgodilo 24. junija 2005, ko smo imeli 18 ustanovnih članov, Danes je v druStvu že več kol &o članov iz tižiške občine, nekaj pa jih je celo s Primorskega. Naš cilj ni množičnost, ampak ustvarjalno preživljanje prostega časa in prijetno druženje Skupaj smo se peljali na izle le na Kias, Bizeljsko in v Pr lekijo ter Prekmurje. V me Sanem pevskem zboru Dobr ča nastopa 20 pevk in pevcev ki jih vodi SUne BiteŽnik Lani ob sv. Miklavžu je nasta ia dramska skupina BodoČ bodeči s trinajstimi Člani. Le tos so večkrat uprizorili igro 'No, a je bo treba vse tole' Ženske smo navduSene za ročna dela. Petkove delavnice smo sprva imele v domu Predsednica jana Grohar (desno) in danki Društva sveta Neža MaŠa Pogorelec in Marija Ostrelič ob razstavljenih izdelkih v Kurnikovi hiši. družbenih organizacij, sedaj pa nas gosti Tinea Valjavec na domačiji Pr' |akc. Veseli smo bili povabila Tržiškega muzeja, naj letos predstavimo svoje izdelke in dejavnost dniStva v Kurnikovi hiši. Gre za zanimivo predstavitev ne» kdanjega in sedanjega življenja v krajih pod Dobrčo, " je povedala |aDa Grobar, predsednica Društva sveta Neža, Ob njej sta predstavili izdelke članic in stara oblačila Marija OstreliČ z Loke in njena vnukinja Mala Pogorelec: slednja je hči podpredsednice društva Majde Pc«orelec. Na razstavi, ki je na ogled od 18. julija do 31. avgusta 2007» zani mi- le zapisanega vega o vaseh Brezje pri Tržiču, Hudi Graben, Hiišica in VisoČe ter Leše, PaJoviče. Va- diče in Popovo. V vitrinah so publikacije o Brezjah pri Tržiču in pomembnih ljudeh, med katerimi je bil tudi slovenski premier dr. ]anko Brejc. Sedaj je najbolj slaven pianist dr. |ure Rozman. Predstavili so tudi dokumente društva in nomo gradivo. Najbolj so ponosni na himno društva Oj. Dobrča naša', katere avtor je Vili Perko, starej- ši, priredbe za zbor pa jim piše Franci Sarabon. Predsednica Groharjeva je povedala, da imajo za ietos v načr- še dve pnredjtvi. Oktobra bodo organizirali potep od Brezij do LeŠ. Novembra bi radi pripravili v sodelovanju s Tržiškim muzejem predavanje o slovenskem ornamentu. Kot je pokazala anketa v kraju, bi domačini radi počeli Še marsikaj skupaj. Zato nameravajo oblikovati nove skupine, ki bodo razvijale d\ihovne in telesne aktivnosti ter skrbele za izobraževanje. Srečna, da sta že dolgo skupaj Konec julija sta stanovalca Doma Petra Uzar]a v Tržiču Angela in Anton Teropšič praznovala zlato poroko. Z zapravljivčkom sta se popeljala po Tržiču, v domu so jima pripravili slavnostno kosilo, čestital pa jim je tudi tržiški župan Borut Saiovic. Elena Novak Tržič - Za gospo Angelo, ki je rojena leta 1922 v Suhadolah na Dolenjskem, je to drugi zakon. Kot deseti otrok, prevelo jih je šest, premožnega kmeta je mladost preživela ob kmečkem dela Po smrti staršev je kmetijo prevzel najstarejši brat, Id Ajigeli ni hotel plačevati za opravljeno delo. " Lasten brat je bil zelo grob do mene, ni mi dal denarja niti za obleko," se spominja Angela. Kei je spoznala, da Uko ne bo šlo več naprej, je bila pripravljena sprejeti dogovorjeni zakon, samo da bi lahko odšla od doma. Pred poroko je svojega bodočega moža videla trikrat, poročila sta se leta 1941, Angela je nato odšla živet na moževo kmetijo v Harinjo vas. Že od samega začetka zakon ni bil srečen. Angeli mož ni bil nikoli všeč, kl)ub temu sta se jima vzakonu rodila dva ^nta. Po končani drugj svetovni ni je začela delati v kmetijski zadrugi Otočec, opravila je tudi tečaj kmetijstva v PoljČah. < M V zadrugi je vodila svojo skupino delavcev, slabeli so za vi- ni^rade, polja in seno. V zadrugi so potrebovali veliko delavcev, saj so i^neli veliko obdelovalne zemlje. Tako se j delavcem pridružil Anton Te-ropšlč. Z Angelo sta se že poznala, Anton je namreč rojen leta 1927 v Harinji vasi. Med drugo svetovno vojno je bil Anton kurir, med nalogo mu je leta 1942 granata odtrgala nesla blagajno, nato jo je podesno roko. spremil k njeni hiši. Najprej jo Kljub invalidnosti je Anton ve- je vprašal, ali ima vode za piti, liko delal v zadrugi. Angeli je Angela mu je odvrnila, da jo je zelo všeč, vedel je, da trpi v dc^ovorjenem zakonu. Da bi popestrili vsakdanje delo in se malo razvedrili, so v zadrugi pripravili veselico. Angelina zadolžitev na veseUd je bila za-ključitev blagajne. Okoli pol» noči, ko je začelo zmanjkovati vina in se je veselica zaključevala, je Anton vprašal Angelo, ali bo šla kmalu domov. Počakal je nanjo in skimaj sfa od- dobri dve leti, vesela sta, da si cela brenta in naj si kar postreže. Nato s& posedela pred hišo in se pogovarjala, končno ga je Angela povabila v hišo in ljubezenska zveza se je začela. K začetku zveze je verjetno pripomeno tudi dejstvo, da je bil prvi Angelin mož ravno na orožnih vajah. Angela je vložila vlogo za loä-tev, postopek se je vlekel šest let letih, ko sta čakala m ločitev, sta z Antonom imela tri otroke. Poročila sb se julija 1957, Leta i960 sta se z družino preselila v Kranj, kjer sta dobila službo in stanovanje. Oba sta delala v kmetijski zadrugi na Zlatem polju. Da sta bila pridna delavca, pove podatek, da je Anton na roke kosil kranjski stadion samo z eno roko. Stanovanje v Kranju in brunarico, ki sla jo postavila na Kokrid, sta prepustila vnukom, skupaj jih je deset, imata pa še tri pra-vnuke. V tržiškem domu sta sama plačata bivanje in skrbita zase. "Vseskozi se imava rada in srečna sva, ker sva skupaj," zaključita Anton in Angela. Prej upornik, sedaj odličnjak Tržičan Mirsad Šakanovič je pri triintridesetih letih postal ekonomski tehnik. Še bolj nenavadno je, da je bil letos edini zlati maturant v Ljudski univerzi Tržič, naprej pa bo redno študiral računovodstvo na Visoki poslovni šoli. Stojan Saie Mladost je preživljal v starem delu Tržiča, kjer je živel s staršema. Osnovno šolo je obiskoval na Zalem rovtu. Bil je dober učenec. Nato se je vpisal v srednjo gostinsko Šolo na Bledu. Po težavah se je usmeril v poklicni program. kjer pa ni opravil zaključnih izpitov. Takrat je mislil, da je to konec njego- vega "V a. bil ški. Nisem se hotel opraviči-ri ravnatelju, ker sem zamu- Mirsad šakanovič o svoji življenjski prelomnici. Kako velika je bila njegova volja po uspehu, dokazujejo odlična spričevala v vseh treh letih šolanja. Še bolj se je izkazal pri opravljanju poklicne mature, kjer je z 22 točkami presegel najvišjo mejo in postal edini zlati maturant v sedanji generaci-, Na julijski podelitvi spričeval mu je tedanja direktorica LU Tržič Barbka Drob-nič izročila za spomin knjigi, v kateri je zapisala: "Prišel, videl, zmagal!" Za oseb- dil izpitni rok. Zaklel sem se, da ne bom več hodil v šolo. Mama je bila razočarana, oče pa mi je govoril, da imajo za take krampe. Tega orodja nisem vzel v roke, a sem delal marsikaj. Poskusil sem se kot kuhar in natakar, razvažal sem krofe, bil prodajalec v trgovini in delal v tovarni Sava. Najtežje je bilo, ko sem se preživljal s prodajo medicinskih aparatov. Skoraj ves denar sem porabil za najem stanovanja, ker sem se odselil od staršev v Bistrico in nato na Ravne. Ko sem pustil službo, sem spoznal, da moram nekaj spremeniti. OdloČil sem se za šolanje na Ljudski univerzi Tržič, kjer sem hotel opraviti prekvalifikacijo za trgovca. Poklicna svetovalka me je prepričala, da sem sposoben narediti veČ. Vpisal sem se v izobraževanje za ekonomskega tehnika, kjer sem po treh izpitih za prvi letnik začel obiskovati drugega. V njem sem že na prvem izpitu dobil odlično oceno, kar mi je dalo zalet za naprej," je povedal no zmago mu je na sprejemu Čestital tudi tržiški Župan Borut Sajovic. Najbolj ponosna nanj je bila njegova družica, kateri je hvaležen za vso moralno in tudi finančno podporo. "Kljub težavam z denarjem nisem pomislil, da bi pustil šolo. Bilo je ravno obratno, saj sem vsa leta upal na Študij, Za Čim boljše ocene sem si prizadeval, da bi se lahko vpisal na Ekonomsko fakulteto. Po rezultatih mature sem izvedel, da bom sprejet na Visoki poslovni šoli • smer računovodstvo. Čakajo me tri leta trdega študija, a sem nanj pripravljen. Ker bom imel status rednega študenta, bom lahko z občasnim delom zaslužil za del potreb, morda pa bom e našel Štipendijo. Navajen sem skromnosti. Na življenje gledam precej drugače, kot sem prej. Postal sem vegetarijanec in veliko več kot materialne mi pomenijo duhovne vrednote," je zaupal o sebi Tržičan. ki bo pri 33 letih postal študent. ^ I 10 Tržiški glas, petek, ji. avgusta 2007 Sport g O Andrej |erman je tudi poletje zvečine preživel daleč od doma. i C o se tudi ob štedilniku Čeprav je najhitrejši slovenski smučar Andrej Jerman med poletnimi počitnicami le malo dni preživel doma, pravi, da mu gospodinjska opravila še malo ne povzročajo težav. Vilma Stanovnik Tržič • Medtem ko mnogi uživajo zadnje dni letošnjega poletja, pa se najboljši slovenski smućar minule sezone, Tržičan Andrej Jerman že pridno pripravlja na zimo. Trenutno je z reprezentanco v Čilu, še pred od* hodom pa je vendarle užil nekaj dni zasluženih počitnic. Andrejeve uspehe cenijo tudi v domaČem Tržiču Je bUo letošnje poletje zate kaj drugačno od drugih? "Niti ne, saj sem se držal nekakšnega ustaljenega počit* niškega reda zadnjih let. Tako sem šel junija za tri tedne v Ameriko, kjer sem na poletnem kampu smučanja učil otroke, seveda pa sem sneg izkoristil tudi za treniranje. Z možnostjo takšnega treniranja me je že pred leti 5ezna.nil brat Izidor in letos sem bil v tem kampu že šestič. Takoj ko sem prišel domov, sem šel na kondicijski trening v Kranj- obveznosti in sem zelo malo Zadnji dve leti imaš v Tr0Ču sko Goro, nato pa sva Šla s dorna. Tudi meni je, vendar svoje stanovanje. Kako je z goje pač tako, dejstvo je, da se spoidinktvom, kuhanjem? punco v Iran. V Iranu pa najbrž nisi iskal priložnosti za smučanje? "S punco Simono sva bila povabi j ena na poroko njene pri-jateljice, Id se je pred tremi leti poročila v Sloveniji, letos pa še v Iranu. Tam sva spoznavala fran, smučal seveda nisem, med raziskovanjem pa sem videl kar nekaj smučišč, saj so hribi nad Teheranom precej visoki. Simona je nato še nekaj časa ostala pri prijateljici, jaz pa sem po dveh tednih moral domov, saj sem najprej Šel na kondi-cijske priprave v Planico, bom s smučanjem zagotovo ukvarjal še vsaj do olimpijskih iger 2010. Vendar pa so zagotovo trenutki, ko sva skupaj, toliko lepši in jih teže čakava. " "Nočem se preveč hvaliti, vendar pa mi gospodinjska opravi- Ali Še kai razmišljaš o Študi-ju? "Naredil sem loško gimnazijo, nato pa sem se vpisal na Naravoslovno tehniško fakulteto v Ljubljani. Vendar tekmovalno smučanje in študij nista bila mogoča, enostavno ni šlo, saj so predavanja ravno takrat, ko sem imel vrhunec sezone. Tako nato na sneg v Zermat; se- sedaj o študiju enostavno ne daj pa me do 20. septembra čaka še trening v Ciiu." Je Simona kdaj slabe volje, ker si veliko zdoma? "Kmalu bova skupaj štiri leta in zagotovo ji je kdaj kar težko, ker imam res veliko razmišljam, zaenkrat se v tem športu - če le ne bo poškodb - vidim še vsaj nekaj naslednjih let in tudi kasneje v življenju, le dd še ne vem, v kakšni vlogi. Šport me enostavno veseli in temu bi se težko odrekel." res ne povzročajo težav. Tako imam tudi kuhinjo veČ ali manj "na čez" in Simona se nad tem nič ne pritožuje. Rad kuham, imam občutek za to in tudi prijatelje sem Že povabil," Po let<^nji zimi si poslal eden popula r nejŠ i h športnikov. Imaš s tem v d^načem Tržiču ka) težav? "Gotovo je zmaga v Garmis- chu precej prinesla k popularnosti, spoznali so me tudi drugje, doma v Tržiču so me poznali že prej. Še danes pa kar ne morem verjeti; kakSen sprejem so mi pripravili, res sem bil presenečen. Tudi zato sem do sebe postal Še bolj zahteven, optimalno žeiim biti pripravljen že na začetku sezone in upam le, da ne bo kakšnih nevšečnosti z zdravjem ali poškodbami." Tržič S tekaškimi rolkami proti Lomu Mednarodno tekmovanje na tekaških rolkah, rž čem septembra, potekalo med bo jutri, 1. in Lomom pod Storži-čem, je največja tržiška Športna prireditev zadnjih let. Letos bo že petnajsta, tekmovalci in tekmovalke, večina tekači, biatlone! in kombinatorci, pa se bodo pomerili na 4.5-kiIo-metrski prog), na 5,5-kilometfskl progi in na najdaljši, 8,5- kilometrski preizkušnji. Na najkrajši progi bodo tekmovali mlajši in starejši dečki in deklice, na srednji mlajši mladinci in vse druge ženske kategorije, na S.s-kilometrski progi pa se bodo pomerili starejši mladinci, juniorji. Člani in veterani. Štart za vse kategorije bo pred tovarno Peko, kjer bodo ob 9.30 prvi štartali tekmovalci na najkrajši preizkušnji, zadnji pa bodo ob 11.30 na štartu tekmovalci na najdaljši progi. Razglasitev rezultatov bo ob 14. uri pri Domu Krajanov v Lomu, kjer bo še prej, med 12. in 14. uro, potekal zabavni program in tradicionalno tekmovanje na tekaških rolkah članov častnega odbora in pokroviteljev. "Mednarodna tekma na rolkah je tradicionalna prireditev, ki je rezultat tržiškega dela za promocijo teka v Sloveniji. Ko so (e redki vedeli, kaj so tekaške rolke, so Tržičani že organizirali tekmo," je pred etoŠnjo prireditvijo povedal predsednik častnega odbora Janez Drobnič, dolgoletni vodja tekmovanja tn predsednik organizacijskega odbora Vinko CraŠiČ pa je prepričan, da se bo tudi letos ob progi zbralo veliko navijačev, ki bodo spodbujali športnike. V. S. Rekordna udeležba Telendolu Skoraj zjo tekačev je nastopilo na teku po Dolžanovi soteski, ki je štel za gorenjski in slovenski pokal v rekreativnih tekih. vIaja Bertoncelj Jelendol - Osmi tek letošnjega Gorenjskega pokala v rekreativnih tekih je bil Tek po Doižanovi soteski, že 17. v orga niza cij i tamkaj š nj ega SD ielendol-Dolina. Štelje tudi za slovenski pokal. Še posebej bo ostal v spominu mladincu Petru Oblaku iz Poljanske doline. Na 8,5 kilometra dolgi progi je dosegel svojo prvo absolutno zmago. Pri ženskah je kot prva v cilj pritekla Daria Ko-kalj, najboljša tudi v posebni kategoriji MN2 Policija. Letošnji tek je bil, kar se udeležbe tiče, rekorden, saj je bilo na startu kar 242 tekmovalcev. Zelo zadovoljni so biii tudi organizatorji. "Naše priprave se začnejo okrog dva meseca pred tekmo. Je kar veliko dela. Vesel sem, da je prišlo toliko tekačev, drugo leto jih pričakujemo še več. Zakaj pridejo? Tukaj je lepa okolica, pa tudi organizacija Organizatorji (levo Leopold Stelner) so Petru Oblaku za skupno zmago podelili pokal m je dobra. Se trudimo/' je po- praktično nagrado, ki ga bo spominjala na )elendol. veda! Leopold Sleiner, že 17 let, vse od ustanovitve predsednik ŠD Jelendol-DoiLna. ospred j u 3 4-I e tn a Trži Ška strela Mateja Klemenčič iz «B • * mmk M • « I • * Na startu je bilo tudi kar ne« Bistrice pri Tržiču, ki je to- kaj občanov Tržiča, manjkal ni niti župan Borut Sajovic. V Gorenjskem pokalu je med ženskami vseskozi v krat dosegla absoltno peti najboljši čas, v svoji kategori« ji pa je bila druga: "Treniram dvakrat do trikrat tedensko. Redno se udeležujem tekem Gorenjskega pokala v rekreativnih tekih, tečem pa tudi na tekmovanjih za Slovenski rekreativni pokal. Vsa družina teče." Tudi njeni hčerki, sicer smučarski tekačici, sta bili na zmagovalnem odru. v kategoriji deklic do 13 let. Anita je celo zmagala in dosegla najboljši Ženski čas krajše, 2,5 km dolge proge, Nina pa je bila v isti kategoriji 3. Tržiški glas» petek, 31. avgusta 2007 11 Reševanje, alpinizem Izguba prijateljev je šok tećaju nad Okreiljem zgodila najhujša nesreča v zgodovi Deset Stoian Saje Ste zdravnik m direktor zdravstvenega doma. Znani ste tudi kot alpinist, gorski reševalec, pisec knjig in Še kaj. Katera vloga vam pomeni največ^ "To je težko vprašanje. Te temeljne stvari, ki jim posvečam največ časa in energije, ne selekcioniram med seboj. Mislim, da sta vlogi zdravnika - ali zdravnika v ambulanti ali pa direktorja - in gorskega re^vaJca v ospredju. Namenjeni sla tudi drugim, ne le meni. Tam se paČ preliva tisto, kar rad počnem, v oblike pomoč) drugim. Alpinizem je stvar zase, za lastno zadovoljstvo, čeprav se povezuje v gorski reševalni službi z medicino in drugim. K vse» mu spada tudi pisanje. Največji del svoje aktivnosti namenjam medicini." Tokrat ne bova govorila o drugem, ampak le o pisanju knjig. Koliko sle jih izdali doslej in o čem vse ste pisalih Tragedija v Turski gori, ki je izšla letos, je moja sedma knjiga. Večina knjig so bili potopisi s potovanj, alpinističnih odprav in poletov z zmajem. Edino predzadnja knjiga, pesniška zbirka, ima poseben pomen. Prvo, Alpinistični vodnik po Storžiču, sem izdal v samozaložbi. Namenoma sem se enako odločil pri zadnjih dveh, čeprav sem imel nekaj ponudb znanih založb. Edini razlog je bil, da sta lahko knjigi res taki, kot sem si ju zamislil, od oblike do vsebine. Če izdajo prepustiš založbi, o tem odločajo uredniki. Moje knjige so opremljene z lastnimi fotografijami. Precej sem objavljal tudi v drugih publikacijah." Zakaj sle se odloČili opisati nesrečo, v kateri so pr^ desetletjem umrli Mitja Braj-ntk« Luka KamiČar, Jani Ko- kalj, Rado Markič in Boris MlekužP "Ta nesreča je zelo sedla na dušo ne samo meni, ampak vsem, ki smo takrat bi]i na Okrešlju. Obremenila je veČino gorskih rcševalcev in ljudi, ki so bili kakorkoli povezani s petimi ponesrečenimi reševalci. Sam sem bil eden od udeležencev na tečaju. Le malo pred nesrečo sem zapustil lokacijo v steni, kjer smo se menjavali. Trije zdravniki smo takoj po nesreči leteli s helikopterjem v steno z upanjem, da se bo dalo še komu pomagati. Žal je bilo za vse prepozno. Temeljni namen knjige je bil, da bi postavil neke vrste pomnik nesrečnim prijateljem. Obenem sem želel širše osvetliti dogodke, ki so privedli do tragedije, opisati dogajanje v steni Turske gore in predstaviti Gorsko reševalno službo Slovenije takiat in danes. To sem storil skozi oči več udeležencev. Knjigi daje poseben čar, da mi je pri nastajanju pomagalo okrog 40 sodelavcev. Vsak je prispeval specifičen kamenček v mozaiku celotne podobe. Tragične dogodke so osvetlila doživljanja, spomini in zapiski različnih ljudi. To je zahtevalo veliko dela z moje strani, saj sem imel pogovore z v(?Čino od izbranih oseb. " Ali je minilo od zamisli do nastanka knjige veliko časa? "Napisati sem jo hotel kmalu po nesreči. Drugi so me prepričevali, naj počakam. Spoznal sem, da bo iz več razlogov boljši Časovni odmik. Če bi knjiga nastala le leto ali dve po Okrešlju, bi bUa bistveno bolj kritična in osebna v kontekstu moje prizadetosti. Po desetletju je pridobila na teži, saj sem pridobil sodelavce, s katerimi smo lahko stvari dobro premislili in pretehtali." Knjiga v petih delih ima v zadnjem življenjepise ponesrečenih, kar bo ohranilo spomin nanje. Kako ste bili vi povezani z njimi? "To je bil osnovni namen, da bi ohranili in okrepili spomin na te žlahtne ljudi. Vsi so ogromno prispevali za gorsko reševanje in druga področja. Zato je celo poglavje v knjigi posvečeno njim. Vsi smo se dobro poznali zaradi dela v Gorski reševalni službi. Nekateri smo bili prijatelji zasebno, skupaj smo plezali in se našli v goiah. Z Lukom KainiČar-jem sva opravila zelo težak alpinistični vzpon. Z lani-)em Kokaljem sva bila povezana kot zdravnika. Tudi z drugimi sem se srečeval na reševanjih; čeprav smo bili skupaj kratek čas, so bila doživetja zelo intenzivna. Z Borisom Mlekužem sva se znašla na zelo odročnem kraju, kjer se je zgodila nesreča. Z dobrim sodelovanjem sva ponesrečenki rešila življenje. zguba petih prijateljev naenkrat je hud šok. Izgubil sem ljudi, ki sem jih poznal in cenil Del življenja sem na različne načine preživel z njimi. Soočiti sem se moral tudi s fizičnimi posledicami te nesreče. V podzavesti sem Čutil, da bi bil tudi sam lahko med ponesrečenci. V vseh pogledih je bilo težko." Kako je nesreča vplivala na spremembe v reševanju in organizaciji ? "Na organizacijski ravni je nesreča pospešila nekatere spremembe, ki bi se morale dr. Iztok Tomazin zgoditi že prej. Ena od relativno slabih stvari je bila takrat predvsem komunikacijska oprema, radijska povezava reševalcev in posadke helikopterja. Nismo imeli niti nožev za rezanje vrvi. Še večje pomanjkljivosti so bile v organizaciji dela. Žal so nekatere stvari malo po domaČe in slabo organizirali. Reševanje s helikopterjem je zelo zahtevna in nevarna dejavnost, ki po strokovni plati zahteva vrhunsko profesionalnost. Vsaka najmanjša napaka je lahko usodna, kar se je pokazalo tudi na Okrešlju. Osamosvojitev in preimenovanje GRS Slovenije nista spremenila skoraj nič. Gorska reševalna zveza deluje še naprej na amaterski osnovi, vendar smo v njej postavili temelje za boljše delo in večjo odgovornost. Usposabljanje za reševanje s helikop- o. terjem se je Veliko možnih izboljšav je tudi izven gorske reševalne službe. V Sloveniji je premalo helikopterjev. S trenutnimi kapacitetami in kadri vojska in policija ne moreta pokrivati vseh potreb. Le te so zelo velike in pomembne, od gašenja požarov, prevoza novorojenčkov, helikopterske nujne medicinske pomoči in gorskega reševanja do specifičnih nalog obeh služb." Kakšni so bili odzivi na zadnjo knjigo, predvsem dobri ali rudi slabi? "Knjiga je bila presenetljivo dobro sprejela. Ker je kritična do preteklih in deloma sedanjih dogodkov, tega nisem pričakoval. Zaenkrat imam ie pozitivne odzive, tako med gorskimi reševalci kot izven. Priznam, da sem si želel tudi kakšno kritiko, ker se od nje kaj naučiš. Edina žalostna poteza je bila, da je predsedstvo Planinske zveze Slovenije prepovedalo prodajo knjige v njihovih prostorih. Dobiti jo je mogoče v knjigarnah in pri meni. Izdaja te knjige ml je v veliko zadoščenje. Posebej me veseli sodelovanje različnih ljudi; marsikdo je mislil, da po taki nesreči ne bodo pripravljeni za to. Z izjemo takratnega načelnika GRS Slovenije so v njej praktično sodelovali vsi ključni ljudje." Ali je v delu že kakšna nova knjiga ali vsaj zamisel zanjo? Trenutno imam v delu štiri knjige, od tega dve strokovno medicinski. V eni obravnavam gorsko reševanje, druga pa je potopis. Vse nastajajo po delčkih, ker časa za pisanje vselej primanjkuje. Tudi za Tragedijo v Turski gori je vprašanje, kdaj bi nastala. Če ne bi bilo letos desetletnice nesreče. Pod pritiskom tega mejnika sem drugo pustil in se posvetil tej knjigi. Za druge težko napovem, kdaj bodo končane, saj je del prostega časa namenjen tudi gomištvu." Irena in Mojca skoraj na vrhu Tržiški alpinistkijrena Mrak in Mojca Švajger sta se med odpravo v pakistansko pogorje Karakorum vzpeti skoraj na vrh 8047 metrov visoke gore Broad Peak. Stoian Saje metrov visoko. Naslednja sporočila so bila manj spodbudna. Irena je 22. julija v bazi zapisala, da jim slabo vreme križa načrte. Tabor tri na višini 70J0 metrov je dosegla šesterica, za vzpon na vrh pa je zmanjkal dan lepega vremena. Ob vzponu 31. julija so Irena, Mojca, Mira in Iki dosegli višino 7700 metrov, kjer so se obrnili zaradi poslabšanja vremena. Naslednji vzpon so začeli 8. avgusta Irena, Moj-, Iki in Matej. V dveh dneh so dosegli tabor tri, ki pa je bil izropan. Irena in Mate) sta vseeno nadaljevala vzpon proti vrhu: Irena se je zaradi ozeblih nog vrnila na tabor tri, Matej pa je odnehal na višini 7900 metrov. Irena in Mojca sta 10. avgusta postavili tabor štiri na Tržič - Junija je odšla na dolgo pot v pakistansko pogorje Karakorum mednarodna alpinistična odprava, ki jo vodi Irena Mrak iz Alpinističnega odseka Tržič, Ena od dveh Članic je Mojca Švajger iz Tržiča. Med enaj« stimi moškimi sta dva z Gorenjskega; Benjamin BlažiČ zastopa Gorsko reševalno službo Kranj, Drago Frelih pa Plezalni klub Škofja Loka, Glavni cilj te himalajske odprave je bila druga najvišja gora na svetu, 8611 metrov visoki Kz. Tam je plezal tudi znani kranjski alpinist Tomo Česen. Prav njegovo smer v kombinaciji z normalnim pristopom so izbrali Člani odprave Karakorum 2007 za možen vzpon proti vrhu. Pred tem so se odloči» li prilagoditi na višino z vzponom na S047 metrov visoko goro Broad Peak. Na tej gori so izbrali normalni pristop v himalajskem slogu brez uporabe dodatnega kisika. Na K2 bi se vzpeli v hitrem alpskem slogu, v enem zamahu in brez pomoči no- sačev. Odprava je 25. junija 2007 prispela v pakistansko mesto Islamabad. Od tam je krenila na vožnjo do vasi Askoie. Potem se je začela hoja do baznega tabora, ka* mor so prispeli 6. julija. Prvi višinski tabor na 5000 metrih so postavili 9. julija. Isti dan so se tja podali tudi Irena, Mojca in Štirje moški, ki so nadaljevali vzpon proti domov pa se bosta vrnili 3. taboru dva približno 6200 septembra leto s. 7500 metrih. Naslednje tro sta zgodaj nadaljevali vzpon in ob 15.30 enajstega avgusta dosegli tako imenovani predvrh 8035 metrov visoko. Glavni vrh gore Broad Peak je bil oddaljen le dvanajst višinskih metrov, a je bil zaradi močnega vetra nedosegljiv. Sledil je dvodnevni sestop v bazo, kjer ni manjkalo veselja. Tudi gora K2 ni bila milostna do tržiških alpinistk. Tam sta Irena in Mojca vstopili v Česnovo smer. Okrog 5800 metrov visoko sta obrnili, ker je skala zadela in poškodovala Ireno. SlabSalo se je tudi vreme, zato ni bilo več možnosti za nov vzpon. Bazo sta alpi-nistki zapustiii 23. avgusta. 12 Tržišld glas, petek» 31. avgusta 2007 Počitnice odprli vrata tržiškega kopališča zve2a z Občino Tržič, Picerijo Bazenček in Splošnim iportnim društvom Tržič Dn^ve odprtih vrat r letnem kopališču v Tržiču. Biserka Drinovec nastopal za Klub Tržiških Študentov. Med dani je z absolutnim Časom tekmovanja, iger in smeha je pote- nja v moški konkurenci Teden brezplačnega kopa- kal med 10. in 17. avgustom 2007. Na programu so bile različne aktivnosti v vodi in ob njej. Najprej smo se v ponedeljek, 15. avgusta, sprostili ob aerobiki na suhem in za osvežitev tudi v vodi, V torek, 14. avgusta, smo imeli športno popoldne za otroke, Na sporedu so bile igre na vodi. Otroci so se razdelih v skupine In tekmovali med seboj. Zatem je sledilo Odprto občinsko prvenstvo v plavanju. Udeležba na tekmovanju je bila od* zmagal Boštjan Sluga iz Olimpije Ljubljana. Nastopili pa so tudi upokojenci, med katerimi je bil najhitrejši Vladimir Sedej, Društvo upokojencev Tržič. Med Članicami je zmagala Biserka Drinovec, Športna zveza Tržič, med veterankami pa Marica Gaberc Tlavnik, Društvo upokojencev Tržič. Za zaključek poletne sezone so bile na sporedu tudi mednarodne TrŽiŠke igre veselja in smeha, ki smo jih organizirali že devetič. Gostili smo tudi ekipo iz Madžarske. lična, saj so na tekmovanju Omenim naj, da Športna nastopili tudi plavalci iz Pia- zveza Tržič vsako leto orga- valnega kluba Merit Triglav, Žita Gorenjske iz Radovljice ter Olimpije Ljubljana. Tekmovali smo v plavalni disciplini 53 metrov prosto, tekmovalci pa Smo bili razdeljeni v kategorije glede na starost. Tako je med mlajšimi deklicami zmagala Man-ca Ribnikar. PK Merit Tri- nizira tudi plavalne tečaje za malčke in palčke ter aktivni teden športa in plavalni teden za otroke, stare od sedem do petnajst let. Da nam ni bilo prevroče, smo se ohJajali s sladoledom. Takoj po končanem pouku smo v sodelovanju z Ljudsko univerzo Tržič organizi- gbv, prvo mesto med mlaj- rali Športno jezikovni tabor. šimi dečki je dosegel Zan Pogačar. PK Žito Gorenjka, ki se ga je udeležilo otrok. Za zaključek počitnic smo pri starejših deklicah je prvo otroke pogostili še s pico, ki mesto osvojila Karin Rošker iz OŠ Radlje ob Dravi, med starejšimi dečki pa Nejc Sta-nek, član TSK Merkur Na-klo. Nastopili so tudi mla- so nam jo pripravili v Piceriji Bazenček. Sklenili smo, da se naslednje leto zopet srečamo. S Športnimi aktivnostmi za odrasle in otroke dinci, med katerimi je bil bomo nadaljevali tudi v pri-najhitrejši Žip Zupan, ki je hodnje. Letovanj e IZ otrok občine Občina Tržič je zagotovila letovanje otrok v zdravstveni koloniji v letovišču Pineta na Hrvaškem. Tam je v štirih terminih bivalo 54 šolskih otrok in en predšolski otrok. Aneta La vta r Tik ob morju, med borovci, igrišči in travniki, daje gorenjsko letovišče vtis idealnega kraja za oddih in nabiranje energije, A mir in tišina sta le navidezna. Takoj, ko pridejo v letovišče otroci» je tam živ-žav. Dopoldnevi so potekali ob različnih interesnih dejavnostih; otroci so iahko preživeli prijetno urico v likovnem, dramskem» novinarskem, športnem ali drugem krožku. Vsak krožek je moral na od junija do^avgusta je bilo so dali vlogo za subvencijo z vilki za prtljago. Vzgojitelj koncu nekaj pokazati: krajšo 71 prostih mest za tržiške predstavo, glasbeno točko, otroke. V vseh izmenah je novinarsko poročilo, slikarsko razstavo in še kaj. Po dopoldanskem ustvarjanju so letovalo 35 tržiških otrok, 34 Šolskih in en predšolski. letovali SO lahko otroci z otrod odšli na plažo, kjer so zdravstvenimi težavami, za . se kopali. Za dodatno razvedrilo so organizatorji pripravili razne turnirje in tekmovanja. Otroci so se lahko pomerili v odbojki na mivki, košarki, nogometu ali v igri med dvema ognjema. Večeri so bili razdeljeni na dva dela. Najprej je bü na vrsti katere je polna cena 14-dnevnega letovanja znašala 188,40 evra, za otioke brez zdravstvene indikacije pa 313,60 evra. Cenejše je bilo lo-dnevno letovanje; za otroke z zdravstveno napotnico 141,80 evra in 224 ev-rov za zdrave. Cena letova- tematski sklop: tekmovanje nja je zajemala pedagoško, v "norih" frizurah, zabava v pižamah, krst vzgojiteljev, skok na nočno kopanje. V drugem delu je sledil ples ter znameniti '"rinčinčin". Glede slednjega so otrod za- vzgojno in zdravstveno varstvo, bivanje, hrano, nezgodno zavarovanje, igrišča s športnimi rekviziti in napravami ter prevozne stroške. zahtevano dokumentadjo in mnenje Centra za socialno delo Tržič. Za pomoi je Občino Tržič zaprosilo 24 vlagateljev; skupno smo za njihove otroke namenili 3484,87 evra. Višina pomoči je pri posameznem otroku znašala 20,45 ali 70 odstotkov polne cene. Dvema otrokoma smo zaradi izjemnih sodalnih okolišdn krili vse stroške. Občina Tržič je pomagala otrokom iz socialno ogroženih družin in otrokom iz družin z enim staršem, kjer imajo šibko finančno stanje ali težke socialne razmere. Po odobritvi subvencije letovanja je družba Pinesta sklenila s starši pogodbo, ki je omogočila upali, da gre za vrsto legali- V proračunu smo za letova- plačilo v treh obrokih, ziranega poljubljanja, kjer nja otrok namenili 4.862 ev- Pred odhodom v kolonijo je ima vsakdo možnost poljubiti svojo simpatijo. In kako se obnese? RinČlnČin je dosti bolj priljubljen kol ples. V štirih različnih terminih rov. Na podlagi Pravilnika o dodelitvi sodalno- varstvenih pomoči smo jih razdelili vlagateljem, ki so vsakega otroka obiskal vzgojitelj, ki se je s starši in otroki pogovoril o poteku dela v kolonij, imenu skupine uveljavili to pravico. Starši otroka in njegovi osebni Šte- se je lahko seznanil tudi z morebitnimi posebnostmi otroka, ki so bila pomembna za vzgojno-pedagoško delo. Poleg kritja dela stroškov kolonije v Pineti je Občina Tržič krila celotne stroške letovanja za dva otroka s stalnim prebivališčem v Tržiču, ki sta trenutno nameščena v Mladinski dom MalČi Beličeve. Ta dom je organiziral letovanje v Savudriji. Za dekle s stalnim prebivališčem v Tržiču, ki je v rejni-ški družini, je Občina Tržič pokrila stroške letovanja v Poreču v organizaciji Zveze prijateljev mladine Maribor. Tako je Občina Tržič letos namenila 4.418,07 evra za različne oblike letovanj otrok. Še posebej smo veseli dejstva, da smo lahko omo-goäli morske počitnice otrokom, ki brez občinske pomoči ne bi uspeli doživeti brezskrbnih in prijetnih počitniških dni. Poletni tabor in delavnice Mladinski center Tržič je julija pripravil razne aktivnosti. Pridružilo se je več kot 35 mladih, ki 50 ustvarjali, se igrali in raziskovali. Melita Košak V začetku počitnic smo že drugo leto zapored organizi rali poletni tabor. Tokra smo se odpravili v Bohinj Nastanjeni smo bili v Cen tru šolskih in obšolskih de javnosti, kjer smo preživeli dva dni. Vroče sonce je omogočilo, da smo bili med prvimi, ki smo čofotali po Dejavnosti v Mladinskem centru so potekale naprej. Obiskovala so se na ustvarjalnih delavnicah učili raznih tehnik za oblikovanje izdelkov, S servietno tehniko smo okrasili cvetlične lončke in jih barvali. Naredili smo punčke iz cunj, slikali na kamne, si izdelali podstavke za kozarce in poletne okvirfe za slike ter oblikovali nakit iz tedaj še precej mrzlem Bo- raznih materialov. Drugim hinjskem jezeru, V dveh bomo lahko puščali sporoči- rodni otroški in mladinski Cirkus Tvaers z Danskega. To ni klasičen drkus, pač pa socialno-kulturni projekt, ki uporablja cirkus kot orodje za delo z otroki. Njegova posebnost je, da na gostovanjih vključuje v program obiskovalce, ki se lahko preizkušajo v najrazličnejših cirkuških trikih. Igrali smo se na igrišču, enega od počitniških dni pa smo obiskali Dom Petra dneh smo prehodili kar nekaj kilometrov ter spoznali dobršen del jezerske obale. la na hladilniku, ki bodo pri- Uzarja. V delavnico smo peta z barvitimi magnetki. Naša prostovoljka Ana je za skupaj zlili mlado in malo starejšo energijo. Rezultat so bile stekleničke iz vrvi. Podali smo se tudi nđ ogled otroke in mlade pripravila korit reke Mostnice, kjer žonglersko delavnico, kjer okrašene s pisanimi perla-smo si ogledah umetnine, smo se naučili izdelati Žogi- mi in Školjkami. Pri organi- Borut Sajovic, za kar smo hvaležni. V sodelovanju s Turistično promodjskim in Informacijskim centrom so s e mladi v s pr emstvu vodnika sprehodili skozi Dovža-novo sotesko. Zadnji dan julija smo z otroki in mladostniki organizirali zaključek poletnih dejavnosti. Pripravljali smo sendviče in pekli pedvo, sledilo pa je tudi poskušanje pripravljenih dobrot Po odmoru as^- sta bo Mladinski center ponovno odprl vrata v torek, 4. septembra- Odprt bo od torka do četrtka od n.co do 16.00 ure in ob sredah do 17.00 ure. Vabimo vas, da se nam ki jih je reka izklesala v ka- ce za žongliranje. Nato smo zaciji poletnih dejavnosti je pridružite in si' popestrite men. v Radovljici obiskali medna- pomagal tudi tržiški župan svoj prosti Čas. Tržišld glas, petek, 31. avgusta 2007 13 Kultura Mala knjižnica potuje vasi Tržiški potujoči knjižničar Janez Bohinec že od leta 1975 vozi knjige po vaseh. Z novim bibliobusom ustavlja na 21 postajah. Letos je prvič postavil avto s knjigami na ogled tudi sredi mesta. STOi/»hn Saje približujejo bralcem. "Nov bibliobus je pomembna pri- Tržid - Knjižnica dr. Toneta dobitev tako za našo knjižni- Pretnarja v Tržiču ima dolgo tradicijo izposoje knjig po vaseh. Od leta 1975, ko so uvedli potujočo knjižnico, dela v njej knjižničar Janez Bohinec. Na začetku je vsak tret)! teden v mesecu obiskoval co kot za njene zveste obiskovalce. Gre za pravo malo knjižnico, kjer je med približno tri tisoč naslovi knjig vse od literature za otroke do romanov za odrasle in re\aj. Kot zahteva sodoben Čas, iz- kraje po občini, kjer le ponu- posojamo tudi glasbo in fii- me na kasetah in kompak- jal domaünom knjige v branje. Od predlani» ko je knjižnica dobila nov bibliobus. se tnih ploščah. V avtu je računalnik» ki ima povezavo na pripelfe vsakih Štirinajst dni svetovni splet. Tudi ta je na ne samevam; največ obiskovalcev imam v Lomu, Lešah in Podljubelju. Tam so mnogi ljudje precej odmaknjeni od mesta in bolj poredko zaidejo v knjižnico. Potujoča knjižnica posoja literaturo in drugo za štirinajst dni, rok pa je možno podaljšati. Kdor želi, lahko vrne izposojene stvari tiidi v matično knjižnico. Prilagajamo se vsem željam obiskovalcev in jim po naroČilu pripeljemo tudi razno strokovno literaturo. Letos so si v tržiški knjižnici omislili tudi nekaj novosti. Tudi na bibliobusu so uvedli lire pravljic, s katerimi so prvič razveselili otroke v Lešah in Seničnem. Ker potujoče knjižnice v mestu ne poznajo, so v treh poletnih sobotah predstavljali delovanje bibli-obusa v atriju Občine Tržič. Zadnjič, 18. avgusta, je imel lanez nekoliko manj obiska. Med najinim pogovorom so se za ogled potujoče knjižnice odločili tudi Robert Poto- v osemnajst vasi. Križe, Se- voljo uporabnikom, otroci pa Ljudje so že navajeni naše kar ter sinova Aljoša in Vas-nično in Lom imajo namreč seveda najraje odigrajo kakŠ- potujoče knjižnice in jo do- ia, z njimi pa sta prišla tudi zaradi razprostranjenosti na- no igrico. Obenem si izposo- bro sprejemajo. Na tak način selja po dve postaji. Gre za dijo tudi kakšno knjigo. Od- pridobimo veliko novih bral- redne obiske krajev, ki so oddaljeni več kot tri kilometre kar imamo nov avto in pogo- cev, ki postanejo Člani naše šteje prihajamo v kraje po knjižnice," je povedal Janez od mesta in matične knjižni- občini, se je izposoja poveča- Bohinec o svojem delu, ki ga ce. Knjige tudi na tak način la za približno trikrat. Nikjer opravlja že 33 let, Blaž in Lucija Perne iz Zgornjih Dupelj. Slednja je zvesta bralka v šolski knjižnici, vsem pa se je zdela zamisel Tržičanov za prikaz bibliobus a zelo izvirna. Potujočo knjižnico $0 si v Tržiču ogledali tudi obiskovalci od drugod. Tržič Razstava mladih talentov Od 9. do 21. avgusta 2007 se je predstavilo v galerij Atrij Občine Tržič devet ustvarjalcev, ki izhajajo Iz vrst Mladih liberalnih demokratov Tržič. Kot je povedala Rebeka Pehare, je med njimi več talentiranih likovnikov, fotografov in izdelovalcev okrasnih predmetov. Na prvi -skupni razstavi so svoje« izdelke postavili na ogled Sabina Oman, Ante Bizjak, Mateja Komac, Kristina Kavčič, Bojan Toporiš. Andreja Meglič, Andrej Ahačk, Maja Đrezar in Andreja Potočnik. Njim <>e jf» pridružila 5 sliko tudI tržiška učiteljica Mici Blažif otroci iz vrtca Lom pa so v Izložbe postavil zdelke iz papirja. Ob odprtju so obiskovalcem zaigrali trije mladi klarinetisti. S. S. Tržič Obletnici tržiških pesnikov Med prebivalci Tržiča sta se rodila na isti dan dva nadarjena pesnika. Vojteh Kurnik se je rodil 9. avgusta 1826, dr. Tone Pretnar pa 9, avgusta 5945. Prvi je bil kolar po poklicu, pesmi pa Je objavljal v tedanjem tisku. Drugi je svoje Življe- nje posvetil slavistiki, pedagoSkemu In raziskovalnemu delu ter pisanju poezije. V spomin nanju je Kulturno društvo Kruh iz Križev prvič pripravilo pred Kurnikovo hišo prireditev ob obletnicah rojstva. Lika obeh pomembnih rojakov je predstavila Draga Heijden Bajt. Njune pesnni je brala jana Kus. Poezijo so obogatili z glasbo; Tina Bohinc je zaigrala na violino, veČ pesmi pa je zapel mladinski cerkveni zbor iz društva Kruh. S. S. Prebivalci o knjigah Milena Dežman in otroci: "Otroci redno obisku-jejo potujočo knjižnico. Žiga ima rad grozljivke, Anita uganke, Anamarija pa pravljice in risanke. Sama najraje segam po romanih. Če kaj hitro rabimo, pridemo v mestno knjižnico/' Benjamin Vidmar: "Vračam knjige, ki jih je brala mama Alenka. Njej so všeč obsežni romani Mene privlačijo knjige s pustolovsko in akcijsko vsebino. V matično knjižnico zahajam šele dve leti. Bolj pri rokah nam je potujoča knjižnica." Zala Grame: "V šolski knjižnici v Bistrici si izposojam predvsem knjige za domače branje. Obiskujem tudi knjižnico v Tržiču, kjer je več izbire. Uživam ob branju pustolovskih knjig, ki so primerne za počitnice. Sestra Špela bere največ na morju. II Zvonka Pretnar: "Kot otrok sem hodila v knjižnico, ki jo )e vodil Ludvik Štalec. S sedanjo knjižnico, ki se imenuje po mojem bratu, sem bila povezana kot direktorica Zavoda za kulturo in izobraževanje Tržič. Rada berem kriminalke in sodobno slovensko prozo." 14 Tržiški glas, petek, 31. avgusta 2007 Razvedrilo Pokal najmlajši ekipi Tržič Minuli petek so na tržiškem kopališču potekale 9. Mednarodne tržiške igre veselja in smeha. Ana Hartman ekipo." Borbenosti ni skrival niti Imre Kuli, vodja ekipe Triič ■ Devetih Mednarodnih Dabas, ki je v Tiiiču ostala tri triiških iger veselja in smeha, dni: "Lani smo bili drugi, leid so jih minuli petek na Let- tos upamo na uvrstitev med nem kopalii^ Tržič priredili Picerija Bazenček ter tržiška Športna zveza in splošno športno društvo, finančno pa jih je podprla Obüna Tržić, se je udeležilo pet domaČih ekip in ekipa iz madžarskega mesta Dabas. Pomerile so se v sedmih izviniih igrah, ki si jih je tudi tokrat zamislil pobudnik tržiških iger veselja in smeha Silvo lapdj. Ln čeprav naj bi bil glavni namen druženje in smeh, je bilo med tekmovalci Čutiti kar precej borbenosti in tekmovalnosti. prve tri. Imamo se super, Tržič je lepo mesto. Prihodnje leto zagotovo spet pridemo, Če nas bodo povabili." Na koncu vse ugnala najmlajša ekipa Tržič, ki sta jo poleg mladine sestavljala športni pedagog Anže Rener in župan, ki je na hoduljah spretno dostavil pico. "Vadil nisem popolnoma nič. Na igrah sem sodeloval že večkrat, a tokrat nisem izbral igre v vodi, ker je bila ta dve leti nazaj zelo mrzla," je razložil Sa-jovic. Druga je bila ekipa "Na koncu bomo zmagovalci Ecco, na tretje mesto pa se je vsi," je v uvodnem govoru po- uvrstita ekipa kickboxing kiu-udartl župan Borut Saiovk, a ba. Poleg že prej omenjenih ekipam ni bilo povsem vseeno za končne uvrstitve. Kot nam je na začetku tekmovanja zaupal vodja ekipe Kick* boxing kluba Tržič Edin AU- jagič, upajo na najboljše: *'Pr-vič smo se iger udeležili lani in se uvrstili na tretje mesto. ekip sta na igrah sodelovali §e ekipi Kluba trliških študentov in Biljard kluba Tržič. Igre, ki so potekale v sklopu tržiških poletnih prireditev, bi sicer morale biti teden dni Pokal je tokrat odnesla najmlajša ekipa Tržič. strije in Hrvaške, ki so ude-ležlx) zaradi novega termina nato morale odpovedati. Pri- pred tem, a so jih zaradi sla- hodnje leto bodo na vrsti de-bega vremena odpovedali, sete tržiŠke igie veselja in jejo tudi nekaj presenečenj. "V vseh teh letih so se tekmovalci pomerili v 60,70 različnih igrah, zato razmišljamo, da bi naredili izbor desetih Igre veselja In smeha so tudi tokrat na kopališče privabile vel I ko. gledalcev. V igri Zabava na otoku so tekmovalci'plesali, ob zvoku Letos smo prišli sodelovat in Tedaj bi se jih udeležili še eki» smeha, organizatorji pa za ju- najbolj atraktivnih iger," nam piščalke pa so morali črm hrtreje priplavati na obalo m zmagat. Veriamem v svojo pi iz pobratenih mest iz Av- bilejno prireditev napovedu- je za zdaj razkril Japelj. ugotoviti naslov skladbe, rta katero so plesali. Nagradna križanka Gorenjski Glas WWW.90reniskiglas.5i - * ^ re Ä m < i > \ .-15 GOftENJSN GLAS KOVINSKI PDČJA MUU PSVKA PAOOMK POMOL HQST0V2 KI R9UBUKI VSUBBS^ KIZABA- VA VN LOKAUJ Pf(£SlVAlCl HRVLUKI ftUSKA BOaNJA KRATKO ŽENSKO OGAMJALO SUROV POHOTA TnfMICA OUU ĆETRTM KROG* GEORG DRŽAVA VAfRKI SeSTAVU: F KALJM OPAZKA. PAIPOUSA I a ČELJUST) •VO VRSTA TROMA NOSLNI STEBER. KI SAJE OPORO nADO NOVAK J ATOMSKA 2NAHKA AVTOIIO- SLOV KLOVHA CAPETOWN EUOV NASTREL NEVRfT HEP6A-TEUKE paoci RSVMA- OAO&JEZA HDANJE MOSA HOKROfT U$£DNA PISKE- TANKA VEUKA ŽIVALSKA USTNICA mOHAS MAMH OROaO DOMAČE SUWO RAZSEŽNOST LASTW KAVARNE oržama VMDUi OfUSSA WLUAM kent kraj. kjer je ustre- mradć-MKOVA OUAKA 11 ftAHUTKA kuimr VUUEM m PA^EVA I90M igrauc 1 SCW9 reka V severni (taun 14 20 joćen pooo3wk (GOAAV) OVOJ VZKUKNA '.IM-'M PSHOCO-GHJAKRI-STANČtć SL KARIKATURIST ZANKA OaOVNA VWMA NAD GRAPO m TEWäKA I6RA1KA WIIJJAMS TRAVhK LfVADA PfiATELI VA AZU SPOOlUA OKOWäHA CEUCE HAOt fnmo Hooa VOZäA fSHAULT WA PflEPROO {POMCSnj AMASi - 1 2 3 1 4 19 7 6 9 10 13 14 15 16 gorenjski (HM 19 20 21 22 NAS JOSALEC (MARKO) 11 $TARA HL ENOTA ZADELO KONEC POIOTOKA fUANJ&k OUVER REED beuko VINAISb] MESTM NA&AO TA»^ CWEN KROHPR ANTOK OCVUW 6REQR12 NOSr f(ARü AftHAR siviaha- Nag r^e: Ix knjižna lug ra da fteSitv« knžartke (na9radno 9e$lo, sestavljeno iz ^k z polj In vpisano v kupon tt križanke) poiljit« na dopisnicah do 12. Mptem- bra 20D7, na Gorenjski 9ta$, B)eiwei$ovd 4,4001 Kranj, p.p. 124. Nagrajenci b»dQ objavljeni v Gorenjskem oldsu v petek,) 4. septembra 2007. Tržiški glas, petek, 31. avgusta 2007 Koledar prireditev Prireditve petek avgusta OB 17. uri v Paviljonu NOB Tržič Odprtje 11. razstave tržiike obrti. Območna obrtna zbornica TriiC. OB 20. URI V ATRIjU OBČINE TRŽIČ TrirSke poletne prireditve: Vojmil Rabadan: Kadar se žensk) jezik ne sjč». KD Kruh Križ«. sobota» 1. septembra 1zpr6d OŠ Tržič Dvodnevni planinski izlet na Pohorje. PD Tržič, informacije in prijave: TPICTriič OD 9.30 DAge NA »ELACljl TrŽIČ - LOM mednarodno tekmovanje na tekaških rolkah. SO Strehca in TC* Tfiič, 08 10. urj v ATRIjU občine tržič TržiSke poletne prireditve • otroike matineje: Ena majhna pravca. Klarisa jovanovič in Rajko Stupar. OB 10.30 OB KOČI NA STAREM LjUBELjU semenj na Ljubelju. Občina Tržič in Občina Borovi je. OB 20. URI V ATRIjU ObČINE TRŽIČ TržiŠke poletne prireditve: Ko kostume na ogled postavimo. KD Folk* lornai Skupina Karavanke. OB 20. PRED TOVARNO PEKO iuštarski Žur za mlade in mlade po srcu. Organizira podjetje Nekovič d. o. o.. Duplje. nedelja, 2. septembra OD 7. URE URI v STAREM MESTNEM jEDRU 40. SuStarska nedelja Četrtek» 6. septembra oß 19. uri V Galeriji Atrij Občine Tržjč Dobrodelna dražba umetniških del "Zi Zelenico". Aurts» podružnica Tržič. Planinsko druitvo Tržič in Občina Tržič petek, 7. septembra oe 20. uri pred cerkvijo sv. marfje corhti v Bistrici pri Tržiču Tfži&ke poletne prireditve: Od boga poslan. Špasteater. Predprodaja vstopnic TPIC Tržič. sobota» 8. septembra OD 9. URE NA LJUBEL|U Ljubelj 2007 • XI. Hrastov memorial, gorski preizkus starodobnikov, trening. AMD Tržič. 08 10.30 PRED CERKVIJO SV. MARIJ6 CORETTr V Bistrici pri Tržiču TriiSk« poletne prireditve • otroške matine/e: Ojoj boli. Lutkovno gledališče Tri. OB 20. URI PRED CERKVIJO SV. MARIJE CORETTI V Bistrici pri Tržiču TrŽiŠite poletne prireditve; Novak Novak: Cugalnik. KD Kruh Križe. nedelja» 9. septembra 00 \o. URE NA LJUBELJU Ljubelj 2007 • Xi. Hrastov memorial, gorski preizkus sUrodobnikov. AMD ob 19. uri pred cerkvijo sv. marije coretti v BiSTRiCi PRI Tržiču TržiSke poletne prireditve: Evangelij po ČuJinu. Gregor ČuSin. Predprodaja vstopnic TPIC Tržič, petek, 14. septembra OB 20.30 v ATRIJU OsČINETRŽrČ TriiSke poletne prireditve: koncert skupine Davnina. KD Bistrica Tržiču, glasbena sekcija Svarun. oe 20. URI v FARNI CERKVI POVIŠANJA SV. KRIŽA. V KRJŽAH Konccrt sakralne gUsbe ob 350-lelnici župnije Križe. KD Kruh Knže. sobota» 15. septembra II. darv Karavank • terratski pohod po planinah pod KoSuto, Občina Tržič OB 10, URr V ATRtJU OBČINE TrŽIČ Tržtike poletne prireditve - otroSke matineje: plesni dopoldan s plesnim klubom M Tr^ič OB 19, URI V ATRIJU OBČINE TRŽIČ TržiSke poletne prireditve: koncert Ženskega pevskega zbora in Moškega pevskega zbora Društva upokojencev Tržič. KD Bistrica. OB 20. UPI V FARNI CERKVI POVIŠANJA SV. KRIŽA V KRIŽAH Ob 350-letnici župmje Križ«. KUD P red os I je: komedija Daria Foja "Vse zastonj, vse zastonj". petek» 21. septembra 06 VRI v JOŽEFOVI DVORANI ^iSk« poletne prireditve: koncert Meiar^ega pevskega zbora Kres. sobota, 22. septembra Planinski Izlet. Go liči ca. P D Križe. OB 10. URI V ATR)IU OSČINETRŽIČ 742 TržISke poletne pnreditve: Plodovi jeseni malo drugače. Ljudska univerza Tržič ob 17. uri v Osnovni Šoli Križe TržiSke poletne prireditve: ŠuStarjada • srečanje pevskih zborov iz mest z usnjarsko tradicijo, Četrtek, 27. septembra 0616. URI v Mladinskem centru Tržič Potopisno predavanje ob svetovnem dnevu turizma: Mexico. Mladinski center Tržič Razstave od 6. do iS. septembra Galerija Atrij Občine Tržič Ob mednarodnem dnevu gluhih, razstava '*lz sveta tišine' Tržič in Auris • podružnica TržiČ, GG naročnine 04/20142 41» 6-postd: narocnlne^g-^lds.^i www.gorenjskiglas.si n m » » • TRŽIČ TMić september 2007 SU^TARSKt SEI EM 1?. razstava t(t2(iks omti atraktjvne kulturne in športne phiredrtve PACe^STAVrTEVORU^T&VIN ROKOOaCSV otroSke delavnicun zabava za OTDOKE ^JACRADNA ŽREBANJA lUiTARSKA VfSCIlCA A i . ^ CMn To:. Tro MOOiKr Id. Ift^ PLES BREZ MEJA 5. EU Semenj na Ljubelju mejni prehod Soboto, 01.09.2007 ^b IC 30 wn — dvojcnin« đorska moša ♦ . . Rati c«tr?inka rcčett^ Töccriic piva m s jlegjB^acgö cvicKc s plesom m o^tjem b^c^ mcg« V' ' * J* Küirumi program: f^ Pg'^s, si Gorenjski Glas DUHOVNA POMOČ m ZASVOJENOSTI looLMmmmmn Za voibtleiimc Cot i6 I V • V I • trziski Tržiški glas, petek, 31. avgusta 2007 GG Stiska prostorom bistriški šoli je preteklost Rezultati letošnje največje naložbe v občini Tržič so že vidni. Osnovna šola Bistrica je dobila tri prizidke in novo kotlovnico. Le na novo opremo bo treba še malo počakati. « « \ J .-fei TS ^ 9 V X i • •• • « ^^ i • '^'il Stoian Sate devamo« da jo bodo izdelali sta dve učilnici in pet kabi- Gradbena dela so izvajali in postavili do začetka de- netov. Nad obnovljeno tako, da so čim manj motili Bistrica pri Tržiču • V manj cembra. Tako bi lahko pro-kot letu dni so v Bistrici po- slavili dokorjčanje investici- sodobili tamkajšnjo osnov* no šolo, Temeljni kamen za prizidke in kotlovnico je 29, septembra 2006 položil Še prejšnji župan Pavel Rupar. Kljub zamenjavi občinskega vodstva so investicijo nadaljevali in uspešno končali njen prvi del. "Tehnični pregled novih objektov smo opravili 17. avgusta 2007. Takrat je bilo znano, da bo šola v Bistrici pripravljena za pouk v novem šolskem letu. Za poso* dob i te v šole, gradnjo zobne ambulante in ureditev parkirišča z dovozom za avtobus bomo porabili približno poldrugi milijon evrov. Avgusta smo izvedli postopek izbire izvajalca za novo opremo, ki bo stala približno sto tisoč evrov. Predvi- je ob občinskem prazniku/' je pojasnila Mateja Hafner Malovrh iz uprave Občine Tržič. zbornico so nadzidali prostore za vodstvo šole in upravo. Nova ie tudi kurilnica z pouk. Odpovedati smo morali le nekaj načrtovanih prireditev zunanjih organi-zmogljivim kotlom na ze- zatorjev. Veseli smo, da jih meijski plin. Ob novem bomo spet lahko gostili pod vhodu v šolo so uredili pol- svojo streho. Posebej smo Dograjena bistriška šola krožno stopnišče, ki bo pri- zadovoljni, da bo dovolj ima povsem nov izgled. Na vzhodni strani je dobila prizidek, ki se je približal šolskemu igrišču. Spodaj je poleg učilnice za razredni pouk nova zobna ambuian-ta z umivalnico in sanitari- merno za manjše prireditve zunaj. Novo parkirišče ima tudi tli mesta za invalide, ki so jim omogočili dostop v nadstropje s stopniščnim dvigalom. Del starega parkirišča so uredili v dovoz in jami. Do nje je poseben obračališče za avtobuse, vhod, iz nadstropja pa se spuščajo požarne stopnice. Zgoraj je multimedijska učilnica z 20 računalniki in prostora za organizacijo pouka in številnih šolskih dejavnosti. Delo bo lažje za učitelje in šolarje, ki bodo zaenkrat uporabljali še staro opremo. Novo opremo pričakujemo pred koncem leta, ko bo naša šola Še lep-"V naši šoli smo se ubadali ša. V njej je 68 zaposlenih, « • I A % Pogled na šolo z zahoda, kjer je prizidek z zastekljenim vhodom. velika knjižnica; obe dejavnosti imata svoj kabinet. Videz šole je najbolj spremenil zahodni prizidek; za zastekljenim vhodom ki a si zid ob stopnišču zemljevid Slovenije. V obeh etažah z veliko prostorsko stisko. Pouk. izposoja knjig in zobozdravstvene dejavnosti so potekale v neprimernih prostorih. Uvedbi druge izmene smo se lahko izognili le s povečavo zgradbe. Bil je skrajni čas, da smo ob pomoči občine končali naložbo v predvidenem roku. šolskega leta, od tega 53 učiteljev. Letos imamo v Bistrici 415 učencev, med njimi 34 v dveh prvih razredih. Ob njih imamo Še 54 učencev, ki obiskujejo podružnico Ko- vor»" je povedal Štefan Žun, ravnatelj Osnovne šole Bistrica pred začetkom novega Ravnatelj Stefan 2un z nekaj učitelji in delavci uprave v novem vhodu J I \ Mercator prodajna stojnica na Deteljici JeltDova kJobasa ccna 23 kg Kern s.p., Teneüfc Jelcngva salama certa za kg Kcm s. p., Te netile Salama divja s^'inja cfna zi i Kem s,p., Tenet ik Srnina salama cena za k|; Kern s. p.. Tene riše Cam^va salama cena za k|; Kern s.p., TcneiiŠe «r W^WIM 2 > Mercator Samopostrežna prodajalna Blagovnica Tržič 1 t t NAVSEH TREH PRODAJNIH MESTIH VAM NUDIMO: Kra.^ka pajtceta iena, vik. pak. cena u k^ Kras, Scaina 12,69eur Suha domaČa klobasa ccna ti kg Mesnine Bohinja 10,00eur Klobasa v zapeki 300 Mesnine Bohinja 4,00eur Kmečki pršut 14,90eur Kia5, Seaina Domžalski Šobclj iXna J? k| Meso Kamnik Sir Emen talec h'ic^rski, kolut cena za kg 4,20e ur 7,42e ur Suha domaća salama 2^seka Bohinj cena u Celjske Mesnine 10,90eur Meso Kamnik 5 IOeur KJ Supermarket Trzic V7filavnik cm Odeja, Skofja Loka Ožcniovalnik lun on Bosch 530eu 4,99eu Sekljalnik MK 50800 SiejTjeni EUR 53,48 EUR Čajni aparat TTA 2009 Bosch EUR 38,22 EUR Seklialnik mini, MR 01500 Siemen;. 26,44 EUR Ponudba velja samo v Supermarketu Tržič.