kfcja vsak dan razen »oboi. nedelj in praznikov. jpued daily except Saturday», Sunday« «nd Holiday«. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE , Uredniiki in upravniiki prostori: S687 South Lawndale Ave. Office of Publication: 1657 South Lawndale Ave. Telephone. Rockwell 4904 .year xxxiv. Cena lista Je |6.00 S^JT1 " m*,Ur U. MM. at Ui. poat-oCflo« «t Chicago, Uünoto. umUr u» Act of Con.1*« oí March >. 1ST» CHICAGO. ILLw ČETRTEK. 2«. FEBRUARJA (FEB. 26). 1942 Subscription $6.00 Yearly STEV.-NUMBER 40 Acceptance for mailing at special rate postage provided for in section 1103, Act of Oct. 3, 1917, authorised on June 4, 1011. Američani potopili dva {japonska transporta Britsko poveljstvo odredilo izpraznitev Ran goona, glavnega burmskega mesta. Anglija izgubila sto tisoč vojakov s padcem Singapo-ra. Moskva naznanila zdrobitev treh nemških divizij in zasego ogromnega vojnega plena. Ruske čete prodirajo naprej proti Smolensku Washington. D. C.. 26. febr.— eriški letalci so potopili dva ka japonska vojaška trans- rta. sestrelili najmanj tri some bombnike in poškodovali drugih v treh separatnih ak- h, .dočim sami niso utrpeli bcne izgube, poroča vojni de- jbrtment. Transporti so bili napadeni in topljeni v Mukassarski ožini v ižini južnozapadnega obrežja lebesa, holandskega otoka, ki 400 milj severovzhodno od Jave. Japonske čete so zasedle Pegu, Burma, strategično mesto, ki leži 48 milj severovzhodno od Rangoona. Pegu je ob burmski cesti, po kateri dobiva kitajska armada bojni material iz Anglije in Amerike. Po okupaciji so začeli Japonci prodirati proti Bengalskemu zalivu, kjer so zbrane britske čete. London, 25. febr.—Premier Churchill je včeraj povedal v parlamentu, da je Velika Britanija izgubila najmanj 100,000 vojakov, ko so Japonci zasedli (Holandsko poročilo iz Ba$a- Singapor, največjo britsko trd-vije, Java, pravi, da so zavezni- njavo na Daljnem vzhodu. Pretim bojna letala potopila tri ja- • mier je rekel, da se britska obo-pon.ske vojaške transporte v Ma- j rožena sila ni mogla upirati ja-kassaiski ožini. Ti so bili del ponski premoči. Japonci so vr- jiponskega brodovja, zbranega v tej ožini, ki se pripravlja za upad na Javo, glavni otok ho-landske Vzhodne Indije.) Mandalaj. Burma, 26. febr.— Japonci so izgubili 30 bojnih le-il v včerajšnji bitki z ameriški-iu in britskimi letalci nad Ran-ponom, se glasi uradno poroči- gli 26 divizij, okrog 390,000^0-jakov, v boj proti britskim armadam na Malajskem polotoku. Moakva, 25. febr.—Nemška armada 45,000 mož je bila zdrobljena v bitkah z Rusi v sektorju pri Staraja Russi, 140 milj južno od Leningrada in 240 milj seve-rozapadno od Moskve, se glasi d. Japonske čete se 2birajo ne-¡uradno poročilo. Tri divizije so |ij milj od tega mesta in pri- bile deloma uničene in deloma hvljajo za naskok na britske razpršene in najmanj 12,000 ozicije. _ nemških vojakov je bilo ubitih. 25 "fcTje^bila največja ruska zma- Wssi Palm Beach, Fla.. tbr.~Dva ameriška parnika za irevažanje olja sta bila torpedi- «na po sovražni podmornici na ga na tej fronti. Vojni plen, ki je prišel v ruske roke, je ogromen. Ta uključuje 185 težkih in Ulantiku v bližini ameriškega i135 Iahkih t0P°v« 340 8tr°jnic, 29 obrežja in 16 članov posadk jeltankov- 4150 avtomatičnih pušk, igubilo življenje, 29 pa se je re- " * "" ilo. Ti so se izkrcali v Fort Wu, Kla. » . Parnik Cities Service Empire * je potopil po torpediranju, »rnik Republic pa je bil poškodovan. Od 14. januarja doslej so tovrazne podmornice napadle 23 parmkov na Atlantiku. Razen Mi so bili vsi potopljeni. Mandalaj, Burma. 25. febr.— Evakuacija Rangoona, glavnega burmskega mesta, je v teku. Ameriška vojaška miaija skuša "M več tisoč ton bojnega mahala. namenjenega Kitajski, nahaja tamkaj, dočim britje čete uničujejo vse vojaške Pbjekte. r. Bnt.sk.> čete so se umaknili na ^l»*irii breg reke Sittang po- J** k\™ Japonci zasedli stra- pozicije in se približale """'mrm. LeB •Sol jH nekaj vojaških ■<»Malo v mestu, kjer zdaj ,raJ° evakuacijo prebival-Ve, ameriških tovornih av- ** k' m nahajajo na pomolih. 50 Pičenih. Bandoeng, Jt*a. 25. febr.-Ja-j,"'^1 N »o sipali krogle iz ■ na avtomobile na uli-I rn»'sta in bombe na 11 «»'ja. Civilne in voja-^iiu-te holandake Vzhod-izjavile, da moment 11 i^ponaki napad na Javo "*no pa so pozvale s'l« na odločen boj V|a/niku. "■*>«. kjer je glavni sUn 1 holandake oborožene bottibardiranja iz 'j s,,t ja (Minskih bomb-včeraj metalo bombe »trojm, •ah i,, UtJ.ni tt. * llldl| I/O I* Pm Av.ir.Hi., 25. febr. padalci so se spustili 1 'ini K<«*panga. glav-1 holandskaga otoka rn ' ßlaei tu objevljeno , '-'Ponske bojne ladje ao pojavile pri Diliju. k i ' ' m«tm (Kirtugalskega "t'tice. Kuai.ka.25 febr. 450 motornih vozil, 320 motor-ciklov, 15 traktorjev, 125 železniških vagonov, 14,000 topniških nabojev, 9700 min, 6350 ročnih granat, 385 padal in 335 konj. Poveljnik nemške armade, ki je bila zdrobljena v bitki z Rusi, je bil general Busch, ruske pa general Kuročkin. Staraja Rus-sa leži dvanajst milj južno od jezera limeña in je važno komunikacijsko središče ob železniški progi, ki spaja Moskvo z Leningradom. • Na centralni, fronti pro3*rajo sovjetske čete naprej proti Smolensku in pode Nemce pred seboj. Berlin. 25. febr —Nemške čete so izvršile več uspešnih naskokov na ruske pozicije v vzhodnem delu Krimskega polotoka, se glasi poročilo. Dva ruska regimenta sta uprizorila piotina-skoke. a sta bila vržena npzaj z velikimi izgubami. Rusija zanika japonsko poročilo Kooperacija med Kitajsko in sovjeti Rusija naj dobi baltiške državice Bivši poslanik Cripps podprl sovjete London. 25. febr.—Stafford Cripps, bivši poslanik v Moskvi, ki je dobil važrto pozicijo v Churchillovem kabinetu, je v parlametnu apeliral, da Velika Britanija prizna meje sovjetske Rusije, ki so eksistirale pred Hitlerjevim napadom in so u-ključevale Estonijo, Litvo in Latvijo, baltiške državice. V svojem apelu je naglašal, da je Moskva proti temu, da bi te državice kdaj v bodočnosti tvorile oporišče za napad na Rusijo. Doznava se, da je samo konservativec Victor Cazalet ugovarjal Crippsu. On je hotel vedeti, ali so sovjeti pripravljeni dati delno neodvisnost baltiškim državicam. Cripps je odgovoril, da se bo Rusija zadovoljila le z mejami, ki so obstojale pred 22. junijem. Baltiške državice morajo priti v okvir Sovjetske uni-je.. Stališče Velike Britanije v tem oziru je preizkušnja njene odkritosrčnosti napram sovje-tom. Cripps je dejal, da hoče Rusija močno in gtrategično mejo, ni pa za teritortjalno ekspanzijo proti zapadu in jugu in ne za vmešanje v notranje zadeve drugih držav. Cripps je dalje rekel, da imajo Rusi definitivne načrte glede reorganiziranja Evrope po vojni. O teh se bodo posvetovali z Veliko Britanijo po rešitvi obmejnih problemov. On je tudi opozoril parlament, da Velika Britanija ne bo igrala važne vlo-ge pri preureditvi Evrope, če n<-bo kooperirala z Rusija hershey urgira podaljšanje delovnih ur Armada potrebuje vae epoeolme moške VEČJA PRODUKCIJA BOJNE OPREME Chlcago. 25/ febr—"Delavci bodo morali pogabiti na sedanje omejitve delovnih ur, da, bo Amerika zmagala v tej vojni," je dejal general; Lewis B. Her-shey, direktor federalnega nabornega urada, V svojem govoru pred člani organizacije illinoi-skih tovarnarjev* ko so se zbrali v hotelu Shermanu. Delovne ure bo treba podaljšati, ker to zahtevajo okolnosti, v katerih se dežela nahaja, Hershey je povedul tovarnarjem, da artnada potrebuje vse sposobne moške. Mnogi, ki so sedaj uposleni v podjetjih, ki izdelujejo bojno opremo, bodo pozvani v armada Te bodo morali nadomestiti drugi. "Produkcija bojne opreme ne sme biti ustavljena pod. nobenim pogojem, temveč jo je treba povečati na najvišjo miižho stopnjo," je dejal. "Od civilne vojne ni bila Amerika v večji krizi kot je sedanja. Čas bo prišel, ko bo treba mobilizirati fe samo moške, temveč tudi "Ženske za dela v vojnih industrijah in pomožno vojaško službo." i Naborni direktor je dejal, da zdaj še ni gotovo, koliko moških bo potegnjenih y armado. Amerika bo mofda potrebovala urniado 20.000.QC4) vojakov, preden bo ta vojna končana. Oni, ki trdijo, da je ameriška človeška sila neizčrpljiva, ae motijo. "V Ameriki jii prostora za lenuhe v tej krizi," je rekel Her-shey,- "Oni, ki zdaj vlečejo velike dohodke, ne da bi opravljali koristna dela, bodo pognani v tovarne, če jih armada odkloni. Pred nami so velike naloge in odgovornosti. Dežela zahttfva od slehernega, da izpolni svojo dolžnost." Domače vesti Veat la Puebl« Pueblo, Colo.—Pred dnevi je tukaj umrl Jakob Papež is Su he Krajine, ki je bival v Pue-blu skoro 50 let. Zapušča štiri sinove in pet hčera. &e ena naša bolničarka -St. Louia, Mo.—Agnes Kozjak, članica društva 107 SNPJ, je stopila v službo bolničarke v armadi. člani ji žele srečen in vesel povratek. Is Clevelanda Cleveland.—Dne 21. febr. je v bolnišnici umrla Josephine Ber zin, roj. Čampa, slara 34 let. Bi la je članica društva 312 SNPJ. Rojena je bila v Clevelandu in tu zapušča moža, sina, brata in dve sestri.—Družini John in Genevieve Gorjup je umrl 12 dni star sinček John Richard. Is Penn.ylv.niJ. Pendrgyl, Pa.—Pred dnevi je tu umrl Leopold Makuc, doma iz Gornje Tribuše 'pri Gorici. TU zapušča ženo in omoženo sestro, v Clevelandu pa brata. Ostali njegovi sorodniki so v Južni A-meriki in stari domovini. Poroka v ftheboyganu Sheboygan, Wis.—Te dni ata bila poročena Erwin Kohls in Antoinette Demšar. Ženin je tu rojeqi Amerikaner nevesta pa je doma iz Šenčurja pri Kranju. Obilo sreče! Dve ameriški ladji se razbili 189 mornarjev in 1 častnikov izgubilo življenje Washington, D. C» 25. febr.— Ameriški rušilec Truxtun in pomožna bojna ladja Pollux ata se ragbila v velikem viharju, ki ju je vrgel ob pečine ob južnem delu Novefundlandije, je naznanil mornarični department. Najmanj 189 mornarjev in častnikov je izgubilo življenje. Med žrtvami je poveljnik ru-šilca Ralph Hickox. Identiteta kapitana pomožne ladje ni bila razkrita, toda mornarični department je naznanil, da se je rešil. Ladji sta treščili ob pečine v megli in viharju. Točka, kjer sta trčili ob pečine, se nahaja v bližini vhoda v pristanišče St. , .. Lawrence, Novafundlandija. Na Angleško poročilo rušllcu se je nahajalo sedem p izgubah na morju častnikov in 90 članov powdke. - Ton.ž. na ladji Pollux pa sto mož «nL^^ ^^ ^itu». častnikov. ^ b|J| p^jj^i ^ ^¿etke vojne, je znkšaia okrog $14.000.-000 ton po poročilu, ki ga je prav Unija obdoliena kršenji pogodbe Granite City, III., 25. febr.— Tukajšnja jeklarna American Steel Co. je morala ustaviti obrat, ko je jeklarska unija CIO. postavila pikete pred vhode, da izterjajo članarino od članov, ki je niso plačali. Kompanija Je takoj obdolžila unijo kršenja pogodbe. Ona izdeluje jeklene plošče za bojne ladje in v njeni je-klarni dela 3200 delavcev Kompanija se je pritožila prl'fede-( ralnih avtoritetuh in obsodila uradnike unije. Registracija zdravnikov za službo Zborovanje zobozdravnikov v Chicagu Chicaflo. 25. febr —Dr. Gerald D. Timmona, svetovalec nedavno ustanovljenega biroja za dobave, je na zborovanju organizacije čikaških zobozdravnikov pojasnil načrte glede registracije zdravnikov in zobozdravnikov za službo v armadi. Dejal je, da bo registracija prostovoljna in da bo v prihodnjih 30 dneh sleherni zdravnik in zobozdravnik dobil vpraialno polo in poziv, naj navede svoje kvalifikacije ne samo za službo v armadi, temveč tudi v industrijskih središčih, ki so udeležena v produkciji tankov, bojnih letal in drugega orožja. Samo oni, ki se prostovoljno prijavijo za službo, bodo pozvani. Dr. Timmona je naglaall, da armada in mornarica ne dajata več služb onim, ki direktno vlo-že aplikacije. To je 78-lrtno zborovanje organizacije čikaškjh zobozdravnikov. ki ima čez 7000 članov. Ekonomska zveza med Ameriko in Anglijo Atentat na nemškega poslanika Napadalec ubit pri eksploziji bombe Ankara. Turčlia. 25. febr.— Bomba, vržena proti nemškemu poslaniku Franzu von Papenu in njegovi ženi, je eksplodirala 50 čevljev proč od dvojice. Oba sta padla na tla pod pritiskom eksplozije, toda ranjena hista bila. Eksplozija je raztrgalk nekega moškega na kose in turški uradni krogi so izjavili, da Je bil ta nupadalec. Dve dekleti, ki stu bili v bližini, sta bili ranjeni, Napad je bil izvršen ob deseti uri zjutraj pred nemškim poslaništvom, ko sta Papen in njegova žena odhajala na sprehod. Vest o atentatu je bila zadržana več ur. Sinoči je Papen konferiral s turškim zunanjim ministrom Sa-racoglujem, medtem pa je policija začela prelakavo ozadja napada. Nemški in italijanski krogi so takoj zakričali, da Je atentat delo britskih agentov. Joaeph Satterthwalte, prvi tajnik ameriškega poalaništva, je bil v bližini prostora, kjer je bomba eksplodirala. Policija je aretirala več oaeb, katere je oeumila zveze i atentatom. Iatanbul. Turčija, 20. ftbr- Policija je udrla v angleško knjigarno ln aretirala ArthurJa Colleyja, lastnika, in njegovega sina Thomasa, ki bivata že več let v Istanbulu. Francoski trgovec Andre Musat, načelnik podružnice odbora svobodnih Francozov v Istanbulu, je bil tudi aretiran. Ali so aretacije v zvezi z bombno eksplozijo v Ankari, ni bilo pojasnjeno. Splošna konskripci • ; ja v Kanadi Program zaviti od izida plebiscita Ottawa. Kanada, 25, febr. — Vlada premierja Kinga, ki je prišla na krmilo 1. 1940 in je takrat dala zagotovilo volilcem, Drugi govorniki, ki so nastopili áB n<í ^ gonskrlpclje moških za na zborovanju, so bili dr. E G VoJaško službo na drugi strani Meisel. predsednik organizacije. morJllf ludirá načrte gle- Unija zahteva ponovno kar obJlv|ia tbornica za plovbo. upošlitev delavcev '! Tonaža angleških in zavezniških Moakva, 25. febr.-Uradna čas- c„vel.nd, q., 25. febr. - O-1 "l^mu^Tio" nikarska agentura Tass je ozna- br,t v luV.rn| Monarch Alumi- ^J»^* ^^vez- čila japonsko poročilo, da je re- num Co j, bl, deloma P-prezentanf sovjetskega poslani- r.lirir.n Mradi spor. med kom- "^ ^ štva v Tokiju čestital japonske- p.njJo in unl)TMlne. Mill A »' § konstrukcijo novih mu poveljstvu, ko so japonske Hm»it€r Workers (CIO), ki je na- j P*mUtov' čete zasedle Singapor. britsko ^ kf) j, kompmija odbila za- trdnjavo pa Daljnem vzhodu, za ht^Q g|ede p^^ne upoelltve pomanjkanje kruha fabrikacijo. To poročilo je obja- (fvjmjgtjh delavcev. Kompeni- „ - # . vil tokijski list Nichi Nichi. ja udeluje pritikline za bo^nš v Del«raau "Značilno je to. ker ime ao- letala, Bern, ftvlca, Vs. febr-Boj. ki vietskeiia reprezentanta ni ome __ ga vodijo irbski četni ki proti nieno T poročilu." pravi Taas oaiščni okupacijski armadi v Ju- "Noben reprezentant ne more Kitajski vladni krogi napovedu- goelaviji. je odgovoren u r čestitati japonskemu poveljstvu J#jo prsktično kooperacijo med manjkanje kruha in drugih v zvezi z dogodki na Pacifiku kitajsko in rusko oboroženo silo. vil v Belgradu po poročilu, ki Slično fabrikacijo 90 Japonci ¿neno pa ao namignili, da bo Ru- ga je objavil ogrski liat Paater krožili po Izbruhu vojne na Pa- »|ja kmalu udarila po Japonaki Uoyd v BudlmpM Jo pravi, cifiku kar je dokez. da nieo po- Mir. ki sedaj prevladuje ob si- de ao četnlki razdejali komuni- »ebno iznajdljivi " 1 btrslu^mandžuraki meji. je uvod kncijske zveze In • tem prepre- 1 Cunyk.r^ Kiiajaka, 23. febr.-1 v prihajajoči vikar. ___'čili dovus živeža v Belgrad. stotnik Josesph A. Tartre, načel nik zobozdravniškega oddelka na mornarični vežbalnl po»taji ob Velikih jezerih, in dr. Herman n M. Becks, direktor zobozdravniškega raziakovalnegs oddelka v San Franciacu, Cel. Dekle uetreljeno v gledališču Chicago, 2ft febr.—Doioth> de spli>šne konskrlpcije ne samo človeške sile, temveč tudi bogastva ln Industrij. Načrti bodo izvedeni v tem letu, če bodo volilcl vsaj z večino 00 odstotkov odobrili vladni program pri pleblacitu. 8 tem bodo odvezali pretoierja Kinga od dane obljube r K ing Je bil opozorjen na dejstvo, da ae je v Ameriki že re- Broz, 17 staro dekle Iz Berwyna, gistriralo 17,000,000 moških ra je bila včerij ustreljena v gle- vojaško službo, dočim Kanada dališču Palače in policija je da- še vedno debatira o obvezni vo-nea zjutraj prijela Clarenca M* - jaški »lužbl Sedanji zakon do-Dona Ida. 17-letnega fanta v »ta MNh da se le fteKovoUd lahko novanju njegove ae^re v Berwy-' javijo za službi» zunaj Kanade, nu. ki Je priznal umor. Fant Je K-n||d|l |ma armM<1o okrog po dejanju pobegnil is gledali- mm) ^ nM bojiščih šča in policija ga j« aretirala dvanajst ur pozneje. Parnik z iidovekimi begunci ee potopil Vichy, Francija. 2S febr Parnik Struma, na katerem je nahajalo 7ft0 židovskih begun Več tisoč vojakov ae nahaja v Angliji, dočim se drugi tteoči bore na strani britakc riborože-ne sile v Affiki in na drugih fnmtah. Mnenje prevladuje, da ae bo večina kanadskih volilcev izrekla za splošno lumakripcijo pri cev U Romunije In Bolgarije, »e pleblacitu Opozicija ae opaža le je potopil po trčenju ob »irni v v piovlncah. kjer tvorijo večino bližini Bospora. ae glaai poroči prebivelel trantmkega porekla lo it latanbula. Turčija Ali ao V nekaUrrih krajlli ao m vršile ee begunci rešili ali utonili, p*»- derrM#nstreei)e proti konekrip- ■ točilo ne omenja. cijl. VVaehington naznanil sklenitev dogovora ODPRAVA CARINSKIH OVIR Waaklngton. D. Cm 25, febr.— Ekonomsko zveio med Ameriko in Veliko Britanijo, kateri ae bodo lahko pridružile drŽave, ki se v tej vojni bore proti oaiščnim silam, predvideva dogovor, ki jt bil pravkar sklenjen v Waah-ingtonu. Ta med drugim določa odpravo carinakih in drugih re-strikcij, svobodno trgovino in mednarodno akcijo, ki naj bi pospešila in povečala produkcijo dobrin ln zaposlitev. Dogovor dalje določa podvse-tju korakov, da bo Velika Britanija lahko plačevala avoje ob-veznoatl Ameriki za parnlke, tanke, bojna letala, bojno opremo, živila ln druge potrebščina, ki jih dobiva, Kongres je dovolil nadaljnjih trinajst milijard dolarjev ta financiranje poaojll-no-najemninakega programa. Bela hiša je natnanlla doaego sporazuma, da se tadeva obligacij Velike Britanije napram Ameriki glede pomoči liravna po zaključenju vojne, Takrat pride na površje vprašanja obsega ameriške pomoči Veliki Britaniji in možno ja, da bo Amerika črtala velik dal poaojlla, ki ga je Velika Britanija že dobila. Amerika bo v smislu sklenjenega dogovora le nadalje nudila pomoč Veliki Britaniji in dfu~ gim zavezniškim državam Is po-aojilno-najemnlnskega sklada in jih zalagala s orožjem, strelivom ln drugo bojno opremo. Izgovor Velike Britanije, ko je prenehala • plačevanjem obves-noslt ns svoj dolg Ameriki Is prve svetovne vojne, ja bil, da nI mogla dobiti kredita v dolarjih zaradi visokih ameriških earln-sklh postavk. Pravkar sklanjani dogovor določs olajšave v tem oziru, ker vsebuje provisijo, da pogoji plačevanja obvesnosti ne smejo ovirati trgovine med državama, temveč utrditi ekonomske odnošaje med Ameriko in Veliko Britanijo. Za dosego tega clljs je potrebna večja mednarodna kooperacija, da se sa-ščitl blaginja in svobods vseh narodov, ki se v tej vojni bore proti oaiščnim agresorjem. Skupna deklaracija omenja tudi program, ki sta ga osvojila predsednik Ko japonski podmornici. Vo-jašl m ' etem |M>magaJo pri strašen ju obrežja tudi bojna letala. Mehiške m ameriške Vojaške avtoritete konferirajo sedaj v Tla Juani o načrtih glede obrambe obrežja, Kongreš pokopal penzijški zakon Wa»hlngton, D. C., 26. febr,— Nižja koi 1 greena zbornica je s 3S» proti »edmim glasovom pokopala penzijsk! zakon sa kongresu ike in »enatorje Prej je bil zekon preklican v senatu pod pritiskom javnega mnenja. Z* preklic je glasoval tudi kongree-ntk Robert Kamspeck. demokrat is Georgije In avtor PROSVETA PROSVETA THE ENLIGHTENMENT NARODNE PODPORNE GLASILO IN LASTNINA SLOVENSKE J L DNO TE Organ of and published by Blown» National Benefit Society Naročnina ia Zdrutene državo (laven Chicago) in ns lato. 13.00 u pol leta. SI SO sa tmtxt l#U; sa Chicago 17.SO sa cslo isto, »3.75 sa pot lata; so inoeemetvo MOO. Subscription rstoss for tho United States (except Chicago) and Canada M.00 par yeor. Chiesge and Cicero §7:40 per countries $1.00 por yasr. Cane oglasov po dogovoru, »okopisi dopisov in ¿tankov se no vračajo. Rokopisi literarne vsebino (¿rtiča, drame, pasmi itd.) sa vrno)o pošUJotelJu le v slučaja. ¿e Jo psUeAU poilnino. , Advertising rstos on agreement Manuscripts of corn muni est lows and unsolicited articles will not bo returned. Other such as stories, ploys, poems, etc.. will be returned to send« when accompanied by self addressed and slamped envelope. cmlr Naslov ns vsa. kar ima stik s listom: PROSVETA 2SS75I So. Lawndsla Ava. Chicago, MEMBER OF THE FEDERATED PRESS ČETRTEK, 26. FEBRUAR^ 1z naselbin Datum v oklepaju no primer (February 2«, 1M2). polef vsiega imena na naslovu pomeni, da vam Je s tem datumom potekla naročnino. Ponovita jo piavolasnu, da se vam list ne ustavi. Hrvaški fašisti udarjeni , Dne 7. februarja je ameriški tisk poročal o navalu tajne federalne policije v prostor^ dveh hrvaških organizacij "Domobran cev" ln "Nezavisnjakov^V .sedemnajstih mestih od vzhoda do pacifičnega obrežju Združenih držav» V nekaterih krajih, na pri mer v Detroitu, sc prizadeti prostori nahajajo pod cerkvijo hrvaških župnij. Policija je zasegla vse knjige, listine, sezname članov in drugo dokumentarno evidenco, katero zdaj preiskujejo federalne oblasti. Aretiran ni bil nihče, toda federalna oblast dobro ve, kje so prizadete osebe, ki so aktivne v interesu "kviz-linga" 'Paveliča in njegovih dveh bossov Hitlerja in Muasollnija. Odmevi tega policijskega navala na hrvaške fašiste in naciste v Ameriki niso izostali. Tednik "Nezavisna Hrvatska Država," glasilo hrvaških paveličcvcev v tej deželi, ki je izhajal v Pitta-burghu. Ps., je zadnji teden prenehal izhajati. V Californiji izhaja še eden hrvaški fašistični list "Sloga Hrvata," kateri še nekoliko diha, a vse kaže, da ne bo dolgo. Policijski naval na hrvaške fašiste v Ameriki je povzročil med ameriškimi Hrvati veliko paniko. Paveličevski "Domobranci"— nekakšna imitacija gestapovskih udarnikov v sivih srajcah—in "Nezavisnjaki" so nablufali veliko množico ameriških Hrvatov, da so jim slepo sledili in jim prispevali velike vsote denarja; potegavščina je zlasti vlekla med Hrvati, ker je bilo v tem gibanju aktivnih več hrvaških katoliških župnikov v Ameriki. Nekoliko teh hrvaških duhovnikov je—natanko po zgledu njihovih slovaških. irskih, nemških in italijanskih kolegov—javno sodelovalo z r.otoričnim fašističnim duhovniškim agitatorjem Coughlinom. Bi-tali so članke v hrvaške "nezavisne" liste in tie javno navduševini za Paveliča in napadali predsednika Fooscvclta. , Pravilno in pošteno bi bilo, da bi zdaj ti hujskači prevzeli odgovornost za svoje žrtve, ki so jih potegnili v smolo. Marsikateri naivni Hrvat, ki je verjel tem hujskačem, bo lahko nosil težke posledice. To naj služi v svarilo tudi onim Slovcncem, ki Še danes ne \cdo, kje so—in katere fašistični petokolonci lahko vsak čas po-tegnejd . . . Ameriški Slovenci si lahko čestitamo, da med nami ni organiziranih fašistov in nacistov, ki bi drveli čez drn in strn za "kvizlingivzlic temu je med nami precej individijev, katerim je demokracija "inagare," ki ga jašejo po svoji mili volji. Dalje je še mnogo individijev, ki so proti vsaki kooperaciji s poštenimi katoliškimi rojaki glede pomoči stari domovini, kakor je na drugi strani mnogo katoliških rojakov, ki so proti kooperaciji s poštenimi svobodomisleci. Oboji so eno ln isto—zagrizenci! Oboji s tem pokažejo, da jim je vseeno, kaj se godi v stari domovini. JUGO0LOV. DOBRODELNI GALA KONCERT v prid jugoslovanskemu pomožnemu skladu . Chicago. I1L — Pod pokrovi teljstvoflt, Jugpalpvanakega pomožnega odbora priredi znameniti čilpaški zbor "The Chicago Jugoslavija se še bori za svobodo svojega troimenega naroda in tako tudi za demokracijo Združenih držav ameriških pa Vseh drugih demokracij. Imena Draže Mihajloviča, majorja Vasica, |lovenakih junakov kap. Pepana, Kerna, Mašer- Višek zmešanosti Nek» hrvaški list v New Yorku ni ne tič ne miš. Obračaš ga in čttaš, gledaš in »ščešj di bi dognal, kaj jo, kje je in s kom je, a zaman Ak<» ima kakšen program, ga skriva kot kača noga. Ta list psuje Paveliča in "Nezavtsn«." psuje Hitlerja in Musao-linija, v isti sapi pa psuje Srbe. ki jih zanlčljivo piie "Serbijan-ci" m psuje one Hrvate, ki so za federativno in demokratično Jugoslavijo, kutere /aničljlvo ptšc "Yugíislavl." - Pri tem lt»tu so Hrvati vse in vmi drugi so nič—kakor da so Hrvatje edini ljudje na svetu. Slovence cinično naziva "Kranjce." R'fc*e\eltu |w»je bo/anstveno slovo, prav taku demokraciji— pri trm |m nima |Mijma, da demokruclja zahteva kooperacijo vseh in kom promt m- / vsemi, kt hočejo p'wtopatl demokratično, drugače nI vredna kt|N> papirja, iVmokUtični Hrvati bi morali ko-«perirati z demokratičnimi Srbi ln demokratičnimi Slovenci, drugače ni rešitve /a vse tri. Demokracija je pri tem listu samo beseda v dejanju je ni. Višek *me»anoftti in patološke fenomenalnoati pri tem hrvaškem listu pa je bil izpričan pred nekaj dnevi, ko je federalna policija razburila ameriške Hrvate z znanim navalom na fašist ičn<- "Domobrance" in "Nezavlsnjake." List, s katerim se pečamo. je poiualil ta |«>!ictjski naval—kar se nam zdi llcemerako— obenem je pa jwizval FBI, naj na enak način udari Srbe okoli pittaburškega Sibobrana, češ. da ao to tudi faMsti. Kolikor lahko sodimo, so Srbi okoli Srbohrana in Srbakaga na iišdn^ga" saveza zagrizeni stlwki nacionalisti in monarhiati, toda /«radi te^a k- niwi fašisti ln hitlerjevci. Ce so po logiki tega hrvaškega lista omenjeni arbobianci—po njegovem "Serbljanci"— falist¡ laradi tfga. ker ae smatrajo najpevo za Srbe in*šele potem za ljudi,, tedaj *> še večji fntisti v uredništvu pnzadetega hrva-ikej-a tisi*. kajti oni hočejo biti »amo Hrvatje in nič drugoga* K mtu/fjs ds ni večje Ameriški Jugoaiovatu sino čudna "apene RazklaAi smo na tisoč in eno jato— med nami je več strank ><• m upu kot je vseh pcllttčnih ln verskih doktrin na svetu—ampak vjn pntegamo na damokiacijo. Demokracija sem. demokracija tja •iemokracija po aredi ln «trmokraéija zgodaj in spodaj' Jasno jr, ročilo pravi, da se ti dve vi, članici zveze Združenih ov, pri razlaganju svojega ja nista poskušali vmesa-v politiko Amerike, temveč opozorili na svojo narodno ločnost, če bi v povojni Ma-| prišli na krmilo pro-tota i voditelji. Jugoslavija ip oslovaška sta neposredni soli Madžarske, nekdanjega se-nega dela avstro-ogrskega rstva Habsburžanov. ar sedaj neposredno zadeva demokratski državi, je poli-delavnost Tiborja von ardta. bivšega voditelja tijske stranke malih posest-v v Madžarski. Tibor von ardt je sedaj predsednik ine petih Madžarov, ki se-ijajo upravni odbor sveta iarskega gibanja za "neod-Madžarsko" s sedežem v Yorku. kratkim so prosili za dp-Ijenje, da bi Eckhardt govoril radiu WRUL v Boston\», ki Ija kratkovalne oddaje za po. Čeprav je postaja v zarokah, je vendar v po» ih stvareh vezana na sode-uje z Washingtonom. Po poročilu ameriških oblasti fchardt ni dobil dovoljenja za vj govor, ne zaradi osebnih «logov, naperjenih proti nje-u temveč zato, ker je uprava RUL-a po želji Washingtona ilenila, da se tujci v bodoče »jo udeleževati oddaj samo tz navajanja imen. Von Eckhardt, ki se je 27 let leleževal javnega političnega Ijcnja v Madžarski in bil vo-i kmetijske skupine, je prišel Ameriko lani spomladi in ta-ij začel delovati pri gibanju "svobodno Madžarsko". Ce-«v sestavljajo svet, čigar prednik je. sami Madžari, se trdi, ga podpira 'Ameriško-ma-irska federacija', društvo merikancev madžarskega rodu. Iz diplomatskih in političnih rogov sporočajo, da temu gibalu za "neodvisno Madžarsko" teprotujejo ne le demokratske tupine evropskih narodov v •tenki, temveč madžarski svo-■domiselci sami. Mnogi med N «o prepričani, da Eckhardt frrolj" delovanje totalitarnih 'v svoji domovini prijazno. Sute Department je izdal *nenico, s katero je pojasnil radno stališče ameriške vlade ° raznih "svobodnih gibanj" v družen i h državah. V spomeni-1 mwl drugim pravi: "Nasploh vlada Združenih dr-lv naklonjena "svobodnim i njem" in skupinam, ki predajajo taka «¡banja, ki je njih aflJe usmerjeno proti tre-notranji in zunanji politiki «^enih držav in ji je ljubše, »«pravni odbore takih gibanj «avljajo državljani teh tujih ■J* m ne ameriški prijatelji." lada ne "dobrava nobenega ^uia podpore ameriških dr-¡■¡f""v luJ(,ga rodu po načelu. ■k" orodni", nsjsiprav vlada r mejo ameriški dr- V)ani tUj,.KB rodu vdanl jAr\x-F* dr?*., am nt ozirt^ K na l^ja/no spremljati narodne lr/;iV 'ikoder prihajajo " jo združevati kot 1 f**'pomiki gibanj s rm'.amL" VCST1.17 NEPOKORUIVE JUGOSLAVIJE ««'tniki so dne 1. fe-rtli železniško po-'1*-molirnli so posta* 23 železniških tan-Več italijanskih bilo Ubitih. Postaja •J« na glavni progi n J* komaj' 20 km Ljubljane, glavne-''"> eni je. V Bosni so jugoslovanske edi-nice napadle italijansko kolono na progi Bileča-Nikšič, zajele 4 tanke, 3 motorna vozila in mnogo orožja. Ujetih je bilo tudi več italijanskih vojakov, med njimi en polkovnik. Železniško progo samo pa so popolnoma razdejali. * Pri Klobuku v Hercegovini so jugoslovanske edinice napadle italijanske čete, ¿ajele 2 tanka 21 motornih koles in mnogo drugega' materiala. .... :-----1 . g ...., r Preseljevanje Slovencev se nadaljuje. Popolnoma so izselili okraje Litija, Brežice in Krško V te kraje so naselili Nemce in pričel graditi neke tovarne. • 9 iiV ■ ... < V pogorju Krima in v Kum ljanskih hribih je še Vedno Več tisoč slovenskih mož in fantov, ki prizadevajo nemškim in italijanskim okupatorjem mnogo težav in škode. * 5n«? Moskovski radio poroča, da mnogi Hrvatje, ki so bili nasilno mobilizirani In poslani na rusko frontp, beže k fyusom; 36p. polje 109. nemške divizije je bil popol njen & temi Hrvati—večina jih je že ubežala k Rusom. ... — v... — Za pomoč jugoslovanskim ujetnikom Te dni so se v Washingtonu Vršili dogovori me4 predstavni-nikom Rdečega križa Jugoslavije dr. Ivana Subotiča in predstavnikom ameriškega Rdečega križa glede pošiljanja- zavojev in pomoči jugoslovanskim vojnim ujetnikom v Nemčiji in Italiji V •dogovorih se je poskušalo najti način za najuspešnejše pošiljanje pomoči jugoslovanskim čast-nikom in vojakom v nemških in italijanskih ujetnišklh taboriščih. __ V NOVA KNJIGA O JUGOSLAVIJI John Clinton Adams: "Flight in Winter", založba Princeton. N.J., Princeton University Press Knjige o Jugoslaviji se kar vrstno. Nov dokaz mišljenja ameriških pisateljev in razumnikov o našem narodu prinaša knjiga, o kateri poročamo. Adams opisuje slavni umik srbske vojske in srbskegs naroda skozi Albanijo na otok Krf. Opis je prežet s pesniškim zanosom in globoko ljubeznijo do srbskega vojaka in srbskega človeka nasploh. Iz knjige odseva stara in trajna naklonjenost naših ameriških prijateljev do srbskega naroda, ki danes velja Jugoslaviji. Poleg tega khjiga izvrstno pokazuje zgodovinsko znameniti dogodek iz prve svetovne vojne, umik Srbov, ki ga ameriška književnost, a tudi ne svetovna, še ni opisala v knjigi. "The New York Times Book Rewiew" v prilogi z dne 15. februarja posveča tej knjigi obširno poglavje in poveličuje borbo junaškega srbskega naroda, ki je malim narodom v prvi svetovni vojni in sedaj dal sijajen zgled junaštva in samožrt-vovanja. mja za "Lend- pomoč IVal saneal j ivejše lavake vas ti so v Wasijington, D. C., 18. febr. (NY^T-JNO). — Danes je izšlo sporočilo, da je jugoslovanska vlada zaprosila za "lend-lcasc" pomoč generalu Draži Mihajlovi-Ču in njegovi srbski vojski, ki se v planinah že skoraj leto dni bori proti Norcem, V Bejgrad, Wiš in v druga srbska mesta je Nemčija v obrambo svojih posadk proti Srbom poslala sedem svojih divizij. Srbski napadi prizadevajo Nemcem neprestane izgube v ljudeh in v materialu. Vendar so srbske tovarne orožja v nemških rokah in general Mihajlovič ne more nado-ščati svojih izgub, dočim Nemci dobivajo nov material iz Nemčije. Poučeni krogi sodijo, da je Draža Mihajlovič zaradi tega poslal nujno prošnjo jugoslovanski vladi v izgnanstvu, naj mu pošlje potrebščin in streliva*in mu tako omogoči nadaljevanje jorbe. Ko so Nemci zavzeli Jugoslavijo, je general Mihajlovič rešil več skladišč orodja, "srbski vojaki pa so s seboj odnesli puške in Viekollko strojnic. Od tega časa je general Mihajlovič večkrat dobil pomoč iz zamejstva. Čeprav viri niso nijtjer omenjani, se zdi, da so potrebščine pripeljala letala iz Rusije. Jugoslovanska vlada se zaveda težav pri pošiljanju pomoči generalu Mi-hajloviču. Najbližje angleško oporišče je v Libiji, 800 milj od Belgrada. ■Južna Srbija je zelo pripravna za način bojevanja generalu Miha jloviča, sama borba pa je izročilo srbskega kmeta, ki se je jltiri stoletja boril proti Turkom. Vojska generala Miha jloviča šteje danes okrog 100,000 ljudi. Mihajlovič je nabral- nekoliko najpotrebnejših naprav. Cesto so jih sestavili samo za silo. Iz poedinib delov porušenih letal so sestavili nekoliko bombnikov in ti obstreljevali nemške položaje. Letala so odletela iz skrivnih in nepripravnih letališč in vsak let je za posadko pomenil samomor. General Mihajlovič ne nosi uniforme, da ga ne bi izdala. Kakor vsi njegovi častniki, je tudi on (oblečen v kmetsko obleko, kajti kmetje ga Katedrala v italijanskem mestu se podrla Bern, Švica, 25. febr.—Več ljudi je bilo ubitih in ranjenih, ko se je podrla katedrala v Gioia del Collu, južna Italija, se glasi poročilo iz Rima.1 Civilisti in vojaki iščejo žrtve pod razvalinami. Stolp^ortudrale je treščil na hiše V bližini In jih porušil. Kuba panika poročilo -*> IM tj. ,»,..» ktifijt ,k<' «. o potopu parntka /•it t £K « JJ .MfVJ Havana, Kuba, febi\—Mor-narične avtoritete sd Zanikale poročilo, da« je bil tovorni par-nik Kofresi torpedi ran in potopljen v bližini kubanskega obrežja, Ižjavile fco, da je ta srečno dospel v neko ameriško luko s tovorjem sladkorja. ' • i i >1. --- Pomoč Mihajlomču Položaj vojske generala Miha jloviča v Jugoslaviji in položaj vojske generala MacArthur-ja na Filipinih sta»*i zelo podobna. Njuna neustrašenost, njuno nadaljevanje vztrajne borbe proti premoči, njuna osamljenost, njuni uspehi pri zadrževs-nju močnejšega sovražnika, njihovo držanje valriih utrdb, ki jima utegnejo pozneje koristiti, ra&vnema domišljija in svet kriči! "Ce je^kako mogoče, pomagajte jima!" V planinskih predelih Jugoslavije—države naroda, ki se je z orožjem uprl Hitlerjevemu ns-valu, ko je vlada popuatila— 100,000 vojakov generala Draže Mihajloviča že dolge mesece drži sedem nemških divizij v srbskem ozemlju. Ker nimajo orožja za večje napade, se rodoljubna vojska bori kakor ve In more in onemogoča osvojevalcu umik. A Mihajlovičevi ljudje—ostanki jugoslovanske vojske, srbski čet-niki in vsi drugi svobodoljubni borci—nimajo tovaren orožja, ne morejo nadomestiti izgubljenega orožja, ki samo po sebi ni najboljše in ki ga nikdar ni dovolj. Zbili so vkup nekoliko letal. Kmalu Jih ne b? več, kajti iz strtih delov sestavljena letala ne trajajo dolgo. Jugoslovanska vlada v izgnanstvu prosi Angleže pomoči. In sedaj Ameriko za "lend-lease" pomoč. Ce je mogoče—to "če" smo ž« tolikokrat slišali v zvezi z Mae-Arthurjem—je vredno tvegati, Ker so središče ujx>ra vseh bal* kanskih narodov, ki so jih na* ciji zasužnjili, jih ne smemo spregledati ali podcenjevali. Imamo dokaze, da bo pomoč prišla v roke, ki so je vredne, dokaze podobne MacArthurje-vim, tako da vijemo roke ob mislih, da bi obljube uštele neizpolnjene. —(New York Herald Tribune, uvodnik 19. febr.) Norveške •ebo trgovino v Oslu čakajo, de dobe živila. Za vojaško pomoč Jugoslovanom (Ruy Brock—The New York ' Times) Angora, 15. februarja. — Tuji vojaški dopisniki v Angori so nocoj prejeli nova poročila, ic katerih je razvidno, da je generalu Draži Mihajlovlču, jugoslovanskemu vojnemu ministru in vrhovnemu generalu redne in četniške vojske v Srbiji, potrebna hitra pomoč. Podrobne vesti, ki jih je prejel naš dopisnik, da je vojski generala Mihajloviča ter prebivalstvu, meščanom in kmetom, tre» ba hrane in streliva, da bi mogli nadaljevati svoje bojevanje proti zasednim posadkam osi-šča. Danes, ko stoji generalu Mihajlovlču nasproti pet novih bolgarskih divizij ln nove italijanske sile pod generslom Mahom Roa ti jem in obstaja nevarnost madžarskega napada Iz zasedenega Banata, vlada lakota v Belgiadu in skoraj v vsej Srbiji, v delih fiosne ir#Crne gore, a njetfove čete, ki iščejo prehrane v fsem ozemlju, so v težkem položsju zaradi pomanjkanja potrebščin in streliva. "Ameriški narod," je dejal znamenit balkanski strokovnjak v Angori, "dobro pozna zgodovinsko junaško vlogo, ki so jo Jugoslovani odigrali pri ustvsr-janju in vzdrževanju odpora Balkana proti osišču, Prsv tako jjozna vsžnost vojne, ki še danes divja v Jugoslaviji. To ni samo vojna za Jugoslavijo, temveč vojna za svobodo In neodvisnost vsega Balkana in balkanskih nsrodov — zgled vsem nsrodom v zasedenih krajih . . . Ta vojna ima bitni pometi za ameriški narod, ki je stopil ob stran Anglije v borbi za življenje ali smrt s silami osiščs." Zvezde na moilcem nebu — Ve ženske ste prave zvezde na moškem nebu. — Da, to bi,vam bijo po volji. Zvečer naj bi se prikazale, zjutraj pa zopet Izginile. SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDNOTA Isdsja svoje publikacije in še posebno llal Prosvela sa koristi, ter potrebno agitacijo svojih društev in člsnstve ln sa props-gsndo svojih idej. Nikakor ps ns ss propagando drugih podpornih organizacij. Vsaka or* ganisacija ima običajne avoje glasila Torej agileloričnl dopisi in naanenila drugih pedpernlh orgsnisaclj in njih društev naj ss ne pošiljajo lletu Prosvets. GldS jugoslovanskih pomorščakov (Dalje.) Hrvati v borbi sa Jugoalavljo Vladimir lvanovio Postavimo, da je prav danes neka naša ladja prispela iz dalj-nje Indije ali črne Afrike, Av-stralije ali iz nevarnih angleških voda v newyorško pristanišče. Ladja je umazana in izči pana. Tudi nevajenemu opazovalcu se ladja zazdi utrujena, prav tako utrujena, kakor čast niki in mornarji, ki ae^jim sedaj po dolgih mejeelh živci spro ste. Na obrazih jim vidite, kaj so preživljali. Naša javnust, ki je sedaj luko rokoč samo v Ameriki in v An gliji—ne ve, kaj počno naše ladje in naši pomorščaki; ne ve, kakšno vlugo igrajo v vojni na morju in bitkah na Atlantiku in kako sodelujejo in podpirajo delovanje zaveznikov. Angleži, ki so gospodarji mor ja, so mornarico vedno imenovali "The Silcnt Service" in prav imajo, .kajti pomorščaki opravljajo svoje delo najrajši brez slave in hvale. Ladja se ti ho pritihotapi v pristanišče in v tajnosti odide. No veš odkod, ne vuš kam. Vendar je od časa do časa potrebno dati priznanje njim, ki svoja življenjs tvegajo za domovino v malo zapažanem delu v nevarnih morjih. Osebje na naših ladjah je skoraj vae hrvatsko in v teh časih, ko se vse mogoče govori o Hrvatih, je važno pribiti, da so ti Hrvati Jugoslovani, ki so bili v svobodnih vodah sveta in ki su 27, marca in 6. aprila lahko prosto izbirali, če hočejo z brati ali s tujcem. Nobenegs slučsja ni bilo, da bi ti Hrvati, ki predstavljajo osebja na naših ladjah, ustali ln zsnemarill svojo dulšnost zave* dno in rodoljubno. Vojn* je našla nsšo mornarico na vseh morjih sveta. Osebje na ladjah se je zbiralo okrog radijskih aparatov usodnega dne 27. marca. Z istim veseljem in istim ponosom kskor bratje ^ domovini so pozdravili ta prvi udarec v pro* tlhltlerjevl revoluciji. Tiste ladje, ki su bile dsieč od delovanja osišča, so nsdaljevale svojo vožnjo, mnoge ladje pa, ki jih je vojna srečala na Sredozemskem morju, so uši* v Glbrsltsr ali v Lizbono, ud tam pa v vode Za-padne hemisfere. Ladje z jugoslovansko zssts-vo niso nikdsr bile nevtrelhe. Vedno so bile ns strani tistih, ki so razširjali nauk, da je morje svobodno za vsakogar. Zo od septembra 1939 so mnogi naši pomorščaki delali za demokrs» tlčne sile in že takrat so se naučili umetnosti bojevanja na morju, ksjtl vedeli so, da se bo prej sil slej tudi Jugoslsvljs moral« udeležiti silne vpjnc. ttkupno fttevlk) ton naših ladij je okrog 400,000 in sedaj je razdeljeno v št ni glavne skupine, da bi zaveznikom moglo najuspešnejše pomagati. Prva sku-jiina potuje v Anglijo, V tej skujjfni so znane naše ladje s slavnimi imeni Nemenja, Dinars, Vojvoda, Putnikj Ladje v tej skupini potujejo v konvojih ob spremstvu rušllcev In letal. Vsaka je oborožena s topovi 3-Sil 4 inče, Mostovi teh Isdlj so zavarovani z debelimi peklenlml ploščami, ki varujejo 'možgane' ladje. Imajo tudi električne m • prave, ki jim pomagajo v borbi z magnetičniml minam; v pHi-vih vodah okrog britanskega o* toč je. Vsaka ladjs nosi na zsd-njem delu velik balon, ki s svojimi žicami onemogoča strmo-glavljsnje nemških letsl nad la- Listen to PALANDECH'S RADIO BROADCAST Fee for lag a Program el YUGOSLAV FOLK MUSIC Every Salardtjr, 11*2 P.M. STATION WHIP I.7M klUr,,|r, (Tmp ti Ik. IN. 11 NOTE! Have this copy of PROSVETA It la needed for VICTORY* SAVE if All Waslepeper * Old Raga it Old Rubber it Scrap Metal Turn It over to some local salvage agency djo. Nukatere ladje v konvojih imajo tudi lovska letala. Razna druga manj znuna sredstva, o katerih ne smemo govoriti, apo-polnjujeju obrambo ladij. Druga največja skupina nagih ladij potuje v daljne kraje-Po takih progah vozijo naše velike ladje kakor Triglav, Dubrovnik, Princ Andrej. Te ladja potujejo v Indijo, Južno Afriko in Perzijski zaliv. Ta potovanja so po splošni sodbi najbolj nevarna zaradi možnosti napadov nemških rupaisluh krizark in zaradi dolžine poti. S sobuj nosijo te ladje amerišku vojaške potrebščine za zavezniške in ruske potrebe. Podpirajo delovanje v Libiji, na BlUnjem vzhodu in v Južni Rusiji.. Tretja skupina naših ladij potuje po Tihem oceanu in v bližini Singapora. Tu so ladjo Re-čina, Supetar in Aleksander I. Zdaj porabljajo vse sile za prevažanje pomoči Angležem in Af merikancem iz Avstralije in bogatih nizozemskih otokov. Četrta skupina Je v vodah Zahodne hemisfere. Tu so v glavnem manjše ladje, kukur Du-bravka, Uosanku, Petar, ki pomagajo zalagati ameriško industrijo a tvarinumi iz Južne Amerike. Iz Chileja vozijo soliter, iz UuyMne boksit, Jugoslovansko deluvanjt» na morju je marljivu in uspešno — vendar ni brez žrtev. Mnoge ladje je suvražnik potopil, na njih so naši ljudje izgubili življenje. Vendar to ne uvira naših lastnikov in mornarjev, kajti pripravljeni so pretrpeti vse za uresničenje nove Jugoslavija, o kateri sanjamo. Naši pumurščaki so soeialnu zavedni; vodo, kaj se dogaja v svetu. Hrabri so in dostojni svojih bratov, ki umirajo v planinah Srbija in Bosne, Vedo, da bodo po vojni ponoano stopili ns osvobojena Jugoslovanska t)a z zavestjo, da so tudi sami prispevali v borbi za svoboda. Sprejeti bodo kot bratje/ ki so si pridobili pravice do so-delovsnjs pri graditvi nove Jugoslavije in nove Evrope. Pomorščaki malo govore. Rajši delajo in a tem pokažejo svojo udanost. S temi deli so neprecenljivo koristili hrvatakemu narodu, ki leši nem in atrt pod vataškim izrodkom Kot edini Hrvatje v tujini je njih velika naluga s svojim vedenjem, avb-jimi ideali in deli razložiti težnje vsega hrvatskega naroda v Jugoslaviji. Doslej so dokazali In dekazovall bodo še naprej, da za vsako ceno premagajo sovrsŽ-nlka, ki tlači Evropo ln njihove brate v domovini, (Konec) Pospešitev gradnje električnih eentral Washlngton, D. C., 25. febr. — Predsednik Roosevelt je posvsl kongres, naj dovoli dodatno vsoto $57,125,000 za |>ospešitev konstrukcije novih električnih central, da bodo te zalege!» z elektriko industrije, ki so udeležene v produkcij! bojno opreme. Nove elektrarne bodo zgra-jun« pri iiul! Shoalau, Ark. Table Motku, Mu., v dolini ob reki White in drugih krajih. ' Listnica uredništva Burgsttslown. Pa., K. L.: Vaš dopis Je bil priobčen v Prosvetl IM februarja, ZASTOPNIKI LISTA PaOSVETE M nI drullv*nl ItJnUtl U> Uj*ln to llMl. ki Ilk drullva I,»ll|» w to rabit ss«lesniki aa doleiene «kraje Louis Barbsrtefc. as MUwsukss. Wis. Is sksiiesk OMe kicbelise. Andre) net» to Ely. frsnk K lun to ChlshslaML Mina., sa Chis helm la skelita. frank Cretas to TIra Hill. Pa., sa vse srednje vshsdes Psuns. ess sspudee Penssylvsséjs* Jss Peter sel to Library. Pe., ss John 7'.»nlÉ SS Dstrsit is PROSVETA MIT fte. Lew adato AvsM Chis*». tU. K—smsm» PROSVETA á ŽUPAN ŽAGAR SLAVKO SLAVEC (Se nadaljuje.) Z drugega konca je strahotno vrtanje prekrižalo v zraku smer prejšnjega žvižganja in se zateknilo nekam pod Kras. "Dolgo so čakali," je izpregovoril Žagar. "Zdaj se bo pa začelo." Kakor bi zapad hotel te besede potrditi, se je zdajci začelo vse ozračje tresti in sikanje ga je paralo v raznih smereh. Naborniki so nehote pospešili kdrake. Prednja vrsta je bila urnih peta.' Najhitreje je stopal dolgokraki Tonček. Izpustil je komolce svojih dveh sosedov. Vrsts se je rszklenils in sedemnsjstletniki so začeli teči. Sikanje v zraku je omajalo tudi drugo vrsto. Možje so jo ubrali za mladiči. Za vsemi sta se podvizala župan in občinski stražnik s koraki, podobnimi bolj teku nego hoji, V vasi je bilo vse tiho. Možje in fantje so se ra/begnili po hišah. "Dobro, da letijo visoko," je dejal župan stražniku. "Drugače gorje nam," je odvrnil ta in smuknil v leso svojega dvorišča. Sikanje je kmalu prenehalo. Pod večer Je |K>veljstvo razglasilo, naj se vsa okna na zapad luko za pro, da se od tiste strani ne bodo videle luči. Nekaj nabornikov se Je zvečer sešlo pri Štefanu. "Preklicano so nam zažvižgali," Je menil krčmsr. "To še nič ni," Je zsmahnil Cene. "Zdaj se je šele začelo." "Dolgo so si z jutranjimi ptiči ogledovali te kraje, preden so sprožili," je dejal Petrič. "Dplgo—pa dobro," je mlssknil Cene. "Zdsj vedo, ksm streljajo. Ali ste videli, kako merijo? Natanko tja, odkoder so naši njih ptiče smodili." ' - Vstopil je župsn. "No. Žagar, kaj poveš? Kaj bo?" je silil krčmsr, ko je novi gost sedel k zidu koncem mize. "Ksj bi bilo? Tsko bo, kskor ste dsnes videli, in mords tudi hujše," se je zsstrmel Žagar predse. "Hujše, hujše," je pritrjevsl Štefan. "Kaj pravi poveljnik?" je poizvedoval Cene. "Da vzdržimo." "Vzdržimo, seveda vzdržimo," je momljal krčmar. 'Toda če oni"—pokazal je na zapad— ' tiste svoje cevi malo znižajo, ne vem, ali tudi nsše hiše vzdržijo." < "Ne mi ne hiše. Ne ml ne hiše," je odkimat Cene. "Pod zemljo bo treba," je dostavil Žagar. 'Tako hitro ne, pod zemljo pa še ne," je ugovarjal Štefan. "Živi pod zemljo, mialim," je popravil žu-|»an. "Kakor Sulec." "Da nas še zasuje," Je zadvomil Cene. "Prej se zruši hiša nego rov." Zupan je počasi vstal. Domov je krenil po daljši poti pod bregom, da bi spotoms videl, sli so na tisto strsn vss okns temna. Nikjer ni mežikal niti pramenček svetlobe. Hiše so se »tiskale k tlom, kakor bi se nsjrsjši pogreznile v poljano in prespale vse, ksr se Je zsčelo zns-iati nad njimi. Ob misli, da tudi nad temi strehami vsak trenutek lahko šinejo žareči jeziki, kakršni ao pred nekaj večeri "za šalo" zagoreli na zapadu, se mu je za* v Zrtnjtkega ulici. Illlno dram« h. no se v rde. Silno rodoljubno Srbija je bila Uk pred borbo za svojo i ast De, pravim, znano mi je »poročilo berltltekega radia Vpraša me. če vem sa jato *.« nemških bombnikov, ki Je pravkar preletela našo mejo (Mletela je r,#-rtv«wmv> le preden Kibbentrop končal avoj go •it letalsko povrljnlštvo je pred petimi minutami dobilo to vest od neke obmejne atraže. Častnik se trese od razburjenosti. Francoske besede meša z angleškimi kar povprek in ne razumem vsega, kar govori. Razumem pa najvažnejše Veliki bombniki se bližajo Belgradu. Vsak trenotek bodo tu. Ko se vrnem v hotel, Je Brock odnašal stol na napust Iz sobe, ki je bila hkratu najin urad. Napust je visel nad ulico. Razgled jr bil prost na vse atrani. prikladno mesto za opazovanje zračnega napada, sva ugotovila nocoj, napol v šali. Zdaj pa ga bova res uporabila za to. Samo Htock ne ve . . . Stopnice ao ml vzele sapo. Preaunilo me je, če nisem pri koncu koncev prestar ta ukole stvar. . "letala, Rej!", sakričim. ko ujamem sapo Pokažem mu skozi okno, obrnjeno v sonce, ki je prav tedaj nizalo veliko rdeče-liumene In škrlstne obroče v • rrdo oblakov "Nacijska letala!", vzkliknem Dva in trideset'VN« Bel* rad" Brock se zave. Zgrabi svoj daljnogled s razpredelnico. tako da lahko izračunate oddaljeno»! Stopiva na napuat . . . Hrnenje letal razločiva, vidiva jih še ne Najprej slabotno tumevije Kakor roj čebel priha- jajoč od daleč. Potem glasneje. Olaaneje! Glasneje! Zdaj že grmijo. Ostreje! Bližje! "Tam! sakriči Brock. Trideset sli štirideset Jih. je! Kakšne vrste! Zs kaj ni nobenega jugoalovanske ga gori nJim naproti? Glej. rav no na nas gredo! Naravnost proti hotelu! Tedaj se oglsae strojnice Mi lljop strojnic! Vaaj zdelo ae na ma je, da jih je milijon. In gromko bobnenje—pač Jugoslovansko protiletalsko topništvo. Razločiva grmenje obrambnih topov Zdi se nama, da jih je dvanajst počilo v istem trenot-ku. Zdaj je nebo polno črnih in belih obročev dima Kakor oblaki Potem se raibllnijo. BiH so Izstrelki obrambnih topov. Nekateri so segli prav do bombnikov, a ti se niso ustsvlli. Se svojih urejenih vrst niso zapustili. Zdi ae kot bi ae poameho-vali tem otročjim poakuaom drobnih blUj tem doli na temljl, ki jim hočejd nagajati. Dih nama sastane letala so ravno nad najinima glavama Tedaj nenadoma /akmiijo Obrnejo se proti južnemu vzhodu, Brock jih spremlja z očmi Kakšnih 3000 metrov visoko an, bt dejal Kar ae njih vrsta pokvari Prvi ae je spustil navzdol Pnblitno svs ' ugotovila mesto, kjer bodo padle prve bombe. In že se oglasi topo in zamolklo. Takoj potem pa strašen tresk kakor slopi zidov j a, kadar porušeni treščijo na cesto. "Zadeli so ministrstva v Zrinj-skega ulici," zakriči Brock, da prevpije hrušČ. Najbrž predsed-nlštvo vlade. Ali vojno ministrstvo. Gledava letala, kako se spuščajo za prvim, zdaj to, zdaj drugo, kakor bi se igrali. Švigajo v dim in ogenj, ki je planil po udarcih prvih bomb. Brock je z očmi Še vedno pri tej'skupini, ko jaz ugledam drugo jato letal. Drugi trije tucati se prikažejo iz oblakov kakor prvi. Samo niže. Proti našemu hotelu gredo kakor prvi. A ti se ne obrnejo! Zdi se mi, da sva Brock in jaz skočila skozi vrata in skozi hodnik in po stopnicah navzdol vse vštric. Morda nisva bila ravno prestrašena, skakala pa sva precej hitro. V pritličju je bilo vse polno ljudi. V kleti nič zavetišč. Jugoslavija je hotela ostati nevtralna! Razen tega bo Belgrad 'nebranjeno mesto', če bo vojna! Ampak, ko je vojna prišla, so bili bombniki nad mestom, preden je kdo utegnil dati kakšno izjavo. .Tako stojimo v dvorani, gledamo nemo drug drugemu v obraz in poslušamo peklensko grmenje tam zgoraj ravno nad nami. Tedaj zaslišimo, kako se spušča prvo letalo. Nekaj trenutkov nobedet) ni dihal. Vedeli smo, da je nos tega letala naravnan naravnost proti strehi našega hotela. Slišali smo pesem, ki jo zapoje motor, kadar splava skozi oblak. Sam sem bil trdno preverjen, da letalo ne cilja v hotel, temveč naravnost v mene Oddahnili smo se, zares, ko so bombe končno padle. Ne zato, ker nas niso zadele. Pretresle L.nmi skoz in mk««r a m-pek tista naDftost se je polila. Ko je prva Eadcla v streho, se je streslo vgc poslopje. Kar tovori opeke so grmeli ns cesto. Nihče ni zsVpil. Nihče črhnil. Stali smo kot prtkovsni ns prostorih, ki smo si jih priborili kot je knjlgs učila; pod oboki ali železnimi trami ali podboji. Ko ae je drugi bombnik žviž-gsje spuščal, nI bilo tako hudo. Zdsj smo vedeli, ds bomo prenesli. Po tretjem in po četrtem se nam jr zazdelo enolično, samo Jaz sem še mislil, da se zidovi lahko podro na nas. Stel nisem, koliko letel ae je spustilo ns hotel. Deset najmanj, mialim Zadnja bomba je treščila na ulico in raabila steklo pri vhodu Tam ni bilo nikogar in v*e se Je lepo ktgtčalo Samo. ko je j srečni pritisk razne«*! vrata, an nekega t I. »veka. ki )e »tel deset korak«»v prot, zadela, ko ao letela skozi hodnik Potem ao bombniki odiU v drug del meta. mi pa »mo ostah in čepeli na letih prostorih kot prej . . . Zdaj )th nI več Pa deleč ni-ae Se jih lahko slišite, kako br- ne tam gori pod nebom. Morda se bodo vrnili v eni minuti ali v dveh. Vedno sem' mislil, da se bom strašno ustrašil pri prvenrt zračnem napadu. Res, zdi se mi, da sem malo prestrašen, a besen sem bolj kot prestrašen. Kar me je najbolj grizlo, je bilo, čemu se jim zgoraj v zraku nihče Jii postavil naspfoti. Zakaj za božjo voljo so ti nacij-ski bombniki lahko počeli, kar so hoteli? Kje so bili jugoslovanski borci? In kje so bili tisti stoteri angleških letal, ki sem jaz pisal o njih? Do danes bi že morali biti tu s svojih oporišč v Grčiji . . . Pozabil sem. Časnikarji smo. Delo nas čaka, čeprav so letala v zraku nad nami. Čeprav so telefonske zveze še vedno pretrgane. In tako stopiva z Russellom na cesto pogledat, kako je s stvarmi. Morala sva se umikati pred razbito opeko, ki je padala s streh. Zrak je bil poln oblakov razsutega ometa in nekega belega dima, ki je smrdel po žveplu. Če bi ne bila drug tik drur gega, bi se ne mogla videti. Ulica je bila tako polna razbitega stekla in ruševin, da sprva nisva mogla videti, odkod prihaja tisti žveplenski dim. Tedaj je malo manjkalo, pa bf stopila nsf tako trapasto stvar. Sklonila sva se, da bi pogledala. "Ne dotikaj se!" zakriči Russell. Nisem se dotaknil. Bil je tanek kos kovine, kakšen čevelj v obsegu z žico privezano nanj. Moral je biti obdan z neko snovjo, ki je spuščala ta odurni beli dim. V dimu si zdaj pa zda zapastl majhne iskre rdečkasto rumenega ognja. Pregledujoč vse to sva zdajci opazila, da so ulice in pločniki vsepovsod pokriti s temi zažigalnimi ploščami. Ena je padla na streho cestne železnice .. . Zažgala je streho. Gorela sta tudi dva taksija. Nikogar ni bilo, da bi gasil požar. Nekdo z obšitkom na rokavu, kjer je bilo napisano "čuvar od vazdušnog napada" ali podobno, je pritekel na ulico. Mislim, ds Je nsms poskušal dopovedati, naj paziva in ne stopiva na tako ploščo. Nisva ga sicer razumela, stopala pa svs iUk zelo previdno. Hotel sem se mslo umakniti in pogledati hotel, da bi videl, kakšna je škoda. Pogledala svs kvišku in strmela. Streha je bila vsa preluknjana. Široke, okrogle, razdrte luknje. Grde odprtine, kot če s pestjo preluknjaš boben Najvišje nadstropje je bilo podrto. Ko svs tako stala in opazovala, ae je iz odprtin v atrehi pokazal ogenj. Tudi črn dim se je začel valiti. Prvi letalci ao vrgli na streho lahke bombe, ki ao napravile v jeklene plošče luknje Potem ao er iz obiskov spustili drugi in ime-lali v t«- luknje t.ho zaligalnih ploščic. Seveda ntao vse zedele, kamor bt morale Večina jih je padla na cesto, na kamniti pločnik. kjer ntao napravile nobene škode. Dosti pa jih je našlo odprtine v strehi in napravilo požar v notranjosti hotela . . . Zdaj so bombe padale blizu reke. Ko sva se spet ozrla proti Srbskemu kralju, sva videla, da so mu ure štete. Požar je požiral poslopje dokaj hitro. Vrnila sva se'in reševala svoje stvari. Odnesla sva jih prav do parka na Kalimegdanu in jih zložila v kup. Ravno tedaj se bombniki spet zgrnejo nad našimi glavami. Bila sva blizu velikega zavetišč^, izkopanega pod zemljo. Vse je bilo že polno, vendar sva nekako prerinila notri. kaj minut je postalo tako , če, da nisva več mogla dihe sva spet izšla. Se v pravi V tem zavetišču je našlo več ljudi svojo smrt in drugih n sosednem, ko so ju bombe dele v živo. Zdi se, da so prišli novi bo niki in zamenjali prvo skia ki se je vrnila po bombe. Z je po vsem videzu napad ljeval brez daljšega presit sva se odločila in se posku dokopati do ameriškega pod štva ... # Avtomobilska postaja čez sto je bila polna avtomobili vozači so se vsi razkropili, šla sva avto s ključem v galniku. Brock je pognal si Ravno sva nalagala svoje ri v voz, ko se nenadoma prii vozač z dvema častnikoma, tegnila sta samokresa. Nob besede nisva razumela, kaj kričali, vendar sva stvari zle iz avta. Tedaj zagledava v st ski ulici konja, ki je vlačil z mlekom. Pomoliva vozi Šop denarja pod nos in bil ji ljan prepeljati naju kilom dolgo pot do poslaništva za dinarjev. ... V tem trenotku pade sta izstrelkov protiletalskega pa čisto blizu nas. Konj se žene v dir. Brown, Brock, ' in White skočijo na voz. Ch ' go irr jaz sva poskušala za nj ! pa sva bila preveč- utruji • konj pa jo je zaradi treska t ubral, da sva jih morala pus Voz ni mogel skozi sredo m< ker so ceste bile prepolne n vin, midva s Chinigom pa jo udarila akozi te razvaline. I žila sva se in stiskala k zidu, 1 ti omet in opeka in prizidki napušči so še zmeraj padali s škodovanih hiš in javnih po pij. (Dalje prihodnjič) VDOVEC želi dobiti ženško v starosti ti 50 let, ki zna kuhati in opravi hiina dela. Sprejme se samiki vdova, brez otrok. Imam lastno Ao. Pišite na: "Vdovec"-2657 Lawndalo Ave., Chicago. —.V tiskarna s.n.p.j SPREJEMA VSA v tisksrsko obrt spadajoča dela Tiska vabila sa veselice In shode. vUUnice. časnika, kajl koledarje, letake lld. v slovenskem* hrvatskem, elovaikm češkem, angleškem Jeslku in drugih. VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.N.P.J-TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vsa pojasnila daje vodstvo tlaka rae Cene ualjsko delo prta« Pilila po informacija na naalovt SNPJ PRINTERY 2657-S? S. LAWNDALE AVENUE CHICAGO. ILLWO TEL. ROCKWELL 4S04 naročite si dnevnik prosveto Po sklepu 12. redne konvencija ae lahko naroči na Ust Prosveio is Prištele eden. dva, tri. Uri ali pa« MansT Is ene družine k ani asr* ntei Lkt Proeveia stana sa vae enako. an *'fy ali nellaoe mM m ono letno naročnino. Kar pa člani še plačajo pri aaasmsnh» 11* » tednik, sa Jim to prittoje k naročnini. Torej aadaj ni vsroka. reh. da Je Ust predrag sa liana SRP J. Llal Proeveta Je vaša lutaia» k gotovo Jo v vsaki druiini nekdo, ki bt rad tttal Uat vsak daa. Pojesilloi—Vselej kakor hitro kateri »h članov preneha biti ¿1" SNPJ, ali če se preseli proč od družine In bo zahteval sam «voj 1* tednik, bode moral tleti član bi dotlčno družina, ki J« tako skuP00 naročena na dnevnik Proeveto, to takoj naznaniti upravniitvu lita. in obenem doplačati dotlčno vsoto listu Proeveta. Ako tefi " stori, tedaj mora upravniltvo znižati datum za to vsoto naročniku Cena Uatu Proeveta Jot Za Zdruš. drlavo k» Kanado SMS Se Oeace In Chicago Ja - i tednik te-------Ut | tednik te.............~ f* I tednika te----------------- )Jt t tednika te----- — f* 3 tednike te...........1« t tednike te J* 4 tednike te------1JS 4 tednike in f* I tednikov te______nM I tednikov te..........lJI Za Evropo Je_____________MM lapoteite spodnji kupon, priložite potrebno vsoto denar)« Moner Order v piemu in si naročite Pioeeete. Uat ki Ja vala I« PltOSVBTA. SNPJ. MI7 So. Lawndnlo Ave. Chlcngo. tU. ^ Priloteno po4U}am naročnino ao Uat Pveeveto vsote I II tase-----------------------------draštve It. Maalov __________ | .. Ustavite tednik in ga pripillte k moji naročnin» od članov mole drulinoi 11 »I 4) II .„.ČL et ČL tL M. droltve *t r=