I.k.ta f«âà à»M «M« w ** ta prainikef.
daily
Mil u*
PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Il rodnlikl la upravnilki prostori: Mit South Lawndal« Ar«.
Office of PubUeatloai »•67 8. Lawndale An
.TE AB XXX
Omà ma la UN
Acoaptaaoo for mailing ai «padal rata of peatage provided for la »action 11 OS, Act af Pot. », 191T, authorised on Jiaa 14, 1118.
esti s konvencije
SNPJ v Clevelandu
_
idtljevanje volitev odsekov gl. odbora SNPJ. -Konvenčni sklepi stopijo v veljavo s 1. julijem 1937.—Resolucije glede združevanja in federacij.—Določbe o bolniški podpori
(16. in 17. seja 26. maja)
Priporočilo odbora za plače in ivni ča«. Delovni teden 40 ur odbornike in uslužbence z (tedenskimi počitnicami in v ,u bolezni »o upravičeni do deset dni. Minimalna plača na teden. Sedanje plače se gvi&ajo do 20%, kot pri-•a upravni ali gl. odbor, in ipijo v veljavo s 1. julijem Uslužbenka, ki se poroči, . tatično zgubi delo in uprav-od.sek ali gl. odbor dobi drugo na njeno mesto. Sprejeto, lani odboru za pravila dobijo ik $35. Štirje distriktni pred-ki vsak $30 letno, ominacije za tri člane gospo-tkega odseka: Malgai, Olip, i, Kres«, Vratarič, Lotrich, , Benedict, Kaferle, Am-h, Medveftek, Kumer, Les-Cvetkovich. Sprejmejo Mal-Olip, Zupan, Kress, Lotrich, lict, Kumer, Cvetkovich. eni so Olip, Lotrich, Zupan, itest proti pravomočnosti Zu-zaradi neposečanja dru-h sej. Predsednik odloči, ae niso kršila pravila in pro-Zupana za izvoljenega. Ibor za pravila nadaljuje. Jniška podpora se izplačuje dan po obisku zdravnika, ¿ek k besedilu o razredu ke bolniške podpora; rt članstva v tem razre-10-15 dni; 15 do 20 let članka 130 dni, 20 do 28 let član-dol* v tem razredu 150 dni, ® l^tih članske dobe pa po tvici.
Na popoldanski seji je kon-Kija dala nagrado $50 vsake-I izmed šestih mladinskih pev-ih iborov in slovenski Aoli ter &la vse stroške v zvezi s petnim in sobotnim programom. Nominacija za predsednika rotneKH Odseka: Vratarič, riek, Candon, Podboj, So-»k. Minku Alesh, Kerže, Shu-Trebeč, Barbich, Klun. rejmejo Vratarič, Goršek, Solit. Iztoljen je Goršek. Za štiri člane porotnega od-Barbich, Latin, Shular, \ii„ku Alesh. Podboj, *Urič, Pečii i k, Kosič, Bruce, »*>n, Šum, Klun. Sprejmejo. 'Jfoni R0 Harbič, Vratarič, 'ul*r. Terčelj.
HejM>lucijsk i odbor poroča, da federacije s istimi moč-k"1 1">J, spremeni pa ae na-' nanciranja prireditev. Re-N*ij«ko priporočilo/da m zni-testna mera domovom na * vN»*be, ae prepusti v re-** il. odboru.
^I<»iena in sprejeta je re-luc'ja ta /.družitev z drugimi f^ijami, ki «o finančno T ,n sorodna načela, J,, "*<rt predloži v odo-■ v\. odboru in nato član-l ^lucija, da ae sprem*--pogrebnega obreda, novih članov in "> red federacij, ae prepu ' «javnemu odseku. Resolucl-J* " »,r"^dejo pravila v hr-"»"dobrena, sprejeto pa iT ** l,rev*de besedilo po-, v*	na hrvaško.
bo imel pravi ^ izrHnih slučajih dovo-|r 0 Podporo po ponovni kl Preiskavi. Bolnik ae H "r')»v,tj {iolnim y uk(J
Bolniikl obiekovald ^ " kovali bolnika dva-
► Mr ^ r***n v
1 " bolezni. Ako ae n.	** več ko 40
in» ». 1 ,z<iat4 nov* Podpl-
u ^a izkaznica. Bolni-| p, ^ bo plavala 12 "^»•»•m zaostalem
Domače vesti
Rojakinja umrla
Gowanda, N. Y. — Tu je u-mrla Mary Bratu*. V Unionvillu, Pa., zapušča brata, v Clevelan-du pa sestrično in več drugih sorodnikov.
Nov grob v starem kraju
Cleveland. — Ana Eitoežnik je prejela žalostno vest iz starega kraja, da je v Beršljinu pri Novem mestu umrl njen oče A-lojzij PetriČ v visoki starosti 82 let. Pokojnik zapušča v Cleve-landu dve hčeri in enega sina.
ADF napovedala boj CIO na vsej črti
Nadaljnje unije obtožene revolte
Cincinnati, O., 27. maja. — Eksekutivni svet Ameriške delavske federacije se je na svoji včerajšnji aeji odločil za vojno proti Lewiaovi organizaciji CIO, da ustavi njen zmagoviti pohod. William Green, predsednik ADF, je naznanil, da bo najprej strnil lojalne unije mornarakih In prl-staniščnih delavcev,v posebnem departments da prepreči razmah Lewisovega gibanja med temi delavci. Dalje bo federacija pričela z intenzivno organiza-torično kampanjo med Jeklarskimi, avtnimi in drugimi delavci, ki ao uposleni v industrijah masne produkcije.
Kampanja čjščenja pristašev industrijskega unionizma v unijah Ameriške delavake federacije se bo nadaljevala. Unija aluminijskih delavcev v New Ken-singtonu, Pa., delavska federacija v Georgiji, katere predsednik Steve Mance je skočil v Ivewisov tabor in unija baterijskih delavcev v Philadelphiji so bile suspendirane na obtožbo, revolte. Green je dejal, da je unija aluminijskih delavcev obdržala $27,000, daai bi morala ta vsota iti v blagajno ADF.
Španski anarhisti VELIKA STAVKA imajojrepubliko'l V JEKLARSKI «■ÜB INDUSTRIJI
Konferenca unij urad-mikih uslužbencev
Philadelphia.—Za 30. maja je tukaj aklicana konferenca 46 federalnih unij uradniških uslužbencev, ki bo razpravljala, ali naj ie unije še oatanejo v Ameriški delavaki federaciji. Konferenca je bila sklicana po odvzet ju čarterja čikaški uniji, ker pri Atlantic Tea Stores Co. ni hotela akebati proti stavkarjem CIO. Z izključitvijo grozi Green tudi newyorški uniji.
mentu, ko je član poravnal svojo obveznost po auapenziji ali pa če je bil v službi kakršnekoli, oborožene sile.
JednoU bo plačala $25 za porod.
Odbor za nabavo Peruškove slike Je izbral delo "Ely, Minite-; aota" za vaoto $276. aliko "Western Country" pa za nabrane pri-spevke. Prva bo last doma SNPJ v Chlcagu in druga ae pokloni SDD v Collin wood u.
Nominacija sa predsednika nadzornega odaeka: Zaits, Am-brozich. Zaitz izvoljen.
Za dva člana nadzornega odbora: Podboj, Malgai. A m brozich, Medveftek, Cvetkovich. Mo-dfc, Korošec, Ter bi fan, G laza r Izvoljena Malgai In Medveftek.
Konvencija ae danes (28. Ja) zaključi.
Eksekucija nacijskih le-talcev odložena
Perpignan, Francija, 27. maja.—-Vest iz Barbastra, glavnega mesta province Huesce, se glasi, da so anarhiati in sindikaliati proglasili republiko v tej provinci. Člani provinčne vlade, ki so se uprli ekstremistom, ao bili umorjeni. Anarhisti in sindikalisti so nedavno pretrgali stike s španako ljudsko vlado.
Bilbao. Baaka, Španija, 27. maja. — Vlada province Baake je včeraj naznanila odgoditev ekaekucije treh nacijakih letalcev, ki ao bili pred kratkim ujeti, ko so se borili na strani španskih fašistov. Vojno sodišče jih je spoznalo za krive umorov in obsodilo na smrt..
Ti letalci so Walter Kienzel, Gunther Schulze in Joachim Wandel. Drugo poročilo se glasi, da ao miličniki ustrelili konzula neke zunanje države, ko so ga saaačili pri špionaži v prilog fašističnim upornikom. Ime konzula ni bilo objavljeno.
■ ■ ¡i. ,
Nadaljnja letala dosegla severni tečaj
Prinesla so živila sovjetski posadki
Moakva, 27. maja.—Tri nadaljnja ruska letala so včeraj izvršila polet t Rudolfovega otoka na ae verni tečaj. Pripeljala so ¿ivfta in druge potrebščine poaadkl «tirih mož, ki je prišla na vrh sveta zadnji teden in kjer bo ostala do prihodnje pomladi v svrho raziskovanja arktičnega ozemlja. Ta posadka se nahaja na ledni plošči le nekaj milj od severnega tečaja. V treh letalih, ki so večkrat obkrožile vrh sveta, je bilo 20 mož. Letala ao pilotirali Anatol Ale-ksij, Vasilij Molokov in I. Ma-zaruk.
Vreme na severnem tečaju je ugodno, se glasi poročilo. Nikolaj Janson, direktor sovjetske arktične uprave, je dejal, da bodo sovjeti ustanovili permanentno letalsko postajo v bližini severnega tečaja. To Je del načrta, čigar cilj je direktna letalska zveza med Sovjetsko unijo in Združenimi državami preko severnega tečaja.
Redukcije relifnih
delavcev v Illinoieu
Chicago, 27. maja.—Howard | O. Hunter, direktor admlnistra-1 cije WPA, Je naznanil, da bo 27,000 delavcev, ki ao upoaleni pri gradnji relifnih projektov, i odpuščenih 15. Julija. Pri teh delih Je cdaj upoalenih okrog 142,000 delavcev v Chlcagu in drugih krajih države. Naznanilo o redukciji je prišlo po zaključku konference, katere ao ae udeležili uradniki državne uprava WPA. Pri gradnji relifnih projektov po vsej Ameriki Je zdaj upoalenih 2,200,000 dela v-cev, to število pa bo znižano na 1,700,000 15. Julija.
Holandeki fašisti
por a ie ni pri volitvah
Amaterdam, Holandaka, 27. maja. — Vladna koalicija, kateri načeluje premler Hendrik Co-lijn. je Izšla zmagovita Iz parlamentarnih volitev. Nacijaka stranka, katere vodja Je Adrian Muaaert, je upala, da bo dobila najmanj dvajset izmed ato aede-icv v parlamentu, toda dobila je le dva. Kocialiati bodo imeli v Parlamentu jpi aedetev, komu-niati tri, kmetaka stranka IS, radikalci S, druge politk-ne akupi-l n« pa oaUle sedeže Colijn Je Izjavil, da ao volitve pokazale, da faftisem ne ttapeva na Holend-
85,000 delavcev slo v boj za priznanje unfje
ODBOR ojoPODPRL STAVKARJE
Chicago, 27. maja. — Največja stavka v jeklarski industriji od 1. 1919 Je isbtuhnila včeraj v jeklarnah neodvisnih kompanij v Chlcagu, Younntownu in Can-tonu, O., ter v Buffalu, N. Y. Središče stavke je v Chlcagu, kjer je 26,000 delavcev odložilo orodje v tovarnah Inland Steel Co., Republic 8teel Co. in Youngatown Sheet A Tube Co. Stavka je sajela 37 tovarn v o-menjenih meatih in akupno število atavkarjev je 86,000.
Stavka je bila oklicana včeraj, ko so te kompanije odbile zahtevo glede prisnanja unije CIO in kolektivnega pogajanja. Cikaška policija je bila Ukoj mobilisirana, da prepreči maa-no piketiranje. Več sto policajev je obkolilo jeklarne v South Chlcagu. Sedemnajst stavkarjev je bilo aretiranih na obtožbo kršenja odredbe, ki prepoveduje masno piketiranje. Med temi je tudi John V. Riffle, distriktni organizator CIO.
Youngatown, O., 27. maja. — Philip Murray, načelnik organi-zatorične kampanje, ki jo vodi CIO med železarlkimi in jeklar-skirai delavci, je bklical stavko v tukajšnjih jeklattiah neodvisnih kompanij, ko aojiooovno naglasi le, da ne bodo podptaale pogodbe z njegovo organieacijo. V stavki v tem jeklarskem diatrik-tu je prizadetih 30,000 dolavesv, v Cantnu, O., pa 8000 delavcev.
V	prvem spopadu med stavkarjl in kompanijskimi stnažniki pred tovarno Republic Steel Corp. je bil težko ranjen F. P. Manly, delovodja, ki je skušal prodreti skozi vrste piketov.
Buffalo, N. Y„ 27. maja. —
V	bitki med policijo in Jeklarskimi delavci, ki ao obkolili Je-klarno Republic Steel Corp. po oklicu stavke, je bilo več oaeb ranjenih. Deset stavkarjev je bilo aretiranih na obtožbo kalje-nja miru.
New York, 27. maja. — Joh:i L. Lewis, načelnik Odbora za in-dustrijako organizacijo, Je sinoči naznanil, da je njegova organizacija odobrila oklic atavke v tovarnah neodvianih Jeklarskih kompanij. CIO bo podpiral atav-karje v njihovi borbi, katere cilj je priznanje unije.
Roosevelt ne bo umaknil načrta mid-tujske reforme
Washington, D. C., 27. maja —Vzlic zmagi, ki Je prišla, ko je federalno vrhovno aodišče vzdržalo uatavnoat zakona socialne, zaščite, Je predsednik Roosevelt, izjavil, da bo vztrajal pri avojl! zahtevi, da se število članov vrhovnega tribunala poveča na petnajst. On ni zadovoljen z neznatno večino, ki Jo predstavljajo liberalni člani sodišča, čeprav ao bili vsi "newdealaki" zakoni, ki ao prišli pred sodišče, odkar Je bil ponovno izvoljen za predsednika Združenih držav, potrjeni. Na 1. junija ae bo umaknil v pokoj Van Devanter, član reakcionarne skupine v vrhov-nem sodišču. In Roosevelt bo imel priliko, da na njegovo me-ato imenuje profreelvca. On | hoče uveljavit? »voj načrt sod-] nijake reforme, ker je mnenja, da Je delavska zakonodaja, ki jo je priporočil v aprejetje v svoji poslanici kongresu, v nevarnosti. Prav lahko ae zgodi, da aodišče ubije to zakonodajo kakor je zakon goapodarake obnove NIHA in farmakf zakon AAA.
Anglija jači svojo oboroženo silo
Vse mora služiti obrambi imperija
London, 27. maja.—Koordinacija vaeh faz obrambe Velike Britanije je bilo glavno vprašanje na državni konferenci, ki ae je včeraj pričela v Londonu. Imenovan je bil poaebni odbor, kateremu je bila poverjena naloga, da upreše in organizira vae vire v Angliji in dominionih v svrho obrambe, da bo Velika Britanija pripravljena, ako ae pojavi nevarnost vojne. Vae kolonije so bile pozvane, naj pri spevajo avoj delež, da se poveča oborožena sila Velike Britanije na morju, suhem In v sraku.
1
Medtem, ko ae Je konferenca bavila s vprašanjem obrambe, je poaebni odsek študiral drugI problem—ameriško konkurenco na Pacifiku. Anglija se že dolgo čaaa pritožuje, da njena pomor-aka plovba ne more tekmovati i ameriško. Angleške parobrodne družbe poudarjajo, da je konkurenca i ameriškimi kompanija-mi otežkočena, ker alednje dobivajo vladne subvencije. To je vzrok, da se angleška trgovina na Pacifiku umika ameriški. Angleški parobrodnl magnati zdaj zahevajo subvencije od svoje vlade, ali pa naj ta uveljavi re-strikcije glede ameriške trgovine v britakih pristaniščih of Pacifiku.
Pobojniki napadli organizatorje
Stavka zajela Fordovo tovarno v California
Detroit, Mich., 27. maja. — Pobojniki Ford Motor Co. v Dearbornu ao včeraj napadli organizatorja avtne unije in jih ailovito pretepli, ftestnajst oseb, med temi sedem žensk, Richard T. Frankensteen, vodja organi-zatorične kampanje med Fordovimi delavci, organizatorja J. J. Kennedy in Robert Canter ter Walter Reuther, predsednik krajevne avtne unije, so bili ranjeni.
Frankensteen Je takoj tele-grafiral Johnu Brophyju, direktorju CIO, v Washington, da Izve, ali bo ta organizacija okli-cala splošne demonstracije pred vaemi agenturaml v Združenih državah, ki prodajajo Fordove avtomobile. Dobil Je odgovor, da se bo to zgodilo.
Harry H. Bennett, načelnik Fordove privatne policije, Je zanikal obdolžitev unije, da ao njegovi možje napadli organizatorje. Dejal Je, da ao to storili delavci, katerim ao organizatorji akušall zabranitl vstop v tovarno. Druge priče, med temi Ray mond Hanford, pa trdijo, da ao pobojniki naskočili organizatorje po navodilu BennetU.
Richmond, Cel., 27, maja. — Tukajšnja tovarna Ford Motor je morala ustaviti obrat, ko Je unija oklicala stavko. Oklic atavke je odobril Homer Martin, predsednik unije združenih avt-nih delavcev, ko je uprava tovarne odklonila kolektivna poga-janja.
Frank Hlaby, predsednik krajevne avtne unije, Je dejal, da je stavka pričeiek velike ofenzive proti Fordovi kompaaiji. Napovedal je, da ae bo atavfca razširila na druge tovarne, če ne bo kompanije priznala unije in pristala na druge zahteve. Dalje Je rekel, da Je direktor te Fordove tovarne ustanovil kompanijako unijo, kar je kršenje Wag ne rjavega delavskega zakona. V Slavki Je zavqjevanih več ko Um* , delavcev,	|
Enajsta redna konvencjja SNPJ
PETA SEJA—19. maja dopoldne
(Nsdaljeeaaja.)
Br. Vider pojaanjuje glede zavarovalninskih zakonov rasnih držav, ki predvidevajo gotovo ataroat kandidatov za bratske organizacije.
Br. Barllar se strinja z br. Zaitsem In podpira njegov protipred-log. O zadevi govori še br. Benedict In br. Crnkovlč,
Br. Rerger opozarja zbornico, da nI treba vključevati previsoke starosti v člene Inkorporacije; starost ljudi nad 60 let je rlskantna reč. 8e strinja s predlogom upravnega odseka.
Sledi glaaovanje. Protlpredlog br. Zaltia dobi le malo število glasov. Predlog upravnega odseka Je sprejet s večino glasov, ki ae glaai sledeče:
ARTICLE VIII.
No peraon shall become a member of thia corporation who Is under sixteen or over fifty years of age. Provided that nothing contained in this Article shall prevent the Society from paying beneflta upon the lives of children aa authorised In Article IV of these Articles of Incorporation.
Clen IX. je soglasno sprejet in se glasi:
ARTICLE IX.
Applicants for membership will be required to comply with the Constitution and Laws of the Society and the laws of the State of Illinois.
Br. TroJar predloži nov člen kot štev. 10, kateri pa nI podpiran in se o nJem ne glasuje.
Br. Godlna predlaga, da se Še enkrat val navedeni členi in njih točke s popravki, kot ao še storjeni, sprejmejo. Predlog je podpiran ln sprejet aoglaano.
Br. Petrovič poroča, da so vrtnice od slovenskega evetlicarje Jamesa Slapnika st. zopet tukaj za razdelitev med delegacijo. Se v imenu delegacije zahvali sa njegovo prijasno postrežbo.
Konvenčni tajnik br. Lotrich čita brzojavne in pismene poidra-ve ter priporočila konvenciji In sicer: društvo 628 Ig I^ebanona, Pa., pošilja po družini Glovan braojavne pozdrava delegaciji XI. redne konvencije in Ji želi veliko uspeha; br. Vlaeent Mikullch, predsednik društva SNPJ v Aurori, Minn,, pošilja poidrave In pravi, da 60,000 članov pričakuje, da konvencija ukrene vse najbolje v njih dobrobit; društvo fttev. 847 po br. Marku Mrkoneii« Milja XL redni kohvencljl srčne posdsave ter mnogo uspeha ftill vaem skupaj; tajnik minneaotake federacije društev SNPJ, br.' Andrew Plrts, brzojavno sporoča, da članstvo te federacije vse delegate ln glavne odbornike XI. redne konvencije bratako posdrav-Ija In Želi, da bi bilo naše delo plodonoano i si v ponos naši napredni SNPJ; slovenaki delavaki liat Naprej is Pittsburgha, Pa., si šteje v prijetno čast in v dolžnost, da ob priliki važnega konvenčnega dela XI. redni konvenciji SNPJ šell obilo uspeha, ker JednoU Je edina alovenaka delavaka organizacija v Ameriki, od katere se pričakuje, da se bo savsela sa skupne delsvske interese In pojačlla svoje delo za delavski blagor In |K>uk našega naroda; br. John Fidel, Akron, O., želi vsem delegatom veliko uspeha; upravnik 1'roletarca, Chas, Pogorele«', (lošilja brzojavni pozdrav in pravi, da Je Prolstarec od vsega svojega postanka stal na braniku sa najboljše interese SNPJ in njenega članstva. To svojo nalogo bo vršil tudi v bodoče. Od delegacije se pričskuje, da bomo ohranili Jednoti delavski značaj ter ga še utrdili lil šli |»o začrtani poti naprej; društvo 1'lanlnski raj štev. 107 iiozdravlja delegacijo In gl. odbornike XI. redne konvencije in urglra, da delujemo za dobrobit članstva; veliko sreče za bodočnost Jednote In ne posabitl starih članov, pravi br. Vincent Obed od štev. 2, La Halls, III.; čeatltke od društev štev. 011, 180 in 660 ter pri|s>ročilo, da stojimo trdno sa avobodnomiaelne principe, |N>šiljajo is Kveletha, Minn.; sa ekae-kutivo JHZ pošilja tajnik Chaa. Pofforelec XI. redni konvenciji SNPJ Čeatltke in pravi, da je JHZ vedno gojila najtopleje aimpa-tije do HNPJ, Jo branila pred vaemi aovražniki, zunanjimi in notranjimi, kar bo vršila tudi v bodoče. Jednota naj oetane tudi v bodoče vzor delavske podporne organizacije; njena delavska ideologija naj poatane še bolj izrazita.
Vae čeatltke, voščila in priporočila delegacija z zadovoljstvom vzame na znanje.
Heja zaključena ob 12. opoldne. Mati Petrovirh, predsednik	F.rsamua Gorahe, zapisnikar
Donald J. lotrich, konvenčni tajnik.
SESTA SEJA 19. maja 1937 popoldne
Br. konvenčni predsednik otvori sejo ob 1. |»opoldne.
Br. Medved poroča za poverilni odi sir, da ao navzoči val delegati in glavni odborniki kot ua prejšnji, torej akupaj 2S6. Br. Brezo-var še nI doa|>el.
Br. Zupan čita aapianik 4. seje, ki Je aprejet kot čitan.
Br. I^otrlrh poroča, da so doepeli sledeči pozdravi:
Brzojavni: Društvo Adrlja št. H v Johnatownu, Pa., priporoča, da izvoli konvencije v glavni odbor lake člane, ki bodo znali krepko odbijati vae frančlškanake napade - Br. Frank 1'etava iz Llttle Kallsa, N. V., želi, da Jednota ohrani svojo svobodnomleelno podlago in priporoča, da ae uatanovi poeeben prostovoljni aklad v svrho zopetnega izdajanja eobotne številke "Proevete" in v ta namen pošilja |Ki pošti $5.—Flaher Body lokal št. 45. United Automobile Workers želi konvenciji uapeh.—Br. Auguat F. Hvetek, član društva št. 142 in laatnik lokalnega pogrebnega zavoda, iiozdravlja konvencijo.
Plamene pozdrave pošiljajo In uapeh žele tej konvenciji sledeči: Br. (¿eo. Mmrekar. društvo št. 122, Al»<iulppe, l'a.-4!ee. Mary Peryon. članica društva št. 1M2 v Gilbertu, Minn.—Društvo št. !»0 v Ht Mlchaelu. Pa - Br. Martin Delirršek. član društva št. 419 v Harwicku. Pa<—Br. Berkoiier, član drutva št. 6 v Clevelandu v svojem Imenu In Imenu svoje družine, kl ao akupno že 161 let dani jednote. — Društvo šl. 644,—l>ruštvo št. KM v Moon Runu, Pa.- Društvo št. .128 v Madridu. Iowa - Društvo Hvobudomiaelne Slovenke št. 2 HDZ, v ( levelandu.
CUalje aa t. »treni.J	-	, .S
ENAJSTA REDNA KONVENCIJA SNPJ SEST A SEJA—19. maja 1937 popoldne
(Nadaljevanje a 1. strani.)
Druitvo *t. 244 v Kayorju, Pa., pozdravlja člane konvencije in prosi, d« konvencija upošteva načela naAe jednote.—Br. Cenko Lončarič, član druitva it. 318, kliče: "Dol z reakcijo, ki skuia I »odkopa vati nafto organizacijo 1"—Br. Louis Slak, predsednik dru-fttva ftt. 413 v Falls Creeku, Pa., ojiozarja, da je čas drag in priporoča, da se delegacija naj ne zapleta v politiko.—Br. Zidaniek, član drufttva It. 262 in potovalni zastopnik Prosvete, priporoča, da se zopet obnovi sobotna številka dnevnika, v katerem «e naj za mladino ppaveti stran ali dve z angleftkim čtivom,—Druitvo ftt. 116 v Jolietu, III., tudi želi, da se topet priobča sobotna fttevilka dnevnika in priporoča, da se naj ne pozabi na staro članstvo.—Br. John Bergant, član društva it. 198 v Willardu, Wis., upa, da bo ta konvencija kaj ukrenila v korist »tarlm članom.-—Drufttvo ftt. 9 v Pittaburgu, Kansas, priporoča, da se v pravilih zarpenja beseda "proftnja" z besedo "prijava," kajti proftnja pomeni nekaj poniževalnega. Sporočajo nadalje, da so sprejeli resolucijo proti lemont-skim lenuhom in kutarjem— Socialistični klub ftt. 11 JSZ v Bridgeport^ Ohio, urglra člane konvencije, da niti za las ne popuste, kar ae tiče načel in smernic v prilog delavski zavednosti. Prosveta naj pifte kot doslej in naj budi delavsko maso in vodi po poti do pravega delavskega zedinjenja.—Drufttvo ftt. 10 v Rock Springsu, Wyo., upa, da bo konvencija tudi za naprej izvolila izkuftene odbornike.—Drufttvo ftt. 361 v Mclntyreju, Pa., spodbuja k složnosti in da se ohrani napredne delavske principe.—Drufttvo it. 26 JSKJ v Pittsburghu, Pa., želi mnogo uspeha pri reftevanju težkih problemov in upa, da bo ta konvencija naila pota, po katerih bi se za-mogle uspeftno združiti vse naše podporne organizacije.—Druitvo ftt. 206 v Duluthu, Minn., svari, da se ni ozirati na propagando zunanjih agitatorjev, katerim je pri srcu le jednotina blagajna.— Br. Vincent Coif, član druitva it. 63, priporoča, da bi se za prihodnjo konvencijo izbralo Slovenski delavski dom v Collinwoodu, Ohio.
Vae te pozdrave in čestitke se vzame z odobravanjem na znanje.
Br. 1'etrovlch odloči, da se nadaljuje z dnevnim redom, in «icer ae glasuje glede mesta prihodnje redne konvencije. Na oftjem glasovanju so Chicago, Pittsburgh in Collinwood.
Posebni odbor za itetje glasov pobere in preiteje glasovnice ter poroča, da so prejeli: Pittsburgh 89, Collinwood 80 in Chicago 64 glasov.
Br. Petrovlch da na ponovno ožje glasovanje Pittsburgh in Collinwood.
Posebni ddbor pobere glasovnice, preiteje in poroča, da je bilo oddanih za Pittsburgh 116, za Collinwood pa 114 glasov.
Br. liOkar predlaga, da *e glasuje ie enkrat, ker je očividno, da je odbor za itetje glasov prezrl enega izmed treh odborov, ki zborujejo izven dvorane.—Br. Berger podpira.
Govorijo o tej stvari tudi bratje Prime, Ban, Lotrich, Durn, Benedikt, klucik in Zarnick.
Br. Mrzllkar poroča, da je bil po fttetju najden fte en glaaovni listek In sicer za Collinwood.
Br. Petrovich odloči, da je bilo oddanih za obe mesti enako ftte-vilo glasov in bo dal na ponovno glasovanje, ako ni ugovora.
Br. Kamer zahteva poimensko glasovanje. Br. lutkar podpira. Za predlog glasuje zadostno itevilo delegatov in glavnih odbornikov.
POIMENHKO GLASOVANJE o mestu za prihodnjo konvencijo
Br. Lotrich kliče imena:
•n4
1
lMw«l.
It	1MB
Vincent Calnksr
P. A. Vlder............. —
law. GradUhsk ...... 1
John Vogrlch .......... 1
Philip Godina ..........
John Molek ...........
Frank Somrak .......
John R. Lokar..........
Math Petrovieh ,..— Anthony Cvetkovich
John Ollp ................
John GorAek ...........
Anton Sular ............
John Trielj ..............
Frank PodboJ --------
Frank Barbirh ........
Frank ZalU --------
Fred Malgai ..........-
Jacob Ambrotlch ..»■
WM» lirait.
berth, It.	INK
M7 John Strvaanlk ....
km Victor Butys ........
HO John Sire ..............
00 Stanley Lsjevic
1)1 John Shurn ...........
(»2 Anton Selak .........
08 Joseph Gorinek
telil«, weed
tank
K =
iar ... — J 1
Anton Trojsr .......... 1
Frank Martinjak .... John Oreskovich ....
Pauline Tolar ^------
Milan MedveAek ......
Kra»mua Gorihe ...
Julius I^eajak .........
Frank Zupančič .....
Joaeph Koiich .. ... Joe Hralkovich .......
Valentin Suhle 10 Steve K auch ich 12 John Hablich
15	John Kocjancir.......
14 Pranree A rta« h .....
14 Frank Kupec .
16	Frank Perko ...........
III Frank Zajec ...........
17	John Bruce .. ......
10 John Breacvar
20 Luka Vrhovnik . >1 Frank Pe<hnlk
22	Ludvik Pintar 27 Rok Firm
23	Anton Ztberna
14 Valentine Stroj .... M Frank S#dej 17 Allwrt Lucich Frank Zabukovec
50	John Potokar . 41 Jacob Draller . 44 Andrew VMrtrh 47 John Goresk. Jr. 4M John Yankovkh 40 John Tancek
Wi Franca« tludomal •2 John Gitnik M Joe F. Durn 63 Albin Prime M Antun Rrelth
ftd Fraak Kerle .......
69 Matt Zoran C9 Joaeph Arhar .. •1 Andrew Zafar •C John Mukaver
SS Fraak Shuater .....
14 John Sink SA Paul Kumer M Tony Levrevieh . •0 Jahn Benrhina 71 Gwr«e Maj na rieh 7t Martin SMoitaik SS Frank Thuchek
51	Steve Koeovich ... Si John Morsi -...
I
00	A liiert Schweiger ... — 07 Anton Ciber OK Anna Duler 102 Minks Aleah
104	Anton Demthsr Kirt Frank Auguatin .... 107 Loule Furlan ..........
105	Francea Peruahek ...
110 Frank Klune ..........
HO Uuia Maren ............
11« Mike Brilli .............
117 Frank Medved ........
IIS John Ban ................
Iis Anton Barilar ........
110 Antonia Betek ........
120	Anton Gantar ........
121	Anton Jurca ..........
121	Peter Benedikt ........
122	Mar toi Jerant ........
124 Vide Germ ..............
128 Rudolph Perpich ....
12« Anton Abram ........
120 John J. (¡abrenja.... 120 Joaeph Trehec .......
1	.'Ml l 'raula Ambrotich ..
Hl faul nerver ..........J
ISt Peter Jellar ............
134 Ja.«4. Zaita ..............
IST Joaephine Mntnlk . I nT Frsnrea Candon ....
IIS Jacob Pavele ........
I IS John Podboy, Mr.....
141	Peter Hivgant ....
142	1*uia Kaferle .......
142 l^iuia Mrmolys ...
118 Matt Vidmar ........
140 Peter Cmkovic ...
-	147 John Filipich ........
1 181 Luka Podhregar ... 1 18* Ahaci j Preaelj _
ISS Frank Primosich . ! I7S John t'rbanlirh .. 174 Anton Tauftet j 1 17« Fraak Zavrftnlk .. 1 1*2 Anton Zganjar . .. , 190 Frank Kauclc .. . I"*2 Mary Muaich 1 ISS Fre«l fthlltt ... .... -1 203 U,uls Bartol .„ ....
-	204 Frank Vralarlt 208 Anten Blatnik .. 207 Frank lx>uahin
-Im John Yelenkh. Sr. 1 tl« Rok l*ear 1 IIS John Malovrh . 1 228 Peregrin Bürger „
-	212 Andrew B •«a(a» 1214 Aston Novak , . I 263 Frank Lumhert
-	1287 Fraak Mlakar S«t Josef h («hrm. Hr.. 2*1 Mihe IJneG# 204 Charles Zakely 8SS Jaewb Kaneteli
1 .'TO Flank Vidmar I t7l John Valetieh ... I —|t7S Fraak Jakopk
— 1 — 1 1
1 — 1 1
— 1 1 — 1 — 1 — l — 1 1
Se nI doepel 1
— 1 — 1 1
—	I
PRO SVK TA_
FOIWCILA WVMy CpBORWPiWV
Zapisnik četrte sc je z Are 18.jna#a
(iTifcMM-snji)
ADULT DEPAgTMKNT
SsU at I nierast
Sank Value
Par Value
il
McAIeater, Okla., Waterworks.........................6	10,708.98
Miami, Aris., Gila County, Manic......................6	1,015.00
Miami, Ari*., Glla County, Munic......................6	1,018.00
Miami, Ari*., Gila County, Munic........................6,000.00
Miami, Ari*., Glla County, Munic......................6	6,000.00
Miami, Arii., Gila County, Munic......................6	2,030.00
Miami, Arit., Gila County, Sewer......................6	6,000.00
Miami, Arit., Gila County, Sewer..................,..-6	64)76.00
Miami, Ari»., Gila County, Sewer..................i..-6	5,076.00
Miami. Ari*., Gila County, Sewg-......................6	5,078.00
Miami, Ari*., Gila County, Sewer......................6	4,060.00
Moffat Tun. Imp. Diat., Denver, Colo...................26,843.75 '
Montana, Stfte of, Funding...........................4	10,000.00
Moore Haven, Fla., Waterworka.........................14,000.00
Morehouae Pariah, La., Rd. Dist. 2.......................' 0,060.00
Morgan County, 111. Sch. Dlat. #117....................4%	4,062.60
Morgan County, III. Sch. Diat. #117....................4%	0,026.00
Morgan County, 111. Sch. Diat. #117....................4%	4.062.60
Morgan Couaty, III. Sch. Dist. #117....................4%	4,062.50
Muskegon, Mich., School Bldg.........................4%	10,203.27
New Smyrns, Fls., Refunding.........................g_6	22,400.00
New York City Corp. Stock Bonda Vsrioua..............3V4	25,205.67
New York City Temp. Corp. Wster...................-3^	30,525.00
North Dskots, State of, Resl EsUte, Serisa "L"........22370.00
Oregon, SUte of, Veteran Aid Bonda......................15,332.00
Orlando, Fla., Water k Light Plant....................5V4	10,7444)0
Park Ridge, Cook Co., III., Sch. Dist. 64 Refunding......10,000.00
Park Ridge, Cook Co., III., Sch. Diat. «4 Refunding......41*	25,000.00
Parma, Ohio, Seriea E-1028 Impr......................4%	16,000.00
Pasadena, Calif., Impr. Diat. 1.........................g^	6,300.86
Passdens, Calif., Impr. Diat. 1...............................10,646.70
Passdens, Calif., Impr. Diat. ..............................6,336.45
Paaao Co., Fla., Highlanda Dist., Rosd MB"..............22,000.00
Passo Co., Fla., Highlanda Dist., Road "B"..............3,000.00
Peoria, III., SaniUry k Sewer.............................14,048.76
Petera Creek Twp„ N. C., Rd..........................«	4,681.40
Pinckney Twp., S. Car., Road............................25,437.50
Pinellaa Co., Fla., S/D 12, Seriea B, Refunding..........600.00
Pineliaa Co., Fla., S/D 12, Seriea B, Refunding..........4-^6%	5,000.00
Pinellaa Co., Fla., S/D 12, Seriea B, Refunding..........45,000.00
Provlao Twp., Cook Co., III., H. S. Dist. 200 Bldg........5	' 18,405.00
Proviao Twp., Cook Co., III., H. S. Di*t. 200 Bldg........5	7,140.80
Putnam Co., Fla., Rd. k Bridge Dist. 5.................6	6,248.50
Ptttnsm Co., Fls., Rd. k Bridge Diat. 6.................6	6,259.38
Putnsm Co., Fls., Rd. k Bridge Dist. 5...................5,260.09
Putnam Co., Fla., Rd. k Bridge Diat. 5.................q	6,288.70
Putnam Co., Fla., Rd. k Bridge Dlat. 5 ................. 6	6,366.06
Putnam Co., Fla., Rd. k Bridge Diat. 6................36,024.63
Randolph Co., N. C., Rd. A Bridge.....................4%	10.268.28
Rohstown, Tessa, Refunding...........................8	3,000.00
Robetown, Tessa, Refunding.............................3,000.00
Robatown, Texaa, Refunding.............................3,000.00
Robatown, Texaa, Refunding.............................2,000.00
Robatown, Texaa, Refunding.............................1,000.00
Robatown, Texaa, Refunding,.»..........................6,000.00
Robatown, Texaa, Refunding...........................8	6,000.00
Robatown, Texaa, Refunding.............................5,000.00
Rockford, 111., S. D. #205 Funding.....................5	24,750.00
Roaadale Sch., S. D., Dist. 29...........................7	1,000.00
Roaedale Sch., S. D., Diat. 20..........................7	2,700.12
St. Paul, Minn., Sewage Seriea 3.......................2%	30,000.00
Saluda Co., S. C., Highway............................5	5,109.70
Saluda Co., 8. C., Highway............................5	6,188.11
SaniUry Diat., Chicsgo, 111., Refunding Seriea "B"......4%	25,000.00
Ssnitsry Diat., Chicsgo, III., Refunding Seriea "B"......4%	25,000.00
San Francisco City k County, Calif., 8pringa Valley.... 4 Vk	28,710.00
Ran Patricio, Tex., Rd. Diat. 1.........................6Vt	2,820.00
San Patricio, Tex., Rd. Diat. 1.........................b%	2,820.00
San Patricio, Tex., Rd. Diat. 1................................1,880.00
Sebring, Village of, Ohio Refunding....................6	6.000.00
South Dakota, Rural Credit............................4	21,250.00
Sumter County, Fls., Rosd k Bridge Ref. Ser. "A"......4-6	20,000.00
Sumter County, Fls., Rosd k Bridge Ref. Ser. 4,A"......4-6	5,000.00
Tarpon Springa, Fls., Improvement....................6	4,060.00
Tsrpon Springa, Pis., Improvement....................6	11,880.00
Tarpon Springa, Fla., Improvement......................11,880.00
Tarpon Springa, Fla., Improvement....................6	8,910.00
Tarpon Springa, Fla., Improvement.....................6	8,910.00
Tarpon Spring», Fla., Improvement....................6	2,070.00
Teaaville, III., Sp. Aaaeaa. 8............................6	44,660.00
Teaavllle, III., Sp. Aaaeaa. 0............................6	■ 24.760.00
Thomasville, N. C., Pub. Improvement.................5*	10,380.10
ThomuMville, N. C., Pub. Improvement.................5%	20,818.00
Thomasville, N. C., Pub. Improvement.................5*	20,850.00
Tonawanda, N. Y., U. F. Sch. Diat. 1.................6-2/5	27,478.40
Transylvania Co., N. C. School........................6	4,000.00
Transylvania Co., N. C. School........................0	2,000.00
Tranaylvania Co., N. C. School........................6	2,000.00
Tianaylvania Co., N. C. School........................fl	2,000.00
Transylvania Co., N. C. School........................8	2,107.08
Tranaylvania Co., N. C. School........................6	2,207.71
Tranaylvania Co., N. C. School........................6	2,216.08
Tranaylvania Co., N. C. School........................8	2,225.80
Tranaylvania Co., N. C. School........................6	2,234.10
Tranaylvania Co., N. C. School........................6	2,242.18
Tranaylvania Co., N. C. School........................«	2,240.70
Transylvania Co., N. C. School........................«	2,257.02
Tranaylvania Co., N. C. School........................6	2,263.01
Tianaylvania Co., N. C. School........................«	2.270.47,.
Tranaylvania Co., N, C. School.............»...........«	2.276.71
Tranaylvania Co., N. C. School. T...................6	2,282.65
Transylvania Co., N. C. School........................6	2.2*8.31
Tranaylvania Co.. N. C. School........................«	3,440.63
Tyler Co., W. Va., Refunding..........................5*	2,110.60
Union Co.. S. C., Highway......................26.791.00
Uvalde Co., Tex.. Road Dlat. 1.........................»H	5,150.00
Uvalde Co., Tex.. Road Dlat. 1.........................6H	4,187.20
Uvalde Co.. Tex., Road Diat, 1.........................6Vk	6.240.00
Volusia Co.. Fla , R k H Ref. A......................4Vfc-6	20,000 00
Voluaia Co.. Fla., R. k B. Ref. A......................4H-6	3,000.00
VickalHiig, Mita., Refunding...........................IS	6,079.61
' Vickshurf. Miss., Refunding...........................4% , 10.164.30
Vickaburg. Misa^ Refunding...........................10.190.32
Wakulla Co., Fla., Highway...........................0	16.680.34
Weat A Ilia. Wisrenain, School..........................6	1.000.00
Weat A Ilia, Wisronain. School..........................K	1.000.00
West A Ilia. Wiac.. Storm Sewer.......................6	1.000.00
West Alii«, Wiac.. Storm Sewer.......................5	2.000.00
Weat A Ilia. Wise,, Storm Sewer.......................6	2.000.00
Weat A Ilia, Wise., Slorm Sewer.......................5	2,000 00
. Weat Allia. Wiac.. Storm Sewer .................«....6	2.000 00
West Allia. Wise., Street Improvement.........*......8	3,000.00
West Allia. Wiac.. Street Improvement................6	3.000.00
West Allia, Wiac.. Street Improvement................5;	3,000.00
Weat Allia. Wiac., Street Improvement................6	3,000410
W'rst Allia, Wiec.. Street Improvement................6	3.000.00
Weat Allia. Wiac.. Street Improvement,...............6	3.000 00
Weat Allia, Wiac, Street Improvement................6	3,000.00
Waet Allia. W tec., Street Improvement...........,,...6	3.000.00
Weatcheeter. III.. Sp. Assess. »........................6	11 ¿«6 00
Weatchester (V, N. Y„ Ceaaty Home Bldg.............IV»	I6JI77.70
Westchester Co„ N. Y.. County Heme Bldg.............SV»	6.318.0«
Weat Matanaa*. III.. Drain k Levee....................4	6.040.00
Weat Mstanias. III.. Drain k Levee....................I	S.0M.00
Weat Matanaaa, III.. !>ratn k Levee....................6	2.000 00
West Palm Beach. Fla . Refunding................,.. .«	20.011.0V
WIU (««My. III., ftallef... ...............a	UJI0.S4
Willacy Co„ Tes^ Ct. House k Jail....................«	1.0*0 00
Willacy Co, Tea, Ct. Houee k Jail....................•	3^40.00
(Daljs aa «. olraai )
IOJOOO.OO IJOOOJOO
1,000.00 . 6,000.00 6,000.00
2,000.00 5,000.00 6,000.00
5J)00.00 6,000.00 4,000.00 25,000XK) 10,000.00 14,000.00 10,000.00 6,000i0 10,000.00 5,000«00 6,000.00 IOJOOO.OO 22,400.00 28,000.00 80,000.00 25,0004)0 16,000.00 10,000.00 10,000.00 26^)00.00 15,000.00 5,000.00 10,000.00 6,000.00 22,000.00 3,000.00 16,000.00 5,000.00 25,000.00 600.00 6,000.00 5,0004)0 18,000.00 7,000.00 5,000.00 6,000.00 5,000.00 5,000.00 64)004)0 35,000.00 10,000.00 3,000.00 3,000.00 3,000.00 2,000.00 1,000.00 6,000.00 6,000.00 54)00.00 25,000.00 1,000.00 2,500.00 30,000.00 6,000.00 5,000.00 25,000.00 25,000.00 25,000.00 3,000.00 3,000.00 2,000.00 5,000.00 25,000.00 20,000.00 5,000.00 5,000.00 12,000.00 12,000.00 9,000.00 0,000.00 3,000.00 46,000.00 25.000.00 10,000.00 20,000.00 20,000.00 26,000.00 4,000.00 2,000.00 2,000.00 2.000.00 2,000.00 , 2,000.00 2,000.00 2,000.00 2,000.00 2,000.00 2,000.00 2,000.00 2,000.00 2,000.00 2,300.00 2,000.00 2.000.00 3,000.00 2.000.00 25,000.00 6,000.00 4,000,00 fl.000.00 20.000.00 3,000.00 8.000.00 10,000.00 10.000.00 16,000.00 1,000.00 1,000.00 1,000.00 2,000.00 2,000.00 2,000.00 2.000.00 3.000.00 34)00.00 34)00.00 34)00.00 3,000.00 3.000.00 3,000.00 34)00.00 12.000.00 18,000.00 8.000.00 «,00040
2.000 an
18.000.00
. Qmmm
104 80 F
30F 80F 80 F
30F 30F 30F-
80F 80F 30F 118 104 44F 08 110 110 110 110 103 60F
103 102
104 110
05 104 120 62F 104 104 104 76 75 106 04 101 68 68 68 106 106
75
76
75
76 76 80 98 76 75
75
76
75
76 75 75
107 80 80 101 100 100 100 100 115 100 102 102 09F 100 66F 66F 15F 15F 15F 15F 15F 15F 40F 40F 100 102 102 113 40F 40F 40F 40F 40F 40F 40F 40F 40F 40F 40F 40F 40P 40F 40F 40F 40F 40F lit 103 103 107
107 80 80
106 106 106 06 101 102 10«
108 108 10« 10« 10« 10« 10« 108 10« 10« 10« 10«
46F 10« 106 16F 16F 16F 36F 110 94 , 94
10,400.00 3004)0 300.00 1,800.00 1,8004)0 6004)0 141004)0 1,500.00
I,500.00 1,500 00 1,200.00
29,6004)0 10,400.00 6,1604)0 9,800.00 5,500.00
II,000.00 5,600.00 5,500.00
10,300.00 15,456.00 26,750.00 30,600.00 26,000.00 16,500.00 9,500.00 10,400.00 304)00.00 9,300.00 5,200.00 10,400.00 6,200.00 16,500.00 2,250.00 15,900.00 4,7004)0 25,250.00 408.00 3,400.00 3,400.00 19,080.00 7,420.00 3,750.00 3,750.00 8,7604)0 3,760.00 4,600.00 28,000.00 0,800.00 2,250.00 2,250.00 2,250.00 1,500.00 750.00 4,500.00 4,500.00 8,750.00 26,750.00 800.00 2,000.00 30,300.00 6,000.00 5,000.00 26,000.00 25,000.00 28,760.00 3,000.00 3,060.00 2,040.00 4,060.00 25,000.00 13,200.00 3,300.00 760.00 1,800.00 1,800.00 1,380.00 1,360.00 450.00 18,000.00 10,000.00 10,000.00 20,400.00 20,400.00 28,250.00 1,600.00 800.00 800.00 800.00 800.00 800.00 800.00 800.00 8t)0.00 800.00 800.00 •800.00 800.00 800.00 800.00 800.00 800.00 •4.200.00 2,240.00 25,750.00 6,160.00 4,280.00 6,420.00 16,000.00 2,400.00 6,280.00 10,800.00 10*00.00 14,4004)0 1,010.00 1,020.00 1,080.00 2,160.00 2,160.00 2.160.00 2,160.00 3 ¿40.30 3.240 00 * .240 00 3,240.00 3.2404» 3.240.00 3.240.00 3.240 00 6.4*04)0 16,900.00 5.300.00 960.00 640.00 320.00
É
I
7-30-25 3-28-22
3-28-22
3-28-22 3-28-22 3-28-22
8-28	22 8-28-22 3-28-22 3-28-22 3-28-22
11- 8-28
6-22-33 m-15-21
2-18-26 1-10-88 1-10-83 1-10-88
1-10-38
11-20-25
10-23-84
7-22-85
2-24-86
3-20	32
12-30-20
7-21-24 6-20-86
6-20-35 2- 0-20
8-	8-25 8- 8-25 8- 3-25
4-10-84 4-10-34 2-1J-20
10-18-21
11-10-21 12-13-34 12-18-34 12-18-84
8-22-30
4-	7-80 11-16-22 11-15-22 11-15-22 11-15-22
11-15-22 1m2-24
2-21-26
7-11-84 11-34 -11-34 11-34 11-34 ■11-34
7-11-34 7-11-84
7-	6-82 11-10-21 11-10-21
8-23-36 2-26-29 2-26-20
12-17-85 12-17-85
5-28-86 11-10-21 11-10-21 11-10-21
6-28-86
5-26-82 7-20-86 7-20-38
11-10-21 11-10-21 11-10-21 11-10-21 11-10-21 11-10-21 2-10-28 12-28-27 11-30-23 11-80-23 11-30-23
6-18-30 0- 7-23 0- 7-23 0- 7-23 0- 7-23 0- 7*23 0- 7-23 0- 7-23 0- 7-23 0- 7-23 0- 7-23 0- 7-23 0- 7-23 0- 7-23
0-0-0-0-
0-
940.00
7-23 7-23 7-23 7-23 I 7-23 12-22-25 0-18-21 8-11-23
8-11-23 8-11-28 0-16-36 0-16-36 3-21-2» 3-28-20 8-28-20
2-	7-24 0-17-32 0-17-32 0-17-82
9-17-82 9-17-32 9-17-32 9-17-32 9-17-32 9-!7-St 9-17-38
0-17	32 9-17-32 9-17-82 9-17-32 9-17-S2 6-14-28 6- 9-36 6- 9-36
9-tO 9-t0 I0 10 2S
3-	12*
1-19	33 3-28-22 3-58-tt
4.50 ' 5.80
5.80 5.80 6.80 6.80 6.80 6.80 8.80 6.80 6.80 64)0 4.00 6.00 6.05 4£0 4.80 4.80 4.80 4J0 8.00 3.60 3.43 4.80 4.30 6.00
4.25 4.60 4.76 4.66 4.65 4.65 4.00 4.00
4.26 6.60 5.00 4.00 4.00 4.00
"4.80 4.80 5.60 6.50 6.60 6.60 5.60 6.80 4.55 6.60 6.50 5.60 6.60 5.60 -6.50 6.50 6.50 6.15 6.12 6.12 2.75 . 4.60 4.60 4.50 4.60 3.60 6.00 5.00 5.00 6.-00 5.25 4.00 4.00 6.05 6.05 6.05 6.05 6.05
6.05
6.06 6.06 5.35 5.35 5.35 4.65 5.00 54W 5.00 6.00 5.00 6.00 6.00 5.00 6.00 64)0 5.00 6.00 5.00 5.00 5.00 5.00 6.00 5.00 4.75 5.10 6.20 5. tO 6JtO 4.60 4.50 4.60 4.60 4.60 5.2H 6.00 6.00 5.00 6.00 6.00 6.00 6.00 6.00 8 00 6.00 6.00 6.00 6.00 6.00 6.00
SJftA 2.88 4.00 44)0 600 6*7 4.78 6.40 6.40
petek. aimaii
Španska vlada oi pravila stare lube
, i* p	1
Manj radikalna od
• v *	™
prejšnje
Madrid. — (FP)-Novt gn». ska vlada je pričela energij delovati za uveljavljenje svoje« programa, ki sloni na cent™ zaciji vojne komande. reorg«,j. ziranju armade v regularno voj sko in podržavljenje vojne in-dustrije ter obratovanje iste po principih načrtnega gospodu-stva.
Do zadnje kabinetne krize v* lencijske vlade ni prišlo radi o-sebnih sporov, marveč radi političnih diferenc.
Po izbruhu civilne vojne je bi. la vsa obramba španske repub-like improvizirana. Improvizin-na je bila armada na iniciativ« delavstva in prav tako obrambni odbori ter poveljstvo armade. O /centralizaciji ni bilo nobenep sluha, marveč je imela vsa obramba politično bazo. V.danik razmerah je bil to najefekti». nejši aparat za obrambo pred fašisti.
Odkar pa sta Hitler in Musso-ini tako rekoč prevzela boj t Španiji v svoje roke in založili generala Franca z armado, ie jolj pa z vojnim materialom, ;udi obramba ne more ostati vet mprovizirana in decentralizirana. Za poraz fašizma je potrebna centralizirana armada z vrhovnim poveljstvom. To je poskušal pred par meseci že Urgo Caballero, toda je uspel le m madridski fronti, kjer je prevzel vrhovno poveljstvo general Milja. Ta decentralizacija poveljstva in armade tudi pojasnjuje, zakaj še ni na nobeni fronti prišlo do ofenzive proti fašistom, kar bi olajšalo kritičen položaj Baskijcev pri Bilbaoju.
Glavna diferenca med Cabil-lerom in silami, ki sodelujejo v sedanji vladi — vse politične skupine razen anarhistov in sindikalistov — je v tem, da je hotel centralizirati armado v svo-jih rokah, to je, da bi bil premier obenem tudi vojni minister. Temu so «e upirali komunisti, levičarski republikanci in delomi tudi desničarski socialisti, anarhisti pa itak ne verujejo v centralizirano vlado, niti centralizirano armado.
Slične hibe kot v armadi 10 bile oziroma so še tudi v indur triji. Ko so fašistom naklonjeni kapitalisti pobegnili iz Španije in so delavske organizacije prevzele kontrolo nad tovarnami, K bilo tili vse improvizirano. Po-sledice so bile, da je trpel« P* dukcija vojnega materiala, W ni bila dovolj koordinirana.
Nova vlada bo skušala te hibe odpraviti in uvesti načrta» gospodarstvo v vojno industrij* kakor tudi reorganizirati vio armado ter jo podvreči vrhova komandi. Za ta progam so ae izrekle vse glavne politične strir
Opozicijo proti transformirr! nju lojalističnih brambovcef regularno armado in podvraj iste vrhovnemu poveljstvu jo bolj ekstremni revolucij tako zvani "poumist. (m*» stična stranka za enotnost), sindikslisti m «" histi. Njih stališče je, di«J no oboroženo delavstvo pod '
jim poveljstvom RsraiK.ja«
Španija ne bo po c.v.ln.
prelevila v navadno burt^ republiko. Argumentirajo. « obenem s civilno vojno p^g revolucija ta preobrai** nije v proletarnk, , le delavske skupine pr»«J* je najprvo trebs P^ £ sem, Me potem bo prt** ■■ sto revolucija.
Nova vlada je po	,
stavu manj radik£«J bila Caballerm " ministrov sU dva komunista, trije blikanci. ^n u.topoik M^ nije in eden Ha-ke. ^ ^ torej dominirsjo	+
,ci, toda ima podporo i ^ like	¿'^¿.L **
ganitirano v	ft0
komi fa^ranu L- * ^ ^ v vlado ps	C
lao-sindikalif' ' ifdW ■
NaJaai^ji^^J^i lavake rmti VfT ^ sveti". Ali jià V1*
pfTEK
28. MAJA._
JaJSTA redna konvencija snpj
6CQTA SEJA—19. maj« 1937 popoldne
(N»d«lj«vaaj» a 2. atranl.)
(•Sla-
|BB
fr»ii'. l'"hleVen
Jirob Baloh .......
girt n Krajec |Mrr Škof
Debrlak .....
PtlU- Dntl. torek IL
I
1MB
C •UIm-m—4
—	540	Leopold Bizjak ........
1 549	Anthon Peraich ......
1 558	Milan J. Begovich....
1 550	D. J. Lotrich ............
—	.550	Oacar G. Godina..... —
Pttu k«r(k
-	1
-	1
-	1
1	—
IfiUU
Ülaiar
¡gfty Benedict ........
John Caah ................
Edvard TomaiC .... l^ui» Karitih ... Valentine Laharnar Joiephine Jercinovič Andrew Bulic
Edward Preveč ......
Juhn Rcanik ...........
John Jenko ..............
ph Jei .........
Jrnnir Petrirh ........
Nick Rajkovieh .....
Loui» Dornik .'........
Frank Drobnich .....
Sirk Clofovšek ........
n Home* .........—
frank Stih ............
Oorfe 1'ribanič ....
Annie Vidmar ........
Jacob Pompe ........
Paul Prince ............
John Prternel .......
Joseph Peternel ......
Lawrence Selak ......
Martin Sloljodnik ....
G«.r*e Pivik ........
Andy Jurncich .....
Gforre Kvaternik ...
Anton Cipčich ........
Joseph Dolenc ........
frank Marjtolle ......
Anthony Bomestar.. Prtor Sfjfulin
Ralph Konchnik ......
frank Modic............
Ijnac Samec ............
John K rail ..............
1 564 Mat. M. Klarich —1 566 Otto Tekauta .....
1
- 1 1 —
1 568 Christine Stritar ....	—
573 John Klaniek .............1
580	John Schneider
581	Gabriel Uljan ................—
1 i 684 Frank Bolkt......................1
—	I 586 Anton Klenmentit...	—
I	580 John Podboy, Jr..........—
II	594 Anton Tomftič, Sr...	—
1 609 Mary Gorenc ....................—
l' 610 Jennie Kuhel ....................—
—	'613 Martin Urana ..............—
1 614 John Marolt . 1 615 Mary Kruilin
1 —
... 1 I ... 1
— ' 629 Vjekoalav Tumbri ... —
1 631 Agnea Mejaach ...... —
— 1 — 1
1 —
1 ! 643 Frank Verbic
650 John A. Spiller ......
666 Frank J. Kress ......
660 Agnes Balint ..........
677 Ann Raunikar ........
680 Joseph Stefančič ....
683	Louis Podbevftek.....
684	Joaeph L. Culkar.... 686 Bartone Yamnik ....
680 Anton Kokal ..........
699 Louia Koaela ..........
710	Mary Y. Grze..........
711	James Latin ............
715 Max G. Kumer........
728 Louia Klucik ..........
741	Frank Koroftec ......
742	Camilua E. Zarnick
743	Frank M. Grachan .
116 John Gerl ................
500 Frank Mrxlikar ......
611 Anton Stariha ........
1	— 1
-	1
-	1
-	1
-	1
-	1
-	1
-	1
1
1
535 Martin Bolha .......... —
i Pittaburgh je bilo torej oddanih 124 in za Collinvvood pa 111 iv. Prihodnja redna konvencija se bo torej vršila v Pltts-hu. Pa.
Modic ne vidi rad, da ae toliko časa po nepotrebnem za-
ku«.
. Petrovich |K)jasnt, da vedno opozarja zbornico, toda ravnati
nora |w volji večine, etnajst minut odmora.
Poročilo odbora za pravila
r. Petrovich naznani, da je konvenčni odbor za pravila priprav-podati svoje izročilo. Pravila so za jednoto velike važnosti, i je treba tu resno in stvarno baviti se z njimi. Da se pa pri-ni kar največ na dragocenem času, svetuje, da odbor za pravila i najprej poročilo celokupnega odbora ali pa večine in se o tem uje. Ce to zbornica zavrže, se glasuje o predlogu manjšine. I»a je tudi predlog manjšine zavržen, se točko lahko vrne od-u, da jo popravi.
r. Tckautz poroča v imenu odbora za pravila, da bo pravila čital
lirmoljra, br. Kerže pa referiral.
r. Vogrirh je pričakoval ,da se tu ne bo čitalo pravil v celoti, vet- le tinte točke, ki jih je odbor spremenil. S tem bi se veliko iranilo na času. Delegati, ki imajo kaka priporočila, bi naj šli boru, in šele ako ta ne bi hotel tega upoštevati, bi lahko pri-«tvar pred zbornico, r. Itenedikt (121) predlaga, da odbor za pravila čita le tiste i*\ ki ho bile spremenjene. Ostalo se smatra za sprejeto kot uno, ako ni ugovora.—Podpirano.
r Kerže dvomi, da je mnogo delegatov prečitalo osnutek pra-**t<> je potrebno, da se tu čita, kajti le na ta način zbornica
0	zasleduje potek in ve, kaj pravila vsebujejo.
ratje IVchnik, Zarnick, Crnkovlc, Malovrh, Novak, Mlakar, Mi in ttarbich so mnenja, da je potrebno pravila tu čitati. "'«'k pravil je dospel tako kasno, da društva in delegati niso
1	o pravilih razpravljati; eden delegat pa osnutka sploh
H nI.
r * M|<''' |H)jasnl, tako da ne bo napačnega vtisa, da je zadnja NMcija določila, da se pošlje osnutek delegatom deset dni pred vencijo. Dostavi tudi, da je upravni odsek poslal osnutek pra-zavarovalninskemu komisarju v Springfieldu, kajti to so nam "vali. ker si s tem prihranimo veliko, ako zavarovalninska ob-privila pregleda in da tako vnaprej vemo, da ni v njih nič ta-
kar lii nam kasneje zavrgli. »r P«»tokar smatra za neumestno tu vse čitati. V takem slu-I »ploh odlsira za pravila treba ni. ",ra A,<>sh je mnenja, da se čita le važnejše točke in |>a tisU*, * odbor ni mogel zediniti. Omeni še, da bi bilo delo odbora ^bjtorio,** bl bi,e v osnutku vse spremembe debelo tiskane. 'r »lainik misli, da točk, kjer ni nikakih sprememb, ni treba
i
7 °P«zori na dejstvo, da so ta provizorična pravila vsa wn«'iijer,a. IVfdelal jih je namreč odvetnik, ki se je ravnal po _ 1[»»ilih upravnih odbornikov. Dvomi, da je imela kaka oblast PNiiinieldu pravico zahtevati, da se jim predloži pravila v odo-» iih sprej me konvencija. Resnica pa Je, da nam za ^»imnake oblasti, ki so v rokah malih poMišnov, lahko rutga-_	tiče predloga, je treba izmisliti, da imamo v odboru
Mviia ljudi, ki so se poglobili v pravila in jih temeljito preitu-P i "mu odUiru lahko zaupamo. Mnogo je v oariutku takih
aitrebfto čitati. r Keri«. tKijanrii, da*je odbor dobil kopico priporočil in '''nh nekaj porabili, vsega pa ni bilo mogoče n ri'	i* potrebno, da ae osnutek pravil tu čita.
^ r**»vanju je predlog braU Benedikta z večino glaaov po-
'l	iK,jw,ve odbor za pravila, da čiU točko za točko.
tr nnrtu' d» ae vzdrži nepotrebnih debat. (Jirmoha čita člen I. Rr. Kerže poroča, da je br. MpM u "-latek drugemu odstavku, ki ae glasi: "Noben član pa ovirati jednote, svojega društva ali publikacij jed T?" '•'•"ju jed not ¡nega principa svobodne misli."
rt* «zjavi, da odbor za pravila sprejme U Molekov do-

nasve-nili pre-
h,

predlaga, da se člen I. z dodatkom brata Molcka ^lU^n. Predlog je podpiran in »oflasgo sprejet.
J vlaai:
ITHTAVA
^vemskt narodne ^porne jednote
CLBN I
Načelna Izjava
•<ina podporna jednoU je ustanovljena na svo-melju. Ta temelj jednote ostane nea premen jen. (Dalje bb S. etraa«)
PE08TBTA
poročila glavnih odbornikov
_(Nadaljevanje s 2 strani)
ADULT DKPABTMKNT
IUI« ot inlrrmt
Book V«Im
l'«r ValtM
ili >p ! ¡¡ i Si lil i lil-'
JUVENILE DEPABTMENT
Batr ttt Intarwl
a<wli Valu«
1'ar Valu«
ÎI j
J
GOVKRNMKNT BONDS:
U. S. Treasury....................................
U. S. Treasury....................................
U. 8. Treasury....................................
U. S. Treasury....................................
U. S. Treasury.......V............................
U. 8. Treasury....................................
U. S. Treasury....................................
U. S. Treasury....................................
U. S. Treasury....................................
U. 8. Treasury Note»..............................
U. 8. Treasury........*...........................
If. O. L. C. Bonds..................................
H. O. L. C. Bonds..................................
H. O. L. C. Bonds..................................
H. O. L. C. Bonds..................................
H. O. L. C. Bonds..................................
H. O. L. C. Bonda..................................
H. O. L. C. Bonds..................................
H. O. L. C. Bonds..................................
H. O. L. C. Bonds..................................
H. O. L C. Bonds..................................
II. O. L. C. Bonds..................................
II. O. L. ..........................................
H. O. L. ..........................................
TOTAL GOVERNMENT BONDS.............
STATE, COUNTY ANI> MUNICIPAL BONDS:
Arkansas Slate Road Dlat. Refund "A"..............
Arkanaas SUte Road Dlat. Refund "B"..............
Bernalillo Co., N. M. Ct. Houae t Jail...............
Brown Co., Texas "K"..............................
Catahoula Parish, U., R/D 1.......................
Chicago Park Diat. Ref. B..........................
( ieero.Stlckney, III, H/8. D. 201....................
Dade Co., Fla., Refunding MB" S/D 8................
Dade Co., Fla., Refunding "A" S/D ................
Jwieabore Spec. S/D Refund. Craighead C«„ Ark.....
Key West, Fla., Street Improvement................
Mingo Co., W. Va., Lee Diat. ......................
Minot, N. D., S/D 1...............................
Natchitoches Pariah, La. Refunding................
Natchitoches Partah, U. Rounding................
Oregon Vet. State Aid.............................
San Franeiaco City 4 Co. Calif. WaUr...............
Shelby Co., Te«., R/D B............................
Shelby Co., Tea., ................................
Shelby Co,, Tea., R/D .............................
Shelby Ce., Tea.. R/D 1...^......................
St. Peterabarg, Fla., Refunding.....................
Tarboro. N. School Diat.........................
Tarboro, N. School Dlat.........................
Tarpon Spring«, Fla., ImproyesaeBt.................
Weatchester, III., Improvement......................
West MaUnaaa, III., Refund, Drainage ..............
Weet MaUnaaa, 111., Refund, Drainage .............
Weat MaUnaaa. 111., Refund, Drainage .............
TOTAL MUNICIPAL. STATE AND COUNTY
TOTAL GOVERNMENT AND MUNICIPAL UTILITY AND INDUSTRIAL BON DM!
Eaatern III. Telephone Cb .........................
Michigan PuWk Sendee Ce.........................
Central Service Cb„ Ilea Meinea ...................
Central Senriee Co., Des MoUee ...................
Uhe Kfaere Atkletle ...........................
Mr Kin ley Und A Umber Ce......................
Ohio Ferge A M^Mne Oep- QennraJ.............
Racine Hotel Co.;.................................
Vaa Swerlngea Ce., Cieeeland,.. ..................
Van S»eHngeB Ce., ClBveiaad ...................
TOTAL UTILITY AND INDUSTRIAL..... TOTAL PONDS........................«
		ft,131.2ft		6,000.00	11(1		6,MOO.00	S 23 »8	8.00
		ft, 631.2ft		6,(MMI.OO	122		A,10(1,(Ml	SIS-»»	3.30
..VA		16,1)00.00		16,000. (Ml	122		IN,»00.00	12 1« «a	8.33 . i , ,
.4%		6,31»S.KH		6,000.00	122		«,100.00	2 2» »4	8.64
		H,:i46 00		H,000.(M)	116		'.»,200.00	II 1H 34	a.»o
		6,071.KH		6,000,00	106		6,260(H)	4-17 HS	2.73
		16,220.31		16,(MM),00	106		16,760.00	3 12-88	2.73
		16,3(16.03		16,(MM),00	106		l6,7ftO.(H)	7.133ft	2.71
		io,;too.26		J 0,000,00	106		10,600.(H)	0-173«	2.37
		3,03(1.6(1		3,(MM).00	101		3,030 (HI	10. I-3ft	1.12
		6.I2S. 13		6,(MM) .00	103		6,160.00	12-1« 3ft	2.60
		2,026.(K)		2,026.00	106		2.I2SSA	0-14 84	8.(H>
		3,M26.(M)		3,M26,(M)	106		4,010.26	10. S-34	8.00
..3		6,(NI4.0U		6, (MM) .(Ml	106		6.260(H)	1-17.3ft	2.00
..3		6,000.03		6,(MM),00	106		6,260(H)	2 23 3ft	2.77
		6,020.31		6,(MM),00	106		f»,260.(H|	10 IS 3ft	2.04
		1,076.00		1,1(76.00	103		2.034 26	1-3I 3ft	2.7ft
..2%		1,026,00		1,026.00	103		1,1)32.76	1 3I-8A	8.7ft
.2%		2.H60.00		2,060.(M)	103		.'i,03M.60	8-12 3ft	2.7ft
		2.060.00		2,060.00	103		2,111 M	10- 7 1ft	2.7ft
..2%		2,20(1.00		2.2(M).(M)	10»		2,2(1(1 oo	KM 4 »6	2.76
..2%		l.r.j.voo		1,626.00	103		1,073.76	II 21 »ft	2.7ft
..2%		3,376 (HI		3,376.00	103		3.47S26	3-20 »II	1.76
..2%		2,260.00		2,260.00	10»		2,317.60	ft 12-34	2.76
	•	133.74S.77	ft	130,200.00		ft	141.723.00		
..8		10,(HSI.00		|0,(MM).(MI	HO		S.(MMKM)	ft- « »6	8 00
•. —		1,064.10		1,064 10	47		406 4»	8 S 3ft	..,
..5		10,473 (SI		|(),(MM).IM)	111		11.100 (Ml	1 14 2ft	4.42
		a,4os.ia		S,(MM),00	no		7,020 (M)	ft 21 2ft	4.70
..ft		4,0117. AO		r»,(MM).(M)	04		4. /00.00	7-2M 24	6.06
..4		|6,(NNI.(NI		I6,(MM).(M)	100		1 f»,(KS).(SI	ft la 3ft	4.00
..ft		I0.S6SSA		10,(MS) (Ml	107		10,700 (M)	ft- ft 81	4.A0
..44		1,1 (HI (SI		1,100.00	7H		M6H.(H)	II 2S-84	4(H)
..4 «		lO/NSI.OO		10,(MM).00	7H		7.S00.00	II-2S ,14	4 (HI
.. 4-ft		6^100.00		6, f M MUM)	02		4,000 (M)	||. 0-88	4.00
..ft		2,000.00		2,(MM).(N>	3ft F		SSO 00	8- 7-34	ft.00
..»Mi		10,*74 JI4		10,(MM).(Ml	HI		II,KM) (SI	ft 12 16	4.HO
..ft		20,(SSI 00		20,(MM) 00	OH		lil/100.00	6-22-22	A. 00
..ft		0,(SSI.(SI		rt.(SMKM)	101		S,000. (M)	7 2 »«	A.00
..ft		0,000.00		0,(MM).00	101		S,OSO (M)	7 f t«	A 00
		/i ,ofto. 7a		/».(MMMM)	106		6,260/M)		430
		ft.71a.00		r,,(MMMM)	lift		6,760.00	ft.2B 36	2 AO
..ft*		2 ft 14.00		2,(M>0M	S2 Y		1 ,S40.00	12 14 22	A/M)
..ft*		2,014.00		2,'MM) (M)	WIY		1/140.00	It 14 22	A 00
..ft*		2,014 '.Ml		¡¿,000 00	a2 Y		1,S 40.00	1214 22	A/Ml
..ft* ..ft* ..ft*		2,014.00 10,473.23 ft, 170.10		2,000.00 10,000.00	aiF HI F		1,040 00 S, 100 00	12 14 22 1- 2 20	A/M) 6 20
				6,000.00	101		6,060.00	III» SS	ft.10
..ft*		6, ISS.61		f,,l MMMM)	101		6/160 (Ml	III» 23	ft 10
		1,000 00		1,000/10	(ftp		160/M)	8- 7-84	S (M)
..ft		12M«7ft		1,1,000.00	60 Y		«,600 00	ft 14 23	«04
..4		3,000.00		n,(MMIOO	ISF		400'M)	4 20 34	4/M)
.4		MMWOO		l/SMKMI	ISF		ISO 00	4 20 84	4 00
i.4		S00 (Ml		HOOjOO	IftF		I2N/I0	4 20 34	4.00
	ft	Oft	•	176,064.10		9	IMjMI 41		
	•	ft 1ft,604.70	ft	100,164 10		ft	207.ftft4.43		
..ft		l4;oil 2ft		1 ft,'MM! 'Ml	46 F		S,760 00	0 20 2S	flf«
..ft		H&QMO		|6,f»004Nf	OB		14,70000	7-8117	»24
..ft*		9,771 JO		7,Ißt tOW	* 04		S,6M0.00	IL 0 2S	4 7ft
..ft*		2,SOS AO		1/MK) 00	. 04		2/120.00	112*2*	<72
...ft*		'.»,'/76 00		10,IMS» 00	4F		400 00	• 16 24	• 62
...7		IO/WOJOO		10/100 00	ur		IJOOOO «,|M 00	If- 417	• M
...4-4		IJHOMt		7JOOOO	Of			II 21 84	400
...ft*		7,oteao		M/>00 40	nr		1,ISO (Ml	l-SI-97	ft Ol
...ft		.1.000 00		4/MW/W	IMF		720 00	10 »7 14	4*4
,..ft		tJMM		»/100 00 i in <	l»F		640 00	II« 7-88	«62
i	I	aojaa Tft	ft	B2/MOOO		9	4i.no oo		
9 9 •	I	MM 4MB ,4ft	•	»BB/164 10		1	330,474 43	»	
Willacy Co., Tex., Ct. Houae A Jail...........	........	.0	a,u lo.oo	3,(MH).00	94	2/180.00	3-23-22	6.40
Willacy Co., Tex., Ct. Houae A Jail...........	........	.6	3,240.00	3.000.00	94	2,820.00	3-28-22	6.40
Willacy Co., Tex., Ct. Houae A Jail...........	........	.6	».240.00	3,000.00	94	2,820.00	8-28 21	6.40
Willacy Co„ Tex., Ct. Houae A Jail...........		.6	3,240.00	S.OOO.(M)	94	2,320.00	3 28-22	6.40
Willacy Co., Tex., Ct. Houae A JaU...........	t.. *. « • 11		4,320.00	4,000.00	94	8,700.00	3-28-28	ft.40
Willacy Co., Tex., Ct Houae A Jail...........	.......	.ft	4,320.00	4,000.00	94	8,730.00	3-28.82	6.40
Willacy Co., Tex., Ct. House A Jail...........	........		4,820.00	4,000.00	94	3,730.00	3-28-22	ft.40
Willacy Co., Tex., Ct. Houae A Jail...........		.3	4.320.00	4,000.00	94	3,730.00	3-28-29	6.40'
Willacy Co., Tex., Ct. Houae A Jail...........		A	4,320.00	4,OtM).00	94	3,730.00	3-28-22	6.40
Willacy Co., Tex., Ct. Houae A Jail...........	.......	.3	4.320.00	4,000.00	94	3,730.00	' 3-28-29	A.40
Wilaon Co., N. C., Ct Houae A Jail...........		ft	3,236.30	0,000.00	101	. 3,000.00	7-21-24	4.36
Winnett, Mont, Water Bonda.................		3	36,000.00	36,000,00	10F	3,600.00	1I42-21	«00
Winnett, Mont, Water Bonda.................		3	17,000.00	17,000.00	10F	1,700.00	12-22-21	8.00
Wyoming Co., W. Va., Road..................		.6*	8,234.26	3,0(H) ,00	109	3,270.00	11- 6-2A	4.36
TOTAL MUNICIPAL BONDS..........			12,340,792.21	«2,790,404.67		$2,303,434.07		-
TOTAL MUNICIPAL A GOVERNMENT BONDS.			ft4,K06,640.23	$4,731,094.67		ft4,ft77,7«2.97		mm
PUBLIC UTILITIES BONDS:								
Central Texaa Tel. Co........................	........	.3	0,960.00	10,000.00	60 F	ft.000.00	12. 3-28	3.08
Detroit City Ice A Fuel Co...................	.......	.4	20,000.00	20,000.00	99	19,800.00	7- 1-27	4.00
Inter Mountain Water A Power Co............		.8*	14,306.37	14,306.87	0		11. 7-27	«•72
Interstate Power Co..........................	........	.6	24,137.60	26,000.00	73	18,260.00	ft- I-8T	6.1«
Lorain Tel. Co...............................	........	.6	24,337.60	26,000.00	106	Q4,2ft0.00	7-81-2H	6.01
Michigan Public Ser. Co......................	........	.6	14,231.26	16,000.00	93	14,700.00	7-96-27	A.27
Ohio Cities Water Corp......................	........	.6*	24,000.00	26,000.00	93	23,260.00	10-13-29	A.72
TOTAL PUBLIC UTILITY BONDS.....			ft 181,302.12	« 134,306.87		9 107,260.00		
MISC. A INDUSTRIAL BONDS:								
Am. Ina. Union Bldg., Columbus, Ohio.........	...at...	.3	9,976.00	10,000.00	49F	4,900.00	8-28 23	«.02 *
Ashland Mfg. Dlat., Chicago..................	1 • • . t 1	.3	14.360.00	16,000.00	HF	1,860,00	19-19-89	«.0«
Bluffton College ............................	........	• 8*	24.87ft.00	26,000.00	60 F	18,600.00	8-11-27	«.A3
Campbell City Nat'l Bank Bldg., Omaha, Neb..	, ......	.6*	24,937.60	26,000.00	43F	12,000.00	8-17-2ft	«2A
City Hall Sq. Bldg., Chicago, III..............	........		9.97A.O0	10,000.00	IF	100.00	10 27-2«	«.27
Cleveland Terminal Bldg. Co..................	........		49,376.00	60,000.(M)	22 F	11,000.00	19-1A-2«	«08 .
Detroit-Cleveland Whae. A Realty Co..........	........		36,224.00	36,224.00	7F	2.436.8H	«• ft-27	«46
		.8	60,000.00	60,000.00	4« F	23,000.00	7- 1-97	3.00
Friachkorn Real Estate Co....................	........	.3	24,376.00	26,000.00	10F	2,600.00	8-23-97	8.08
Holly Sugar Corp............................	, . ......	.3	28.430.00	94,000.00	10»	24,720.00	ft-28-21	0.18
Lake Shore Athletic Club, Chicago............	........	.6*	24.937.60	26,0(M).00	4F	1,000.00	8- 8 2«	«.62
Lake Shore Athletic Club, Chicago............	........	.3*	2A.187.A0	26,000.00	4F	1,000.00	12- « 27	3,43
Maricopa, Arix., Debenture Rea. A Pr. Co.....	........	.3	3,260.00	3,260.00	16F	087.60	ft. H-»ft	3.00
Maricopa, Aria., Income Res. A Pr. Co.........	...... . .	.1	13,760.00	13,760.00	16F	2/112.110	ft- H'3A	1.00
		.3	22.H36.00	23.000.00	8F	1,840.00	MA 27	8.03
National Life Bldg...........................	........	.6	24,876.00	26,000.00	1F	260.00	1-97-87	«.03
Nixon Bldg. .................................			18.946.00	14,000.00	6F	700.00	U-lft-2ft	«.40
Ohio Forge A Machine Corp..................		.4-«	6,000.00	6,(MHI.00	H2	4,100.00	11-21-34	4.00
			29,926.00	30,000.00	4F	1,200.00	1-20-23	«.62
Produce Diat. Adm. Bldg.....................	........	.6*	0,976.00	10,(MM).00	2F	200.00	10-27 28	fl.68
Sherman Hotel Co...........................		.6*	9,866.00	10,000.00	90F	3,000.00	1-17-2«	6.30
Tiedtke Stores Realty Co.....................	........		3,000.00	3,000.00	30	2,400.00	10-27 2«	«,60
			6,000.00	A,000.(M)	HO	4,000.00	10-97-2«	3.60 *
			16,000.00	16,000.00	MO	12,000.00	10-27-2«	«60
			6.4H3.26	6,600,00	13F	090.00	12-27 2«	«on
			13.H30.00	14,000,00	1HF	2.A20.00	1-18-27	«.03
			2,970.00	8,000.00	18F	640.00	1-21-27	«.0«
Van Sweringen Co............................	. .......	.3	24.876.00	26,IMM),00	20F	6,000.00	11- 3-28	«.01
Washington Sq. Development Co., Detroit......		.3	24,876.00	26,000.00	38F	M,260.00	10-11-87	«.03
			12.937.60	,184)00.00	11F	1,430.00	10-28-2«	8.A2
TOTAL MISC. BONDS.................			ftft7.3H5.26	600,724.00		149,006.08		
TOTAL UTILITY A INDUSTRIAL.....			390.047.37	704,029.87		2A3.2AA.ft8		
TOTAL ALL BONDS ADULT DBPT.. ..			«6.694,687.00	96,486,124.44		ft4.Hn4.01H.66		
rMurw.
David Dublnaky, predsednik unije Intl. ladies Garment Workers.
Krojaška unija soglasno za CIO
Konvencij* u nadaljnjo pomoč Španiji in delavsko stranko
Atlantic City. N. J.—Konvencija krojaško unije Internstlonal I .miles Garment Workers, ki je bila zadnje dni zaključena v tem mostu, so je soglasno itrekla za CIO in oiienem tudi itoverila glavni odbor, naj nadaljuje s poskusi zs pobratImlio med CIO in Ameriško delavsko federacijo.
Prod konvencijo In tudi mod zborovanjem Jo bilo dosti ugibanja, kakšno stališče Im> zavzela konvencija o tem vprašanju. Vos dvom glodo stališča delegatov pa Jo bil razblinjon ob nastopu Johna L. Lowisa, kateremu Je konvencija priredila deset minutno ovacljo in v ritmu ponavljala: "CIO, C!0M.
Vprašanjo spravo med CIO in ADK je Lewis očrta! sledeč*! "Cas Jo kratek; ml imamo delo pred solaij: moramo organlil-rati, organizirati, organizirati. Kadar laimo organizirali ameriško delavstvo, in ako !ki laitem kdo hotel govoriti o miru, bomo tedaj o tem govorili,"
Kile» najbolj dramatičnih Incidentov konvencijo jo bil, ko je govoril španski (aialnnik v Wush-iligtoiiu Ferdinand de los Kioa o mučenlštvu lu križanju španskega naroda |>o fašistih. Trpljenje Je tako Živo risal, tla so se mnogi delegatjo Jokali,
Za {Nimoč španskemu delavstvu in za laibijanje fašizma na aplošno ter za |iodp!raiijo drugih vrednih delavakih Institucij je konvencija (slglasovala za dolar Izrednega asesmenta, katerega ho plačal vaaki član unije— okrog 245,000 po številu.
Tudi ai* Je izrekla za ustanovitev aplošne delavske stranke, kar naj se izvrši skozi Delavsko nestrankarsko ligo, Kksekutiva unijo je dobila nalogo, naj deluje za transformiianje te ligo v de lavako strank.o
Važno razpravo je tudi imela iflede organiziranih skupin v uniji. Na prl|siročilo odseka za pravila je sprejela točko, ki pre-poved u Je vae notranje organizacije ali klulie razen onih, katere aaiil^eioiilra glavni odlior. Organizirane skupine IhhIo dovoljene le tri mesece pred volitvami za uradnike, da InnIo lahko |Nistavllo svoje kandidate In vodilo agitacijo, Konvencija Je avtoriziralu tudi oklic več atavk, sprejela mnogo resolucij in slišala več zunanjih govornikov.
Rudaruha unija odo-
brila icdoio »tavko
Oilleaple, III, 27 maja,>-Krajevna unija progresivnih rudarjev je odobrila sedečo stavko v premogovniku Ku|»erlor Coal Co, v Wilsonvillu. To m* Je «godilo na masnem «hodu sinoči, katerega ae Je udeležilo okrog IttOO članov rodarnkr unije. Nobenega IzgMa ni, da bo alavka, ki je Izbruhnila pred oanitml dnevi, kmalu koneana.
Slavka voznikov buaov končana v Londonu
Uindon, 27. maja. — Slavkk 26,000 voznikov avtobusov, ki je bila oklica na 1. maja, je bila sinoči končana, ko so atavkarjl It-vojevall glavne zahteve. Val m bodo jutri vrnili na delo.


■-JTO^mau.
Možgani in življenje
Tri so vprašanja, ki modernega muw J možganov predvsem zanimajo: v, ^^ ko je zgrajena skorja velikih moES* k
^anakih operacij in ditve možganov, to posebno pri ^ J k^I vrste. Zadnja leta so prinesla v teh ^ vsakovrstno novo gradivo.
Predvsem je danes gotovo, da «.ta« ^ ška možganska skorja, ki predsta^A^ sebi umevno organ najvišje občutljivi podlago za vso nadaljnjo obdelavo uv^J vnanjih čutil (oči, ušes itd.), lijard živčnih stanic. Te stanice pa kakšen masiv, temveč so urejene v Tti ležijo druga nad drugo in dajejo mnoieSJ sti stanic v možganski skorji neki m^ T proučimo natančneje zgradnjo možgani je, uporabljamo v prvi vrsti miki£koD«u 7 iskave rezov iz te skorje. Ti rezi se da£? nes izvršiti s posebnimi postopki in uZl orodjem v izredno fini obliki. PosmViT? nične plasti, njih medsebojno razmerje niih s nejša zgradnja, omejitev v tako zvana predstavljajo še danes resen problem ki nil nima samo medicinca in raziskovalca duiernft bolezni, temveč tudi modernega filozofa in JI hologa. Saj zavisi baš od rešitve teh prohk mov mnogo vprašanj, ki se tičejo prastari vprašanja o zvezah med možgani in življenj med duhom in telesom.	^
Tudi širno področje raziskavanja moin» skih okvar po nezgodah je dalo nove rešit». Tu je vredno omeniti, da so posebno števil* rane v možganih po strelih iz časa svetovne voj. ne pripomogle do bistveno novih možganaki raziskovalnih metod. Med novejšimi zdravil», mi postopki je vredno zlasti omeniti tiate. ki omogočajo natančne določitve količine kov», ki jih je strelna rana dovedla k možganom. Gn za novejšo kemično spektralno analizo, ki & jo razvila šele pred kratkim brata fizika Walter in Werner Gerlach. Ta novi postopek omogok ugotoviti še tisočinko in celo milijontinko p* ma kovine. S pomočjo te metode sta lahko p* jaanila celo vrsto možganskih obolenj kot pJ sledico kovinskih sledov.
Posebno zanimivo področje v nevrologiji, a je znanosti o možganih, predstavljajo poekui da bi se možgani presajali. Te poskuse so vrli zlasti na nižjih živalskih vrstah, n. pr. dvoživkah. Znanost se bori še danes za resnico mri dvema naziranjema, od katerih prvo trdi, di je vsako življenjsko dogajanje v telesu pop), noma podrejeno določenim, samo za ta pogajanja urejenim delom osrednjega živčnega sistema. (možganov in hrbtenice). Drugo naziragfc nauk o plasticiteti (spremenljivosti) sistem občutkov pravi zopet v nasprotju z omenjeni! naukom o togih centrih, da so naloge osrednjega živčevja odviane od čutil in mišičja. Prvi naziranje pripisuje (možganom brezprimem moč nad telesnirrt življenjem, drugo naziranji predstavlja možgane In telo kot bistveno enakovredna činitelja. Jasno je, da bi mogle presaditve možganov z živali na drugo žival odi»-čiti borbo teh naziranj. Doslej so se takšn presaditve posrečile seveda le med bližnjimi vr stami živali. Prof. Giersberg je v dveh prime-rih presadil možgane neke vrste krastač v kliet neke vrste žab. Vprašanje je bilo, da li bodi možgani krastače sposobni spremeniti prvotai žabo v krastači podobno bitje. Razvila ie ji žaba, ki je dejansko imela marsikaj kravjega na sebi. Nadalje pa ae je pokazalo, da s tudi čutila in mišice vplivale na delovanje m<* ganov, ki so se prilagodili v veliki meri njila vemu delovanju. Odgovor glede pravilnost! obeh zgoraj omenjenih teorij bi bil torejj v tem primeru posredovalen. Giersberg pra« da se z možgani presadi tudi nagonsko iivljj nje, toda način izvedbe nagonskih del zavisi d posebnosti prvotnega organizma, to je od nje govih mišic in čutil. V tem smislu bi torej I* ko govorili o spremenljivosti možganov, ki jI ne smemo smatrati za neko vrsto stroja, leave« kot del v celoti organizma, ki združuje/ sebi možgane, telo in življenje,—M. B. K.-»
Leče brez stekla
Pred kratkim so v Londonu demonstrirali* postopek, po katerem vplivajo leče iz novovr* nega, steklu podobnega tvori vs.
Te leče prihajajo že popolnoma porab*" strojev za vlivanje In jih je mogoče takoj tirati na fotografske kamere, v naočnike.«* noglede itd. Nove leče izdelujejo v skladi' njih rabo iz različnih plastičnih snovi » ■ praktično ne morejo zdrobiti. Tehtajo polovico toliko, kolikor steklo m < , u	«irvnijwiii v»o ¿p neke prednosti p
PROSVETA
«m» m in* aa mkiim. tu* • «a* »i
to Ohm SM m «to to* SM m prt M»i m
Kdaj pride "teden dela"?
Ameriški ourooimsi aparat za kovanje javnega mnenja spet razsaja, odkar je Rooaevelt priporočil kongresu, naj dovoli poldrugo milijardo dolarjev za podporo brezposelnim v prihodnjem fiskalnem letu.
Z našega stališča je U vsota zelo mršava. V zadnjih dveh letih je kongres potrošil sedem milijard dolarjev za direktne in indirektne re-lifne namene, toda brezposelni delavci so v ogromni večini dobili komaj drobtinice. Ce je treba pomagati osmim ali desetim milijonom ljudem, ki imajo družine, je milijarda dolarjev — nič.
Poldruga milijarda bo slabo zalegla skozi eno leto, toda Roosevelt računa, da se od 1. julija 1937 do 1. julija 1988 vrne toliko brezposelnih delavcev na delo v privatne industrije, da bo poldruga milijarda dolarjev zadostovala za one, ki še ostanejo brez dela. Pravimo, da Roosevelt računa, dali se pa račun obnese, ni odvisno od njega, marveč je docela v rokah laatnlkov industrij.
Roosevelt pravi, da letos ne bo priporočil kongresu nobenega zvišanja davkov. Višjih davkov na dobičke torej ne bo samo zato, da se kapitalisti ne bodo mogli izgovarjati, da jih je vlada še bolj obremenila in vsled tega ne morejo povečati «vojih obratov ter uposliti večjega števila delavcev. Koliko bo to pomagalo, je zelo dvomljivo; kapitalisti se bodo kljub temu izgovarjali in robantUI.
Ameriški kapitalist! so ostali "žilavi indivl-dualisti". Depresija jih ni nič naučila in novi deal jih ni pripravil k socialni odgovornosti, to ae pravi k občutju socialne odgovornosti. Oni kar naprej kriče, da vlada mora ustaviti relif-ne stroške in pozabiti na brezi>oselne delavce, sami se pa jako slabo brigajo, da bi vladi po-mogll ustaviti relif no breme z u|H>slevanJem brezposelnih milijonov.
V Ameriki so v navadi razni dnevi in tedni, ki so posvečeni tej ali oni kampanji in tej ali oni sentimentalnosti.
Vsako leto se ponavlja "materinski dan", "očetovski dan", "jabolčni teden", "čistilni teden", teden, ki Je posvečen zdrsvju itd.
Nihče se |»a noče »pomniti, da bi se upeljal tudi dan ali teden dela. To bi bil teden, v katerem se bi delodajalci kosali med seboj, kateri bi uposlil čim več delavcev. Najbrže bi se delodajalci silno nsmrdnili, če bi jim kdo svetoval kaj takega. Kajti to bi bilo posegsnje v njihovo privatno področje, v njihovo iniciativo in busi-ness.
Vzllc temu bi Roosevelt in njegova administracija ničessr tako toplo ne pozdravila kot tak teden; pozdravili bi ga tudi delavci, zlasti brezposelni, In pozdrsvltl bi gs morsll tudi trgovci, saj bi več zsslužka med ljudmi pomenilo boljšo trgovino.
Končno, če novodealska vlada stoji na stališču, da je ekonomsko blagostsnje Združenih držav odvisno od privatnega kapitalizma, tedaj bi morala ssms pritisniti ns privatne mogotce industrij drugsče kot s samimi a|»eli. Roosevelt ni tako naiven, da bi ne vedel, da z golimi apeli na dobra srca delodajalcev ne bo nič dosegel.
Magnatje industrij in financ hočejo imeti uravnovešen proračun vlade, hočejo odpravo relifnih izdatkov, nikakor se pa nočejo podvizati, da bi v splošnem čim prej odpravili brezposelnost in dsli delavcem dovolj zaslužka.
Roosevelt bi jim morsl (»okazati, kako se to lahko doseže. Na vi je naj jim davke ns dobiček tako visoko, ds Is» vlsds Ishko krila izdatke in zadeva bo rešena. Ce nočejo oni rešiti problema brezposelniMiti, naj ga reši vlsds z uposli-tvijo vseh brezposelnih delavcev pri javnih delih po dostojnih plačah in rsčun te iijHmlitve naj plačajo bogatini z višjimi davki!
Ali bodo novodealcl res vso večnost poslušali to godrnjanje in zabkvljanje, medtem ko se kriza bresposelnosti ksr naprej vleče? Vsakdo, če ima tudi pravljično angeljnko potrpežljivost, se bi moral naveličati tegs po tolikem času.
Vsakomur, ki noče biti nalašč slep, mora biti danes jasno, da je privatni kapitalizem nezmožen, da bi prevzel socialno odgovornost za delavce in nezmožen, da bi zadovoljil sebe in de. lavce.
Kadar je to Jasno, tedaj se je trebs resno baviti s vprašanjem: ali naj Amerika še nadalje zaupa svojo usodo privatnemu kapitalizmu? Ali ni že čaa, da resno mislim«» na nekaj novega in ls»ljega. ki naj nadumeali skrahirsni in kronično boleha vi sUtrm privatnega kapitalizma?
Glasovi iz naselbin
Pripravljen izmenjati brošure a "fatri"
Sharon, Pa. — M n o g o sem
že čital v Prosveti, da so razni člani SNPJ prejeli iz lemontake-ga kloštra neke svete bukvlce pod imenom Naša straža.
Čudim se, kako to, da tudi meni nI poslal pater Bren eno takšno pratiko. Tudi jaz sem član SNPJ, ki je ustanovljena na svo-bodnomiselnem temelju. Lemont-ske flečkajnarje pa proaim, če imajo še kaj v zalogi omenjenih pratik, da mi eno nemudoma pošljejo, kajti v zameno jim bom poslal knjižico z imenom "Žrtve mladega kaplana." Omenjeno knjižico je fajmošter spisal par dni pred svojo smrtjo, torej veste, da se ni iagal, ko se je pripravljal "za večnost". V tej knjižici omenjeni kaplan opisuje kako na grd način je svoje farane goljufal in od njih pobiral denar za ničvredno blago.
Cujte in strmite, v knjižici se čita dobesedno tudi tole: "Ko sem bil za kaplana v neki fari v Sloveniji, je hodila nebeško lepa šestnajstletna deklica k meni k spovedi, in sicer vsak dan. Deklica je bila silno pobožna in ni vedela razlike med moškim in žensko. Mnogo dni sem bil tako rekoč v žerjavici, ko sem apove-doval to krasno deklico. Nekega dne sem ji v spovednici namignil, da ni dobro biti samo pobožna in verna, kajti pobožnost brez svetega duha ni mogoča. Svetoval sem ji, naj se po spovedi in maši oglasi v faroviu, da ji bom svetega duha navdahnil."
Rečeno in storjeno: mlada deklica se je odzvala in je šla v župnišče. Ko je deklica prišla v gospodovo sobo, sta začela moliti, da je na ta način kaplan odstranil vsak sum. Posledica tega sestanka je bila, da je deklica čez par mesecev spoznala, da bo postala mati. Iz strahu In obupa se je zastrupila. Vidite, patri, take knjige vam lahko pošljem. Pa saj je menda najboljše, da ae v ogledalo pogledate, pa boste videli štingeljca, kako je kosmat.	/l
Nadalje vam lahko postrežem z brošuro Vodiške Johance, kf bi jo vi morda z veseljem čitali in se čudili, kako je mogla na tak spreten način telečjo kri potiti. No to je vse od Boga dano, kakopak.
Lemontaki flečkajnarji niso nič drugega kot kravji pastirji in sprideni študentje. Stara domovina jim ni pustila lenariti, zato so prišli v svobodno Ameriko, da tukaj revne ljudi držijo v temi in jih izžemajo. Človek bi se počutil srečnega, ako ne bi nikoli poznal cerkve in duhovnov, kajti ti dušni pastirji so že mnogo hudega povzročili s tem, da držijo ljudi v nevedl.
Naj bo tudi povedano Ameriški domovini, da delegate SNPJ v Clevelandu ni treba prav nič Itozdravljatl, kajti naši delegatje ne potrebujejo vaših hinavskih (Nizdravov.
Jack Yert, 262.
Sijajna manifestacija članstva SNPJ v metropoli Itridgeport, O. — V petek ve čer, dne 21. maja. smo se od pravili na |>ot v Cleveland, da |K)setimo veliko konvenčno prireditev — I »anket v poč as t delegaciji SNPJ v SND. Z menoj je bila mojs soproga in hčerka Vera Hrlbernlk in Ana Havda iz Maynarda. Po malo več ko štiriurni vožnji smo dospeli do prve iMistaje, kjer se Je ustavila Vera. Kmalu nato Je nastala velika nevihta. Ko se je mslo poleglo, smo pot nadaljevali in John Rcl»o| ml. nam je bil za ks-1 žipots. Kmalu smo dospeli ns 74. | cesto, kjer smo odložili našo prtljago, John ps je dejal, ds nocoj nam ne kaže a|»ati in smo se spet podali na pot,
Naslednje Jutro sem komsj čsksl časa, da se s hčerko po* dsm v konvenčno dvorano, ker je zborovala delegacija enajste redne konvencije SNPJ v sobo-to *snM» dopoldne. Ko sem vstopil v dvorano, so se pričels po-zdravljenja in rokovanja z znanci in prijatelji, da ni bilo ne kon-' ca ne kraja, kajti s večino dele-1 gstov nem znan. Seveda me je! zanimal |»otek konvencije. Odg«»-' vori «m» bili povoljni o ko »venčnem delu, vsaj do takrst. Spre«j teli bili vsi važni načrti in
predlogi brez opozicije. Vse to jamči, da bo SNPJ ostala še v bodoče na delavskih principih. Seveda je na konvenciji tudi nekaj reakcije, ki je pa šibka. Vse je odvisno od delegacije, kakšne odbornike bo izvolila v vodstvo SNPJ za bodoča štiri leta. Delegatje so mi pravili, da so lemont-ski patri s svojimi napadi na SNPJ in njeno vodstvo precej pripomogli, da so bili sprejeti dobri zaključki brez opozicije. Kajti delegatje ao bili dobro pripravljeni, da odbijejo vsak le-montski manever ter da najodločneje obsodijo frančiškanako vmešavanje v notranje zadeve SNPJ.
Konvencija poteka v lepem redu naprej in ko bodo te vrstice priobčene, bo že menda zaključena ali pa pri koncu.
Tudi A. D. je priznala, da je šla lemontska propaganda po vodi s tem, ko je poročala, da delegacija vzorno zboruje in-njen sentiment je v skladu z jednoti-nimi principi. Pozabili pa so o-meniti, da ao bili in so še v le-montskem taboru, da so ob vsaki priliki mlatili po Prosveti, po SNPJ in njenih odbornikih ter principih naše jednote. Odmev na vse to njihovo blato se je pokazal v kupu brzojavnih pozdravov in pisem, v katerih člani navdušujejo delegate, naj delujejo še naprej za ohranitev SNPJ na delavskih principih. Spodbujali so jih, naj stojijo na straži proti reakciji. Pokazal je banket in program v soboto večer, kajti kaj takega ne pomni zgodovina slovenskega Clevelanda. Tako je povedal tudi sodnik Lavše, s katerim sem imel priliko se seznaniti in osebno govoriti. To je povedal stoloravnatelj Matt Petrovich in to so poudarjali vsi govorniki na banketu, katerega se je udeležilo več ko 2000 poseJ> nikov, mnogi pa niso mogli dobiti vstopa in so ostali zunaj. Ban-ketni odbor kaj takega ni pričakoval, da bo tak naval. In tisti, ki so ostali zunaj ter bi radi šli v dvorano, so ponujali od dva do pet dolarjev za vstopnino, da l^i, lahko šli v dvorano. * • Avditorij SND je bil nabito poln. Posetniki so prišli z vsfeh krajev Združenih držav, da se ne govori o domačinih. To je jasno pokazalo, da je Slovenska narodna podporna jednota velika družina in da je njeno članstvo pripravljeno žrtvovati se za njena načela in njeno delo.
Udeležil sem se že mnogih prireditev in konvencij ter banketov. Toda kaj takega nisem še nikdar videl —kaj takega ne bi bilo mogoče pripraviti nikjer kot le v naši slovenski metropoli. Članstvo in odbori so delali noč in dan. Vse napredne kulturne organizacije so dale svoje moči na razpolago, da so izkazale svojo naklonjenost delegaciji SNPJ.
To je bila impozantna manifestacija naprednega slovenskega delavskega življa, ki je bila v čast naši metropoli in bo zapisana v zgodovini SNPJ in mesta Clevelanda!
Banketnega programa ne bom opisoval, ker vem, da so ga že drugi. Omeniti pa moram govora lx>tricha in Pogorelca, ki sta posegla tja, kamor je bilo treba poseči, Vse priznanje obema! Tudi Grill je dal razumeti, da le
v skupnosti napredka bomo napredovati. Impozantna slika je bil nastop mladinskih zborov in odraslih pevcev. Sploh je bil ves spored lep.
Po sporedu se je pričela zabava in udeležba je bila tako velika, da se je res vse trlo do jutranje ure. Razume se, da v taki gneči ni mogoče najti osebe, ki jo bi rad videl, delj pa nisem mogel ostati v metropoli, da se bi pogovoril s tem in onim. V nedeljo dopoldne pa smo obiskali več prijateljev in znancev, med njimi tudi Lojzeta Eršteta. Seveda smo le največ debatirali. Popoldne smo se spet udeležili prireditve mladinskih društev. Tudi tam sem se seznanil z več osebami, ki jih prej nisem poznal in oni ne mene. Erštetova je predstavila Ažmanovo, katera je mislila, da sem ,kakšen velikan, hrust In star. Zadnje bo najbolj držalo, kajti leta mi lezejo na grbo, glede velikosti pa se je ukani la. Dejala je, da si je že davno želela me spoznati, kdo je tisti Snoy, ki piše v Prosveto in vselej rada čita moje dopise. Hvala zg prijaznost! Veseli me, da je AŽmanova napredna žena.—Podobno se je pripetilo v par drugih slučajih, da so me poznali le iz Prosvete in Proletarca. In sedaj, ko smo se prvič osebno spoznali, je bilo veselje na obeh straneh.
Nedeljskega programa ne morem dosti opisovati, ker sem se moral prekmalu odpraviti proti domu. Nastop naše mladine v raznih točkah je bil zelo dober. Igrici sta bili kratki in šaljivi. Bergantova dekleta iz Lisbone, pet po številu, so s svojo godbo in petjem napravila dober vtis na navzoče. Seveda imajo v metropoli razne umetnike v godbi in drugem, katere je veselje poslušati. Metropola se ponaša z dobrimi talenti, ker je velika, manjše naselbine pa imajo svoje.
Ob 5.30 smo zapustili SND in ob d. smo odrinili iz metropole.
Kar se tiče mojih vtisov o tem obisku, vam povem, da jih je toliko in tako lepih, da bi napisal o njih celo knjigo .Toda sedaj so na vrsti konvenčni zapisniki in vem, da bo marsikdo še pisal o svojih vtisih, ki jih j# dobil začasa 11. konvencije SNPJ v metropoli. Rečem le to, da sem vesel, ker sem se udeležil in videl dobro razpoloženje delegacije In občinstva sploh. Konsta-tiram, da so nasprotniki in sovražniki SNPJ in Prosvete pošteno pogoreli s svojo mračnjaško propagando na vsej črti! In sicer so tako temeljito pogoreli, kakor še nikdar prej v vsej naši zgodovini! To je, kar šteje! To bo podkrepilo delo SNPJ, da bo še bolj rastla! Naši mladini so se potom zahrbtne propagande naših črnih sovražnikov odprle oči, da je spoznala njihovo hinavsko delo. Vse to skupaj nam je v veliko zadoščenje!
Živela SNPJ! 2ivela napredna misel našega delavstva!
njihove godbe. V metropoli ao zadnjič napravile zelo dober vtis in med nami ga bodo tudi.
Naslednji dan, v nedeljo 18. junija, pa bomo šli na zlet in proslavo dneva SNPJ v Canton. O programu ste že čitali v Prosveti. To bo velika manifestacija članatva SNPJ, ena največjih. Zato pa vsi na to veliko slavje naše mladine in starine!
Na svidenje 12. junija pri nas na veselici naše dvorane in naslednji dan 13. junija na slavju dneva SNPJ!
Joseph Snoy, 13.
Zbor Jadran vabi v prirodo
Cleveland, O. — Jadranova pesem bo spet donela v nedeljo, dne 30. maja, na Pintarjevih prostorih na St. Clair ave.
Sezona za spevoigre ali operete in koncerte je končana, pevci zbora Jadran pa nam bodo namesto tega dali obilo užitka v prirodi. Tam se bomo lahko zabavali svobodno in sproščeno. In zabave bo več ko dovolj. Prošnja ljubiteljev prirodc je tudi uslišana — komarji so se podali in se bodo držali proč, ker je zanje še prezgodaj.
Vsi vemo, da na Jadranovih prireditvah se počutimo kot doma. Uljudno vabimo tudi delegate 11. konvencije SNPJ, da nas posetijo in tako pozabijo na domotožje. Naša želja je, da ee bi še enkrat pošteno razveselili v našem krogu predno odpotujete domov v svoje naselbine. S tem pa tudi upamo, da nas boste o-hranili v lepem spominu, kajti lepih, prijetnih spominov človek nikdar ne pozabi in se nanje z radoatjo spomne.
Kar se pa tiče postrežbe v jedači in pijači, vam jamčimo, da bo vse okej in da bo vsega na razpolago. Imamo namreč dve "celi" kuharici. Polke in valčke bodo preskrbeli bratje Krištof, ki so izborni muzikanti, kakor tudi pevci zbora Jadran. Za dobro kapljico bo gotovo skrbel naš stari pevec Leo Laušin, ki se prav dobro razume na kapljico.
Pridite, da se bomo skupno zabavali in skupno zapeli Morje Adrijansko in pa več drugih!
Ljubitelj petja.
Kakor je bilo že poročano, bo do na tukajšnji prireditvi, ki se bo vršila v korist naše Društvene dvorane v soboto 12. junija, igrale Bergantove hčerke iz Lisbone. One so se dobro izpopolnite v svoji godbi, zato pa ne zamudite te lepe prilike, da pridete na našo prireditev v velikem številu in se zabavate ob zvokih
Sijajni uspeh banketa Detroit, Mich. — Dne 22. maja zgodaj zjutraj smo se zbrali skupaj, da gremo v Cleveland pogledat delegacijo na konvenciji SNPJ. Okrog 50 nas je šlo. Ko sem stopila v dvorano, mi je od veselja srce hitreje bilo. Vesela sem bila, ko sem videla naše zborovalce, ki določajo smeri in pota SNPJ. Njihovi zaključki so dobri in smotreni.
Zvečer smo šli na konvenčni banket. Človek ne more opisati vsega, kaj in kako je bilo na banketu. Banketni program, mladinski zbori in odrasli pevci pa govorniki. Udeležba pa tako ogromna, da še nikdar kaj takega. Seveda smo se sestali z mnogimi prijatelji in znanci. Vse je bilo veselo, vse navdušeno.
Naš SND priredi balincarsko tekmo v soboto 12. junija ob 4. popoldne. Vabljeni ste vsi, moški in ženske. V dvorani bo igrala godba, John Jane se bo pridno sukal pri bari, dekleta pa okrog miz. Ne pozabite! — To soboto pa zbor Svoboda priredi zlet v Harryetto. Udeležite se!
Mary Jurca, 121.
jo v optičnem pogledu baje neke prednoaor steklom. Brušenje in polirsnje odpade. ^ mogoče izdelati hitro v poljubnih mn«»" ^ čeprav je tvorivo samo ns *ebi drage, na zadnje le cenjše od običajnih Novi izum je na Angleškem dal razm«» novi industriji.
Pred dvajsetimi leti
1917)
ULJI
Prwtewlae
laikov, ki so ŠU v boj sa zvišanje plače, t New York«.
(Is Prosvete z dne 2* Domače vesti. V Johnston CM«, umrl Ivan šragel, član 8NPJ.	^
Delavske vesti. Pričakuje i*.** 0 ney v San Franciscu, ki je bil re^n vešalih, dobi novo obrsvnsvo.	^ ^
Svetovna vojna. Italijani ns ^""Z** dirajo dalje, toda na Dunaju »mMJ° r-o italijanskih zmagah.	^
Kta*ks revolucija. DelegsU*	—
, V.M1I1„,u izrekli V** so se na svojem zborov snju
ratnemu miru.

pettek.
28. maja.
or
jiaJSTA redna konvencija snpj
crsTA SEJA—19. 1937 popoldne
5	(Nadaljevanj« ■ S. atrani)
.vržejo tri zaporedne konvencije a tričetrtinsko veči-tr g» ne " ih (Jejegatov in gl. odbornikov, ali pa članstvo s tri-večino s splošnim glasovanjem pri treh referendumih, ^J!enega referenduma do drugega mora poteči najmanj tri
ltU: jgmči članom osebno svobodo verskega, filozofičnega, n° in političnega prepričanja; noben član pa nima pravice ¡«jednote, svojega društva ali publikacij jednote pri izvajanju
,,iineifa principa svobodne misli.
Mrmolya prečita člen II, ki je brez ugovora sprejet kot čitan
^	ČLEN II
Ime, glavni stan in delokrog
uxw 1 Ta organizacija se imenuje "SLOVENE NATIONAL VEFIT SOCIETY" (Slovenska narodna podporna jednota).
J urad je v mestu Chicagu, okraj Cook, država Illinois. U.u 2 Delokrog jednote, kjer se lahko ustanavljajo in vzdr-krajevna društva, je v Združenih državah ameriških, njih ijih in Kanadi. Glavni odbor ima pa pravico, ako uvidi po-
, U delokrog omejiti.
' Mrmolya prečita člen III. Br. Kerie opozori, da je prevod uvensčini zelo slab in bo potrebno ga predelati. Br. Vider izja-
i se bo to kasneje izvršilo.
Kerie nadalje poroča, da je njih odbor črtal besedo "pravne" Kamenjal t**edi "upravnega odseka" z "glavnega odbora", ritke razprave se udeleže bratje Ban, Crnkovič in Zaitz (Chi-), nakar je člen soglasno sprejet in se glasi:
ČLEN III Namen in sredstva
čka 1. Namen jednote je: organizirati osebe obojega spola, telesno in duševno zdrave in dobrega značaja, v bratski pod-i organizaciji v izključno korist članov in njih dedičev, ne za tek, kot določeno po zakoniku države Illinois. Organizacija oji iz krajevnih društev in ima ritualistično in reprezentativno to vlade (uprave). Plačuje svojim članom in njih dedičem tnine, odškodnine in bolniško podporo pod pogojem, ako člani njujejo določbe členov inkorporacije in ustave ter pravil orga-ije, ki so sedaj v veljavi in kakor bodo pravilno sprejeti v V ta namen izdaja jednota zavarovalne certifikate, vse-¿e določbe o izplačilih smrtnine, in ostale podpore v kolikor <l»oti uvidijo potrebne. Ima pravico ustanoviti sklad ali skla-kolikor je potrebno, v katere zbira prispevke (asesment), sane na člane, v svrho izplačil smrtnin in drugih podpor, ievanje zavetišča in bolnišnice, v kritje upravnih stroškov in novitev rezervnega sklada ali skladov v namene kot določeno dnotinih pravilih.
'očka 2. Dalje je namen jednote pomagati svojim članom kul-, dajati jim nasvete, podpirati dobre kulturne ustanove gmot-moralno in izvajati v splošnem vse pravice, katere imajo po nu bratske podporne organizacije; nuditi zavarovanje otro-sprejemati v jednoto člane drugih organizacij z združitvijo glas ju z določbami zakona države Illinois in s pogoji, ki so po nju glavnega odbora pošteni in pravični za člane organizacije, lede členu IV se vname kratka a Živahna razprava, katere se 4e bratje Kosela, Kerže, Tekautz, Cainkar, Lotrich, Kumer, tich in Vider, nakar je člen sprejet kot čitan:
a*« iv . ; '
Oblika in uprava
'očka 1. Jednota je sestavljena iz krajevnih društev in ima zentativno obliko (formo) vlade. Člani so organizirani v kra-Bih društvih, ki ho podrejena v vseh ozirih najvišji zakonodajni
miei organizacije.
'očka 2.-Najvišja zakonodajna zbornica in vrhovna oblast jed-t je redna ali izredna konvencija sestavljena iz glavnih odbor-»v in pravilno izvoljenih delegatov. Izvoljeni delegati morajo iatavljati večino in ne manj kot dve tretjini glasov pri glaso-jih. Uprava jednote je osredotočena v najvišji zakonodajni mici, referendumu in glavnemu odboru, r Mrmolya prečita prvo točko pravil, ki je sprejeta brez ugo-* in se kiuhi :
PRAVILA Konvencije
<*ka 1. Redno zasedanje najvišje zakonodajne zbornice (kon-cije) jednote se vrši vsako četrto leto po 1937, ob času in v kra-k«t določeno na prejšnjem zborovanju. Glavni odbor ima pa v,co v »lučaju pojava kužnih bolezni ali radi drugih tehtnih ' m ix> mnenju glavnega odbora opravičljivi, spremeniti >n kraj določen na prejšnjem zasedanju konvencije in določiti «o mesto ter čas zborovanja.
**dno zasedanje najvišje zakonodajne zbornice se vrši, ako »odloči dvetretjinska večina članov glavnega odbora, ali na krajevnih društev, ki pa mora biti odobren od toliko dru-J. «aterih skupno število članov je ne manj kot 20% vseh čla-orVanizacije. Ako je tak predlog tako odobren, tedaj mora PMlofcen vsemu članstvu na splošno glaaovanje, in ako je j1"" "dobren z večino oddanih glasov, tedaj se vrši izredno za-najvišje zakonodajne zbornice (konvencije) ob času in , " določenem po glavnem odboru. V vsakem slučaju pa mora na ali «lučaj, radi katerega ali katere je izredno zasedanje Ml O katerem naj izredna konvencija razpravlja in odlo-"*vwl**n Jasno na glasovnici, razposlani članom; na izrednem ne „e «me odločati ali razpravljati o ničemur drugem , no 0 u-™< kar je bila izredna konvencija sklicsna. M«va o «klicanju izredne konvencije mora biti objavljena ne phot trideset dni pred pričetkom konvencije.
' « Prvega odstavka 2. točke se rszvije kratka razprava, v
F" Posežejo
Mrtliitar.
" priporočili in pojasnili brstje Brilli, Spiller, Ko-. n«r. U)vrovich in Bruce.
iirnii,, »)ra(a malraja je soglssno sklenjeno, da se debata ,n vovorninka lista črta. / ' brat še rad govoril, pojasni br. Petroviči», ds se ( 'nr"ti ^burnem sklepu konvencije in ne more dati lr ( ***** ^de "tvari.
i f'"rhhf polaga, da se odsUvek sprejme kot čitan. Podpi-"*l*sno sprejeto. Glasi se torej:
r*k«

pn
Volitve delegatov
iu». Vsako društvo, ki ima v mesecu pred volltva-'» m letu sto ali več rednih (dobrostoječih) članov. Mati enega delegata; društvo, ki Ima dvestopotdeset iV» «ma pravico do dveh delegatov; nobeno društvo i--Klati več kot dva delegata. !'*n drugi odstavek, priporoča br. Valetirfc. da se ■pravnemu odboru, da združi društva v svrho - Br. (flaiar teli. da bi se našel kak boljši način (bi ne bi bilo toliko sitnosti. Nodtr v imenu odbora za pravila pojasnita, da * ^meljiu, prpreAe tal i ter prišli do zaključka, da Je *ot je tu naveden.
tUlJo na «. strani)	___
ita
"js. tak keri-e i
PKOIVETI**'
POROČILA GLAVNIH ODBORNIKOV
MNOa8' FUND
Rat* oi
Intarart
Valita
»'ar Valu«
GOVERNMENT BONDS:
H. O. L. C...........................................3
H. 0. L. C...........................................2%
H. O. L. C............................................
TOTAL GOVERNMENT BONDS................
MUNICIPAL BONDS:
Bessemer City, N. C., Int. Funding.....................2
Bessemer City, N. C„ Sower Ref. Series A..............3-6
Clay County, Tenn., Road..............................
Harris County, Tex., Drain Dist. 12....................fl
Harris County, T«a., Drain Dist. 12....................6
Harris County, Tex., Drain Dist. 12....................fl
Harris County, T«x., Drain Dist 12....................fl
Harris County, T«x., Drain Dist. 12..............i.....fl
Harris County, T«x., Drain Dist. 12....................fl
McAllen, Tex., Street Impr............................. %
TOTAL STATE, COUNTY AND MUNICIPAL.... TOTAL GOVERNMENT, STATE, COUNTY AN1)
MUNICIPAL ................................
INDUSTRIAL BONDS:
Harrah, Chas. W. Co., 1st Mortgaf«...................fl
Lake Shore Ath. Club Mortgage Bonds.................flVfc
Mc Kin ley Land A Lumber Co., l«t Mortgage............7
Lake Ports Supply Co...........................4
Wm. G. Spoeri, R. E. Bonds...........................
TOTAL INDUSTRIAL BONDS..................
TOTAL BONDS ...............................
ill
i !il> i Hi-'
2,075.00 1,100.00 t,(MM
2,075.00 1,100.00 5,000.00
8,260.94
166.00 1,000.00 1,047.60 5,608.43
6.608.43
6.608.44 6,608.44 6,608.44 6,608.44 6,000.00
8,176.00
166.00 1,000.00 1,000.00 6,000.00 6,000.00 6,000.00 6,000.00 6 000.00 6,000.00 fljOOO.OO
$ 41,263.12 f 38,166.00 9 40,514.06 9 4fl.330.00
14,060.00 4.U87.60 10,000.00 10,762.00 7,800.00
14,100.00 6,000.00 10,000.00 10,062.00 7,800.00
106 103 106
00 57f 100 106 106 106 106 106 106 (16
4 K 4P
UF 6 f
100
2,178.60 1,130.00 6,260.00
0-14.34 3.00 0-28.34 2.76 3-21-36 2.07
8,668.60
03.00 670.00 1,000.00 6,260.00 6,260.00 6,260.00 6,260.00 6,260.00 6,260.00 3,000.00
I 60,600.60 9 60,862.00
9 lOfl,113.60 9 103,182.00
9 37.0fl3.00
9 46,621.60
664.00 200.00 1,100.00 007.00 7,800.00 9 10,t)fl I .SO 9 66.283.10
0. 3-3A 0. 3-3(1 8-27-24 0. 7¿23 0- 7Í3 0. 7-23 0. 7-23
0-	7-23 0. 7-23
1-21-26
6-11-27 0-16-2(1 12- 6-27 6-23-26 0-24-32
2.00 3.00 6.00 6.60 6.60 6.60 6.60 6.60 6.60 6.20
6.00 6.62 fl.Ofl 0.62 6.60
ADULT DEPARTMENT mortgage8 owned December ii, 1m6
	No.	Amount			No.	Amount
Cleveland, 0...	... 2	9 68.600.00	Cleveland, 0...	• 1	. 0fl	2,307.00
W i Hard, Wis...	... 3	1,400.00	Cleveland, 0...	«*	. 08	1,089.06
Cleveland, O____	... 4	46,000.00	Cleveland, O...	,.	. 00	1,711.18
Lawrence, Penn	... 6	6,66040	Cleveland, O...	».	.100	. 2,686.42
Gary, Ind.......	... 7	1,760.00	Chicago, 111....	•.	.106	1,000.00
Milwaukee, Wis	... 8	125,000.00	Gary, Ind.....	• •	.107	1,160.00
Cleveland, O... Springfield, III.		3,060.00	Milwaukee, Wis	, J	.108	3,070.00
	...14	7,060,75	Chicago, III....	• i	.110	38,763.27
Chicago, 111...:.	... 17	4,676.00	Waukegan, III.	•.	.111	2,600.00
Youngstown, 0	...22	6,080.50	Cleveland, 0...	...	.112	8,000.00
Coverdale, Penn	...25	1,700.00	Chicago, 111,...		.114	3,600.00
Gary, Ind......	... 261	700.00	Cleveland, O...	• i	.116	1,400.00
Detroit, Mich...	... 27	9,000.00	Detroit, Mich..		.117	1,260.00
Clevqlnnd, 0,		5,300.00	Mount Lebanon,	Pa.118		15,000.00
Detroit, Mich...	... 31	020.00	Gary, Ind.....	i..	.110	1,800.00
Detroit, Mich...	...34	2,224.00	Gary, Ind.....	*.	.121	3,160.00
Gary, Ind.....	...35	2415.60	Milwaukee, Wis	♦	'.122	4,400.00
Cleveland, 0	37	2,42743 1,200.15 1,543.81	Duluth, Minn		123	1,400.16 2,000.00 2,000.00
Cleveland 0	38 '		Chicago, III			
Cleveland, O....	... 41		Cleveland, O...	. •	.126	
Cleveland, O....	...44	1,430.01	North Chicago,	111	.126	2,000.00
Cleveland, O....	...47	3,083.46	Cleveland, O...	•.	.127	2,000.00
Cleveland, 0...,	... 50	3472.76	Berwyn, HI....	i.	.128	3,000.00
Cleveland. O...,	...52	1,871.60	West Allls, Wis	,,	.180	1,700.00
Cleveland, O....	...53	842.23	Cleveland, O...	. a	.181	1,076.00
Cleveland, O....	...54	2,678.51	Chicago, HI....	. •	. 132	1,800.00
Cleveland, O...	..„61	2,039.61	Cicero, III.....		.133	4,600.00
Chicago, 111.....	... 88	4,060.00	Milwaukee, Wis		.186	8,000.00
Milwaukee, Wis.	...60	6,000.00	Chicago, IU....	..	.138	4400.00
Berwyn, 111.....	...71	1400.00	Cleveland, 0...	t,	.180	1,000.00
Dotroit, Mich...	...72	1,676.00	Kenosha, Wit..	..	,140	1,600.00
Clarendon Hills,	III. 78	2,600.00	Cleveland, O...	. k	,141	4,660.00
Wsrren, 0.....	...74	1471.70	Cleveland, O...		.142	1,700.00 2,000.00
Cleveland, 0....	...75	2,500.00	Chicago, III....	• .*	.148	
Detroit, Mich..	...78	3450.50	Highland Pk., Miel		i i 144	1,098.79
Chicago, III....	...79	6400.00	Chicago, HI....	..	.14(1	1400.00
Cleveland, O...	...80	5,800.00	Detroit, Mich..		,147	1,000.00
Cleveland, O...	...81	1,218.20	Berwyn, HI....		.148	1,500.00
Cleveland, O... Cleveland, O....	...82 ...83	1,642.71 1444.10	Lyons, III.....		,149	2,850.00 8,100.00
			Cleveland, 0...	.. i	.160	
Cleveland, O...	...84	1,11244	Milwaukee, Wis	•.	.161	1,400.00
Cleveland, O...	... 88	2,030.85	Euclid Village,	0.	.164	3,840.00
Cleveland, O....	...01	817.00	Chicago, HI....	..	,156	4,000.00
Cleveland, O....	...02	1,082.87	Avella, Pa.....	,.	.166	8,100.00
Cleveland, O...,	...03	2,111.23	Detroit, Mich..	...	.167	2,600.22
Cleveland, O....	...04	3,013.47	i	»/1		9520,718.00
Cleveland, O....	...05	1,051.83				
JUVENILE DEPARTMENT MORTGAGES OWNED Dee. SI. 1086
No.	Amount	Location	No.	Amount	Location
2	9 400.00	Gary, Ind.	46	1400.00	Chicago, 111.
0	2400.00	Detroit, Mich.	47	800.00	Cleveland, 0.
18	3,000.00	Cleveland, O.	48	1,000.00	Cleveland, O.
14	2,800.00	Gary, Ind.	40	800.00	Chicago, III.
10	2423.08	Milwaukee, Wis.	60	1,200.00	Johnatown, Pa.
20	1,360.00	Chicago, III.	51	600.00	Chicago, III.
21	2,250.00	Gary, Ind.	62	860.00	Cleveland, O.
23	8,470.25	Detroit, Mich.	63	700.00	Waukegan, III.
24	1,760.00	Detroit, Mich.	65	400.00	Cicero, III.
26	4,000.00	Chicago, III.	66	550.00	Detroit, Mich.
27	1,000.00	Gary, Ind.	67	1,200.00	Waukegan, III.
28	1,200.00	Warren, O.	68	1,600.00	Cleveland, O.
29	1,500.00	Girard, O. '	60	2,000.00	Cleveland, O.
30	1,700.00	Milwaukee, Wis.	61	1,700.00	Pittsburgh, Penna.
31	2,700.00	Detroit, Mich.	62	3,600.00	Chicago, III.
33	3,600.00	Cleveland, O.	64	2,160.00	Chicago, III.
84	3,206.00	West Aillo. Wis.	65	650.00	Detroit, Mich.
35	1,000.00	Cleveland. O.	66	2400.00	Chicago, III.
37	006.00	Struthers, O.	67	1474.00	Detroit, Mich. Cleveland, O.
88	1,080.50	Detroit, Mich.	68	600.00	
39	668.16	RouOrvtew, Pa.	60	600.00	Cleveland, O.
40	250.00	Detroit, Mich.	70	1476.00	Wyandotte. Mich.
42	1450.00	Cleveland, O.	71	2,400.00	Euclid, O.
44	1,500.00	Joliet, III.			i
					
46	1,600.00	Chicago, III.		970414.OS	
MINORS' FUND MORTGAGER OWNED Doe. SI, ItSS
Chicago, III........ •	800 00
Detroit, Mich...... 10 060 00
TOTA 1*8 ...... .
¡¿60 00
I .oration 016 Not'l Ave
TOTAL* ....... 9*31,478 00
Real Eatate OWNKII December SI. ISSS
DaU Acquirod
............ Milwauk««.........................IOS*
6IS4 W. 25th Kt., Cie«ro ...........................1034
120 W. 47tb Ht., Gary..............................«0»5
2S77 E. 104th Kt. Cleveland .................................103b
62S2 W. 24th 8t„ Cicero...........................1035
SI6 I.an»dowM Hlvd.. YoMngsioirn.If96
1006 Frvderick St.. .................................1034
265S E. 7Srd Ht.. Cleveland.........................IOS» f
2S70 E. 70th Rt.. Chicago..........................IOS«
12321 Kuhlman Ave., Cl«v«land....................I»»S
042 Adaias Rt^ O.................................10W
2SO0 Roes Ae«.. CleveUnd.........................1036
9624 Comai«»cial Av«^ Chirago....................10»«
1004 E. SStb RU Cleveland........................I03S
Total...........................................
rrtK RS OwaeS Drrember SI, ItSS
M«m»rm
Kaa«a« CRy CrvslMd Stone Co. Preferred......
ganen* City C'r««i»ed KUme Co. Comnton.......
Arisono CRm« Im*4 Co. C+mmmm..............
Dotroit CKy |e« A Fa«l Co. Coa»«»oa...........
Oblo F«rge A Marbine C+rp O.miaoa..........
Termináis A TmnopartaUon Corp. fommon.....
Terminóle A Traocportattoa Corp Pref«rr«d....
ToUls ........................
Tetáis............................
, 200 . 176 , ZOO , 760 . 600 . 260
.2276
Actual Cost 9 4421.74 0,603.48 5,032 J0 2,120.18 I JIIS.62 34S7J6 3^03 00 S4SIJ0 13,246 OS 4,61681 IS,716 10 4/SSO.SS 6.M6AS 4444 NS
. 9S44M2S
Rook Volu«
9 0,70040
2447640 j 96647640 j
Poročilo in priporočilo urednika jed not i ni h
publikacij
Brstje in sestre:
Delo urednika Prosvete in Mladinskega lista Je odprta knjiga, katera Je vedno prod vami. To J« rasvidno Is mojih porottl, ki sem jih dajal vsakega pol leta gl. odboru in ki so bila objavljena v saplsnikih. Rasvidno Je tudi is Prosvete in Mlsdinskega lista samega, kdorkoli jemlje ta dva lista redno v roke.
Ob 6asu sadnje rodne konvencij« SNPJ, ko smo še bili globoko v depresiji, jo bila Prosveta «krčena na lest kolon In sobotna Itevilks je bils opuščena, ob koncu leta 1034 so se pa raamere toliko IsbolJAale, da je bila Pro> sveta sp«t povečana na prejinjlh sodom kolon, smpsk sobotna fttevllka fte nI bila restavrirana. S tem, da je Prosveta dobila nasaj svoj stari format, so je v uredništvo vrnilo nekaj več dela in dane« delajo v uredniAtvu trije po-možni uredniki po 40 ur v tednu, odnosno pet dni po os«m ur. MoJ delovnlk je Ae vodno 44 ur v tednu.
V ostalem uredniltvo neprestano skrbi, da Prosveta In Mladinski List ostaneta na svoji predpisani vlAini kot delavakl In iaobraftevalnl publikaciji j skrbi tudi, da so, kolikor Je sploh mogoče, sadovoljnl v večini naročniki, dopisniki in aktivni člani SNPJ, ki se v vseh potrebah poslulujejo svojega glasila. Dobesedno vaem pa ne bo nikdar noben časopis ustregel.
Rasmerje med uredniAtvom in odborniki ter aktivnimi člani druAtov je bilo s Jako majhnimi Isjemsmi seio dobro ves U čas. Velika sasluga gre alasti onim druAtvenim tajnikom in odbornikom publicltete, ki pravočasno poAiljajo druAtvene stvari ss objavo. Frav tako Je uredniAtvo hvaleAno naAim stalnim dopisnikom in poročevaloem novic is mnogih nsaeibln, ki red no dopisujejo in poAiljajo krstke vesti Prosvetl, dssl no pričakujejo In niso Ae nikdar vpraAall sa kakAno odškodnino. NaAI svestl dopisniki ao nsjtrd neJAi steber dnevnika Prosvet« in isguba kakega pol tucata dopisnikov, ka tare nam je smrt pobrala v sadnjth štirih letih, Je selo občutna. Kolona "Domače vesti" je Jako privlačna sa naš dnevnik Prosv«tos ta kolona nam Jo ohranila in pridobila še marsikaterega naročniks, ne smemo pa posabitl, da je ta kolona popolnoma odvisna od prostovoljnih poročevalcev, med ka terlmi Jo mnogo naših društvenih tajnikov.
Ker sta obe nsši redni publikaciji bojevno glasilo delavske In svoliodno. miselne iaobrasbe, sta naravno, slasti Prosveta, v neprestanem polemičnem
konfliktu s sunanjiml, načelnimi nasprotniki. To ni sa nss nič novega in dokler bomo v tem konfliktu, bomo Uveli in nspredovsli. Notrsjih sporov s člani jednote Je uredniAtvo imelo selo malo; kolikor jih Je bilo, mi bili kmalu poravnani bres kskAnih občutnih posledic, „Naj omenim Ae to, da vso to dobo od sadnje konvencije ni bilo noliene formalne pritoAbe proti uradniku ali obtotb«. Prav tako nI bilo niti ene sodnljske toAlie proti Prosvetl, odkar aem jas prevsel uredniAtvo 1. julija 1020.
PRIPOROČILA t
Priporočam konvenciji, naj sprejme resolucijo, katera «nova določi smernice Jednotinlm publikacijam na bolj Airokl podlagi.
Smernice naj ae na kratko osnslijo na sledeči naolnt
Jed not I ne publikacije morajo sluAlti delavski in svobodnomiselnl isobrssbl, katera ae med nami israša v napredno*delavskih kulturnih strujah In poljud no-snsnstvenlh raspravah; Prosveta naj podpira Industrljsko-unijsks gibo-nja, sadrulns gibanja in poHtilna gibanja vseh delavskih, demokratično usmerjenih strank in akupin, kalna iskreno pokabjo smisel ss sdruAiUv v masni stranki delavcev in farmarjev s programom sa odpravo kapltollsmai predvsem in najprvo pa morajo vse publikacije naAe Jednote sluAlti princi« pom SNPJ In njeni propagandi.
RaaAirJena amer, kakor Je očrtana v gornjih stavkih, Je potrebna saradi novih rasmer, ki so v sploAnam nastal« v Ameriki v sadnjlh letih. Konflikt med delom In kapitalom v Ameriki Je priAel v nove tire, v teh tirih pa ni Se nič a tal nega in nič določno isoblikovanega — Jasno Je le Ui, da al mora ame ritko delavstvo rasvitl veliko In močno masno silo na Industrijskem, ekonom-•kem In političnem polju, če hoče doseči konkreten uspeh. H t«g« stallAča naj naAe publikacij« v bodoč« sasledujejo In tolmačijo vs« nujne probleme, ki ao v interesu delavstva.
Glede Mladlnskuga lista posebej priporočam, naj enajsta redna konvencija HNPJ s posebno resolucijo pooblasti prihodnji gl. odbor, da Mladinski list preosnuje v institucijo avobodnomiaelne Sol«, to Je, da se v mesečniku uv«d« •istem nalog sa otrok«, član« mladinskega oddelka RNPJ, ki bodo U naloge v obliki rasnih sanimivih vpraAanJ reSevali proti primernim nagradam. To je «dlnl naJceneJAi in praktičen na/in, da saint*r««lramo mladino sa Mladln aki Ust in naio iiobrasbo.
IVAN MOLKK, urednik Jednotlnlh publikacij.
Poročilo upravitelja jednotinih publikacij
Cenjeni bratje in sestre:—•
Zopet smo s« skupaj sbrall, da p<Kiamo |ioročita konvenciji o naAem pošlo-vonju sa proSla Atiri let«, In sber s« čas od I. Jan. 1033, p« do 31. derembra 1036, sa Proev«to, Mladinski list In sa tiskarno. Poročilo J« nekoliko raade IJ eno po ustanovah in pol«g sta dve tahell, ki pokaA«ta finančno obratovanje med Um časom.	)
<n> čaao sadnje konvencij« amo tiskali tednik Prosveto v 30400 istisih, sedaj a« tiska v 27,200 Istialh; torej se tiska v manJAetn Atevilu, čeravno imaoHi nad 36400 članov v odraalem oddelku, kater» ao upravičeni do tednika. To pa n« pomeni, da smo nasadovsll, nikakor ne, Raallka Je le v Um. da s« j« veliko Auvilo članov sdraSllo In dalo svoj Udnik priAuti k naročnini aa dnevnik.
Dnevnik amo tiakall ob čaau sadnje konvencija v 44*0 istisih; sedaj se tiska 6400 istisov, kar snačl, da amo nekoliko napredovali pri AUvilu naroč-nlkov na dnevnik. V«« ta nara*č«J p« J« v glavnem priAUt k večjemu M« vilu druiin, ki ao s« naročil« akupno na dnevnik. Kakor vam Je snan«, J« vladala hud« krisa In piwnej čase Je ugledalo, da U «e. shore takorekoi padli prenisko, ds Id se sploh is|dačalo Ae nadalje isdajati daevaik, No, situacija ae J« obrnil« počasi na bolj« in naročniki «o pričeli bolj redno plačevati svoj« naročnino in to p« Um J« marsikateri plafel kar sa dve ali «eb. sa tri leta aUrega dolga aa naročnini. Revsda veliko AUvilo jih je pa vseeno IdU. pri-ail Jenih postiti llet. Naprimer, če amo dobili eto m»vih aaro/niki»v, Jih J« devetdeset <jd|mdlo bodisi radi prmianjkanja denarja ali pa vsled amrti, staro stl is iigdbe vida. Ia»li amo kampanjo, katera se al kaj po«et,oo oimeels. a vender smo nekaj pridobili S ajo. S «gloei ae Je malo isbolJAab* in č« bodo rssiMrr« oetau kot ao MdaJ, je upati na Ae večjo isboljtenj«. Imamo pa Ae preraJAaJe AUvilo naročnikov, kaUrim se poOilJa Proeveta n« kredit v upa «j«, d« bodo poravnali. (Na Um amo isgobill pr«r«j finančno, o pomagali ■mm onim. ki m bili v «tlaki sa denar J Storili smo vae, kar Je bib. v I, da saw I i at obranili in ga ceb» isbolJAali ««siroma »-»večali naaaj baton. Naaiedna tabela iskasoje v Številkah, kako ataji naAa aa rečnineba lieU, oeiroma kolike čiaaov Je prištetih k dnevnik«,
(bolje ao 0. etroaij
WPA in javna zaba
amo noSi
•v v
visca
Strojna doba nam daje več prostega časa za zabavo. v naših prenatrpanih mestih pa imamo manj prostora sa odmor in zabavo kot ga je bilo pred sto leti, ko so otroci imeli obširna polja na raz|>olago, da se tam igrajo, in gozdje in potoki niso bili preveč oddaljeni. Zaveda-joč se, da pomanjkanje priloi-noati za normalno igranje je povod mladinskega zločinstva, so našo občine ustanovile parke in igraliMa. Ali i, 1930 je povprečno bilo komaj po ono javno igra-lišče za vsakih »000 otrok.
Tudi odrasli ljudje j^otrebujo-jo odmora pod milim neoom za svoje zdravje. Naši parki so vsak praznik prenapolnjeni s ljudmi, naše obali so nakrcane vse poletje in ceste, ki vodijo iz mesta na deielo, so od sobote do nedelja polne avtomobilov.
Depresija je pustila našim mestom prav malo denarja ta parke In igrallšča. Zdaj Jim Je federalna vlada priskočila na pomoč s svojim nujnim programom pri-pomočnlh gradenj.
Do 80. septembra 1086 Je wpa začela pribliftno bftoo projektov za gradnjo ali Isboljšavo Javnih zabavišč. Skoraj 1000 izmed teh je bilo za rekreacijska poslopja kot so stadioni, telovadnice, notranjo plavalnlce, Javni domovi In klubske hiše. Več kot 2a00 projektov Je bilo namenjenih zu konstrukcijo Igrallšč In atlotič-nlh poljan In več kot 2700 ss o-balna kopališča, plavalnlce pod milim nebom, polja sa golf, razstavišča In prostore za rodeo.
wpa Je zgradila malone vsako vrsto rekreacijskih naprav, sogajočih od konjskih dirkališč In stadionov do kegljišč In strel-nlc. Za simskl sport so bilo sgrs-Jene priprave za skljov skok, gasi za smučkanje In drsališča. Druga zabavišča pod milim nebom so Igrallšča za baseball, football In soccer In igrallšča sa tennis, basketball In volley ball.
Cas in prostor sa rekreacijo |ia ni še vse, kar Amerika potrebuje. Kar Jo treba, jo nekaj staro-Časnega načina prirejanja Javnih zabav, tako da bodo jshi vodstvom odgovornih ljudi. Polog lakih javnih ustanov, kot so departmentl za |tarko in občinska središča, so tudi rssnu javno ustanovo preskrbovalo mladino in starejše ljudi z zabavami. Pomoč, katero so moglo to organizacijo dajati, pa Jo bila silno skrčena vsled depresijo i tudi v tem pogledu jo foderslns vlada priskočila občinam na pom<ič.
Kazni projekti wpa, ki zs|ki-slujojo "belo-ovratniške" dolsv-ce, so bili organizirani, da dopolnjujejo in koordinirajo delovanje obstoječih ustanov. Javne o-bali in koimlišča, da bodo vsrns in koristns, potrebujejo prisotnost Čuvsjov, ki obenem morsjo biti dobri inštruktorji. Javna i-grsliščs potrebujejo Izurjene pd-raslu nadzornike. Občinski domovi |n)trebujejo Izurjene osebo, ds nsdzorujejo in podučuje-Jo rszrede v vseh rekreacijskih delovanjih, ki so tam vršijo,
Projekti wpa so dsll ns rsz-polago mnogo takih nadzornikov. Mnogo teh nadzornikov Je kasneje dobilo redno slutim pri občinskih ustanovsh. Vse to de-lovanje je nekaj, s čim se jsvtie oblasti vedno Ulj pečajo. v no-katorih krajih so rekresrijakl projekti wpa bili prvi ns tem polju in so tako uspešni, ds se to delo prevzema v delokrog Jsv-nlh oblasti, in lo tsko hitro, ks-kor lokalni prorsčunl dovoljujejo.
Značilna točka v «edsnji situaciji je splošno odobrsvsnje, ki so daje lernu delovanju. i>s j« umestno, nihče več ne dvomi. NsAlo so je, da prosti čas bres vodatvs stane javnost Jako mnogo In javno preskrbovanjo s zdravo rekreacijo se smatra za demokrstično potrebo.
Hlabo kale
"Poslušajte, Ixijzka, če š« en* krst doienem, ds ste imeli v kuhinji vojsks, potem »« bo seznanil tudi z menoj t
"Ne vem. goopa, ali bi Tono hoteli On pravi, da rde<elssih ' šonsk m ti videti no mara t"

PEOSV ET A
ENAJSTA REDNA KONVENCIJA SNPJ
SEST A SEJA—19. maja 1937 popoldne
(Nadaljevanje • i. strani) Pri glasovanju je z večino oddanih glasov sprejet odstavek kot
Čitan:
Društva, ki nimajo zadostnega števila članov v svrho izvolitve enega delegata, imajo pravico združitve v svrho izvolitve enega delegata; nobena skupina druAtev nima pravice do več kot enega delegata.
Nadaljnja dva odstavka sta brez ugovora sprejeta kot čitana, potem ko je br. Tekautz pojasnil sestri Candon glede zadnjega odstavka:
Poleg delegatov izvolijo druAtva tudi namestnike delegatom, ki nadomeščajo iste, ako se ne morejo udeležiti zborovanja konvencije radi kakih tehtnih vzrokov; namestnik ima v takem slučaju na konvenciji vse delegatske pravice. Namestnike se Izvoli na isti dan in isti način kot delegate.
Društva, ki Ae ne poslujejo polne štiri mesece pred mesecem, v katerem se vršijo volitve delegatov, nimajo pravice od izvolitve delegatov in nadomestnikov.
Br. Mrmotya prečita prvi odstavek v 3. točki. Br. Kerte poroča, da je odbor za pravila zaslišal mnogo delegatov in je želja večine, da ostane sedanji način.
Br. Vider pojasni, da je jmj sedanjem načinu v glavnem uradu preveč dela, kajti v enemu meaecu, ki poteče med zaključkom konvencije in pa 1. julijem, ko stopijo nova pravila v veljavo, je akoro nemogoče vse urediti.	#
Br. Gorahe podpira predlog odbora za pravila. Br. Gahrenja pa podpira predlog glavnega odbora, kot naveden v tiskanem osnutku pravil.
Br. Petrovich pojasni, da se bo sedaj glasovalo glede meseca, v katerem se naj v bodoče vrši konvencija. Da se konvencija vrši v maju mesecu, glasujeta 102, za konvencijo v septembru pa 72 članov zbornice.
Konvencija se torej vrši v maju in se v tem smislu popravi določbe pravil ter ae glasi:
Točka 3. Volitve delegatov in namestnikov za redno konvencijo se vršijo na redni ali izredni seji med 1. februarjem in 31. marcem konvenčnega leta. Sledeči odstavek je sprejet brez ugovora kot čitan: Volitve delegatov in namestnikov za izredno konvencijo se vršijo v času določenem po upravnem odseku.
Br. Malovrh priporoča pri naslednjem odstavku, da se vključi, da mora bKi kandidat za delegata ameriški državljan.
Br. Kerže pojasni, da so o tem razpravljali, toda ne smatrajo, da bi bilo to priporočljivo. Sestra Alesh tudi pojasnjuje. Odstavek je nato sprejet kot predložen: Vsak član, ki ima predpisane kvalifikacije, Je lahko nominiran za delegata. Volitve delegatov so tajne; voliti imajo pravico samo redni, aktivni (dobrostoječi) člani, navzoči na seji. Na volilni listi morajo biti vsi, ki so sprejeli nominacijo in ki imajo zahtevane sposobnosti (kvalifikacije). Društveni predsednik določi tri člane, ki niso kandidati ne za delegata In ne za namestnika, v števni odbor. Navadna večina oddanih glasov odločuje. Društva, ki imajo pravico do dveh delegatov, lahko oba delegata naenkrat izvolijo.
Glede naslednjega odstavka se vname kratka razprava, ki se je udeleže braje Ban, Bratkovich, Modic, Bartol, Benchina in sestra Krušlin.
Odstavek je nato sprejet soglasno kot čitan: Društva, ki se združijo v svrho dosege potrebnegu številu sto članov, se morajo združiti pred 1. februarjem konvenčnega letu, in obvestiti gl. predsednika ne kasneje ko 15 dni po združitvi. Volitve delegata naj se vrAe na skupni seji združenih druAtev. Kjer je pa radi oddaljenosti posameznih druAtev, ki so se združila, nemogoče obdržavatl skupne seje, se volitve vrAc pri vsakem posameznem druAtvu; v tem slučaju morajo društva pred volitvami med selmj razdeliti glasovnico, na kateri so vsi kandidati združenih druAtev.
Zadnji odstavek je brez ugovora sprejet kot čitan: V teku desetih dni |>o izvolitvi delegata (delegatov) moru tajnik krajevnega društva poslati glavnemu tajniku uradno obvestilo o izvolitvi delegata in namestnika, njegovo (Milno Ime in točen naslov. Glavni tajnik mora priobčiti imena in naslove delegatov In njih namestnikov v uradnem glnsilu organizacije najmanj dva-krat pred konvencijo.
Br. Mrmolya prečita točko 4. Sledi živahna razprava. Sestra Mejaarh pri|Mtroča, da bi se glade udeleževanja sej moralo glasiti, da se mora udeležiti vsaj ene seje vsake tri mesece.— Brat Hchweiger in sestra Močnik sta mnenja, da bi se moral udeležiti vsaj osem sej, dočim bratje Bratkovich. Koaich in l.atln mislijo, da bi se nnj navedlo, da se mora udeležiti vsaj Aestih sej. —Br. Bolha |mi opozori, da včasih Članu radi dela nI mogoče redno (Mihajatl na seje, zato naj ostane kot čitano.
Br. Kunstel pri|M>roča, da bi se dodalo, da mora delegat biti naročnik na dnevnik "ProsvetoH.—lir. Jurra želi, da bi se črtalo določbo glede civilnega sodiAča.—Govorita tudi brata lian in Shuster.
Br. '/arnick predlaga, da se doda h kvalifikacijam še: "in ki ni glavni odbornik drugih pod|>ornih organizacij.
Br. latin iMsipira, ker je prepričan, da lahko človek Iskreno deluje za dve organizaciji.—Br. Goruhe je mišljenja, da je nepripo-ročljivo s takimi določbami gojiti ntržnjo proti drugim bratskim organizacijam, med katerimi je potrebno več sodelovanja.
Br. Božič opozarja, da je prav tako malo takih, ki so dobri delavci pri dveh organizacijah, kajti navadno ima eno bolj pri srcu kot drugo.
Br. Tekautz ftoroča, da je odlnir za pravila pripravljen sprejeti d<Miatek brata Zarnicka.
Br. Kerie prečita točko z dodatkom, ki je sprejeta soglasno in ae glasi:
Točka 4. SpoM»hn<»Mt (kvalifikacije) delegatov: Delegat za mino ali izredno konvencijo sme biti le tisti član, ki je polnoleten, član jednote najmanj dve leti in Član druAtva, pri katerem kandidira za delegata, vsaj Aest mesecev; ki je reden (dobrostoječ) član ob času volitev; ki je prisostvoval najmanj Atirim rednim sejam V letu pred konvencijo; ki ni bil s|s»znan krivim sleparije, goljufije, poneverbe ali tatvine od katerekoli bratske |tod|»orne organizacije, - krajevnega druAtva ali kateregakoli civilnega sodiAča in ki ni zastopnik kake privatne ilvljenske zavarovalne družbe, in ki ni glavni odbornik drugih pod|M»rnih organizacij. Knake določbe ve-Ijajo tudi za namestnike delegatov.
Točka & je sprejeta kot čitana, razen da se popravi napaka v prevodu, In ae glaal:
Točka 5. Jednota plača dnevnice in vozne stroAke delegatom in glavnim odlairnlkom, ki so prisostvovali konvenciji, kakor doktči konvencija.
Br. Vratarlc, ki predseduje, da Itesed« brat u Terbilanu, tajniku federacije elevelandakih druAtev, ki
za soboto popoldne in ogled umetniAkega zavoda, pred katerim boj konvencija slikana.
va", ki Jo danes zvečer priredi dramski odbor "Ivan Cankar" v tam domu. Člani konvencije so prosti vstopnine. Mstt Petrovich. predsednik	Jscoh Zupan, zapisnikar
Dona Id J. I ¿»I rleh, konvenčn! tajnik.
POROČILA GLAVNIH ODBORNIKOV
(Nadaljevanje a 6. strani)
CIRKULACIJA IN PREGLED TEDNlfiKE PROSVETE PRIATETE K DNEVNIKU
Ta tabela vam pokale, kako bo razdeljeni naii naročniki in koliko članzklh Prosvet Je priAtetih pri naročninah na dnevnik:
Dnevnik
....„...................... 4SI
_____________________________ »61
__________________________1326
............................... 749
................................ 683
Po pet "tednikov priAtetih..........................----------------------- 819
Drugim se poiiija -----—.................................. M
Tednikov priAtetih
Nečlanov naročnikov Je.....-.............
Po en tednik priAtet......................
Po dva tednika priAteta.................
Po tri tedniki priAteti.......................
Po žtirje tedniki priAteti........
961 2666
2247 2732 4096
12,661
HkupaJ ................................................................—.......„....6077
Dohodi dnevnika so od naročnine in oglasov, ki pa brez dohodkov od tednika niti zdaleka ne zadostujejo. Torej se ne bomo mogli dosti oairati na želje ¡«»»ameznih naročnikov, ki so pisali in povdarjali, da hočejo, da spet dobivajo sobotno izdajo. Na podlagi skupnih dohodkov tednika in dnevnika Je nemogoie izdajati ie sobotno izdajo. To bi se dalo izvesti edino le ako bi članstvo privolilo, da se dobi potrebna finančna sredstva v pomoč Prosveti is katerega drugega sklada, in to okrog kakih 66,000 letno. Meni ni znano, da bi se moglo dobiti kako drugače. Sicer pa tudi ni nujno potrebno.	'
List ne tiska za tako nizko ceno, da ni pričakovati mnog» več prebitka od »trani tiskarne. Vse skupaj — tiskarna, tednik in oglasi nam pomaga toliko, da bomo fie naprej obdržali dnevnik na Atirih straneh kot do sedaj in petkrat v tednu, vžtevžl sredino izdajo.
Ob tej priliki moram ie omeniti, da je osobje, bodisi v upravniAtvu in uredništvu enako itevilno, to se pravi, da od zadnje konvencije do danea ni bilo nobene spremembe. Vsi delajo po 40 ur tedenako in po osem ur dnevno.
Zadnje čaae so se organizirali v piaarniiko unijo tudi pomočniki pri uprav-niitvu in pomožni uredniki. Imeli smo opravka in pogovore z organizatorji od unija, deloma tudi nekaj sitnosti, ker so nas smatrali kot za nekako navadno kapitalistično podjetja in ne kot bratsko podporno in kooperativno organizacijo. Pogovorili smo se z njimi v toliko, da smo aporszumno z njimi izdelali le načrt ter jim pojasnili, da bomo vprašanje predložili konvenciji, nskar so pristali.
POROČILA ZA MLADINSKI LIST:
Mlsdinski list se tiska v 7600 iztisih in prillčno enako število za vso to dobo. Tu ni nobene spremembe. Vse izgleda da so naročniki precej zadovoljni in mladina se zanima za čitanje naiega mesečnika. ,
maji ■
TISKARNA:	. '
Poslovanje v tiskarni je bilo prillčno sa vao to dobo enako kot prejinja leta. Posebne spremembe ni bilo nobene. Naia tiskarna je strogo unijaka in pogoji so oetali, kar se unije tiče, za zadnja Atlri leta eni in isti do sedaj. Ravno sedaj smo se zopet pogodili za nadaljnji dve leti in sicer je nekaj povišanja na plači ter zniianja delovnih ur. Prebitka pri poslovanju ni veliko, ker smo po sklepu zadnje konvencije zniiali ceno sa tiskanje Prosvete tako nizko, da komaj izhajamo, kar se tiče financ eno s drugim. Da bo Članstvu jasno, lahko- povem, da bi mi morali prenehati s izdajanjem dnevnika, ako bi morali plačevati redno ceno za tlak dnevjflka. Torej ves prebitek, kolikor ga je, gre sproti v korist dnevnika; le toliko pazimo, da je vedno dovolj sredstev sa obrat v rezervi in da imamo vedno dovolj sredstev pri rekah za nabavo novih strojev, če potrebno. Kako smq poslovali finančno sa to dobo, izkazuje priložena tabela. Samo po sebi je umevno, da je akupni premet veliko nižji, kar se tiska manj istisov tednika in samo itirikrat v tednu dnevnik. Pri vsem tem se pa Ae vedno dobro izplačuje za organizacijo imeti svojo lastno tiskarno. Ako bi dajali vse tujim tiskarnam, hi morali veliko več plačati kakor aa liat tako za tiskovine, katere ae narede doma, poleg tega pa Je v tem tudi boljša ugodnost za urednižtvo in za gl. urad.
Finančno stanje tiskarne ae je v sploinem precej poslabialo ravno proti koncu leta 1936, in aicer radi likvidacije slabo investiranih 810,000.00, katere se je investiralo leta 1928 v bondih Oglethorpe Hotela v Savannah, Ga. Ta investicija ae je kmalu zatem, ko je bila investirana, izkazala za zelo slabo. Parkrat so plačali obreati, potem pa nič več. Na glavnico pa ie mialiti ni bilo. Končno smo meseca decembra 1936 dobili za vse skupaj le $460.00. Poleg tega imamo Ae par drugih zelo slabih inveaticij, pri katerih bomo prav gotovo ie izgubili. To omenim, da članstvo ve, kako stvar stoji. Uprava ni imela ničesar za odločati pri investiranju, temveč je vse to delo iz vrt 11 gospodarski odbor. Sicer pa naj nihče ne miali, da nam radi tega preti kak-ina nevarnost; ne, ampak ta izgubljena vsota bi ae, recimo, lahko porabila za povečanje liata ali kaj podobnega.
To je v glavnem vae, kar sem mislil, da je vainejiega za pojasniti konvenciji. Na raspolago sem s nadaljnimi pojasnili, če bo potrebno.
MoJe priporočilo Je, da se ie nadalje izdaja dnevnik Prosveta kot do sedaj, to je, petkrat v tednu skupno s tednikom, in da pomaga prebitek tednika in tiakarne kriti stroike dnevnika. Nikakor pa ne morem priporočati, da bi ae vrnili nazaj k izdajanju ie aobotne izdaja, ker to bi pomenilo preveč nadaljnjih atroikov, katerih a sedanjimi dohodki ne bi mogli kriti. Zato pa priporočam, da konvencija sklene, da se prepusti vso upravo Prosvete, Mladinskega liata in tiskarne gl. upravnemu odboru, kateri naj aporazumno z upraviteljem skrbi po možnosti, da ae vodijo te ustanove v korist članstva, za izobrazbo in izboljianje S. N. P. Jednote. Vse druge nujnejie zadeve tikajoče se teh ustanov, ki bi mogoče nastale, pa sporazumno z upravnim odborom celemu glavnemu odboru v rešitev.
To je vse moje poročilo in priporočilo.
PHILIP GODI NA, upravnik.
ŠTIRILETNI RAČUN ZA PROSVETO
DOHODKI:
Uto
Naročnina na dnevnik
1933..............$16,097.04
1984.............. 16,333.12
1936.............. 14,067.67
1936.............. 14,766.47
Uto
Naročnina na tednik
637,896.20 39,604.30 40,766.60 41,816.60
Oglasi ■kupaj
$8,989.97 5,690.08 5,062.97 6,296.84
Ml. Liat naročnina
$6,722.06 6,709.80 ' 6,669.77 6,647.67
IZDATKI:
Prodane knjige
$ 7.76 924.69 63.47 80.41
Obresti $149.18
600.00 626.26
Rasno $.....
610.67
Tiskarni za tisk in postavitev na poito
1988....................$40,074.16
1934.................... 38,922.30
1936.................... 41,947.60
1936..................». 42,376.16
Plače ured. in uprav.
$10,969.62 10,409.60 11,340.84 U,993.20
^•(«¿rii
Provizija
$2,804.63 3,352.71 2,923.27 3,028.06
Najemnina (Rent)
$600.00 600.00 600.00 600.00
Uto
1932
1933
1934
1935
1936
RAZDELEK PROMETA:
Prebitek Knjiž. Matice preneien na Prosveto
Prenos preostanka '..............
..................j. $4,596.67
Poitnina
$3,623.40 3,467.31 3,805.91
3,899.68 «
TIskarna v podporo lista
Prebitek pri Prosveti
$5,000.00
... t
i . i i . < » •
.....11
$5,891.18 7,976.98 2,909.31 . 4,674.64

Znižana vrednost uprave
$545.78 505.77 449.12 470.62
Prebitek pri
Prosveti s prenosom ..$ 8,943.21 24,429.96 32,406.94 36,405.26
40,079.86
»
Skupaj
$66,864.20 07,772.46 66,209.38 69,072.14
Razno
$1,466.64 2,638.73 2,143.13 2,030.90
Prebitek
$6,891.18 7,975.96 2,999.31 4,674.64
Skupaj
$59,973.02 59,796.48 63,210.07 64,397.56
ŠTIRILETNI RAČUN ZA TISKARNO
DOHODKI:
		Razne						
	Tinkanje	tiskovine	Tiskovine	Zunanje	Tiskovine		Skupaj	Prebitek
14*10	Prosv. in M.L.	Prosv.	za SNPJ urad	tlakovine	za tiskarno	Obresti Rasno		
1933.....	.......$30,576.4(1	$142.H6	$ 0,170,63	$2,588.03	$ 58.50	$1,630.00 $288.74	$53,463.01	$2,821.00
1034.....	.......38,922.30	1K5.32	11,336,02	3,216.04	437.00	1,460.00 80.83	66,635.52	1,206.53
11*35.....	....... 41.947.HO	252.60	7,056.03	4,441.11	253.10	1,460.00 158.70	66,550.52	4,452.53
16.16.....	....... 42,376.16	156.33	7,364.01	3,120.63	328.10	1,776.26 270.76	55,302.12	
				IZDATKI:				
	Raz. potrebščine, Klcktrika,			Plače		Znižana vred-		
	Za papir	poAtnina za	najemnina,	delavcem	. Plače in	nost pohižtva		
Leto	in črnilo Prosv. in M.L. zavarovalnina			v tiskarni	uradni stroiki in uprave		Razno	Skupaj
1633.....	.......$0,621.10 '	$4,144.50	$5,142.07	$24,334.16	$2,286.03	$4,608.36 $	515.62	$50,642.01
1934.....	....... 6,013.56	7,720.21	5,100.60	22,865.26	2,545.05	4,568.86	3,607.34	54,428.00
1926.....	....... H.630.KH	5.3H7.16	5,026.66	26,756.80	2,457.84	630.20	3,008.34	51,106.00
1U36.....	....... K,660.31	5,200.81	5,0*70.19	26,022.33	2,655.05	602.48 •	12,431.50	60,827.67
Izguba
$5,435.55
Izplačali prebitek $5,000.00
I u
1932.
1933.
1934. 1931,
lo:m,
Izguba pri tisk.
PREBITEK
čisti prebitek pri tiskarni
$6,436.66
$2,821.00 1,206.53 4,462.53
Darovali Prosveti
$5,000.00
Prebitek pri tiskarni $39,610.71 37,440.71 3M,647.24 43,099.77 37,664.22
(•9,299.00 izguba pri bondih)
IZPLAČILI PREBITEK:
Književni Matici .............................1926
Prosveti .....................................1027
Prosveti .....................................1928
Stavkarjem ..................................1928
Prosveti .....................................1929
Knjiievnl Matici .............................1929
Prosveti .....................................1930
Prosveti sa kontest............................1930
Prosveti .....................................1932
Prosveti .....................................1933
I 6,000.00 5,000.00 10,000.00 2,000.00 4,000.00 7,756.02 2,000.0(1 1,000.00 6,500.00 6,000.00
Skupaj......................................$48,256.0?
i
Poročilo goepodarekega odteka
Enajsti redni konvenciji S.N.P.J.
Ko smo pred štirimi leti prevzeli dolžnosti in odgovornosti gospodarskega odaeka, smo m» dobro zavedali, da je želja našega članstva v prvi vrsti: vsrno Investiranje ¿lanske rezerve. Ta ielja Je bila naš cilj. kateremu amo ■ledlll ves čas. V sledečem poročilu Je naš namen predstaviti vam, do kolike meje je bilo naše prizadevanje uspeino.
Pred vsem je potrebno pripomniti, aakaj v našem poročilu ne navajamo podrobnih številk. Vse knjigovodstvo se vrit v «lavnem uradu, kjer se tudi držijo vsi »«•mami naših investicij in rekordi vseh denarnih transakcij. Mnogo teh denarnih transakcij Je lavrteno bres sodelovanja gospodarskega itd seka. n. pr. isplačvvanje v gotovini vseh dosorelth in odpoklicanih bondov. Natančne številke so vam na razpolago v poročilu glavnega blagajnika in vključitev istih v našem poročilu bi bilo le ponavljanje. Podajemo vam številke samo v toliko, kolikor je potrebno, da dobite kolikor mogoče jasno sliko o našem delovanju.
V našem poročilu se želimo dotakniti sledečih stvari:
1.	Sistem poštovanje od sadnjs konvencije.
2.	posojila na posestva. 2. Kupovanje bondov. 4. Prodaja bondov. I. Pripoi učila za bodočnost. I. Sistem poslovanje — —
Poslovni red je bil seeUvlJea po gospod»™*«« odseka in nato potrjen na seji glavnega odbora v mesecu avgustu 1966. Pomen dobrega paslovnega reda sa gospodarski odsek Je v Um. da se eanigoči točna in pošteno delovanje In Izključi možnost sa korupcija. Vse naše rl**ovaaJe o nakupu in predaji bondo» se Je vrtilo potom korespondence, na način kateri Je po pol-noma laključeval vsak favorltleem ta vsak vpliv rasnih sgentov in prodajalcev bondov Mi priporočamo «ličen poslovni red tudi sa v bodoče, razven i ako Je sklenjeno, da se bondl od sedaj naprej kupujejo na aejlh go«podar-!>oroča. da so pripravili zlet1^^ «iM-ka
..........Pred katerim I» I T(|koJ , M<vUu na*e«a potovanja je pojavil problem, katerega m>«
Vabi prisotne na komedijo "O. ta vraija vdo-	pre)Anj. «»spodarski odseki. te Je uprave hiš in premožen), ki sa
prešle v last Jednote Uprava hiš ekljačuje določan* In kolek tanje stanarine, popravo in predelave btš in druge podobne stvari Upravni in gospodarski odsek sta se s«4tnile. da spadajo te stvan k upravi In ne k tave-| stlraaja Jedaotinega premoženja, ta aato % «Mokre« a p ravnega odseka. Za I uprave nallb hiš ae skrbeli od upravnega odaeka postavljeni aaetepaiki
v rasnih krajih, kjer imo imeli hiše. Poročila o svojem delu so poiiljali i glavni urad.
2. Posojila na posestva.
Ko je zadnja konvencija uztavila posojila na posestva, je imela SNPJ $921,000, ali približno 18% svojega premoženja investiranega v istih. V tej žtevllki so uključens ne samo posojila posameznim članom, ampak tudi posojila narodnim in društvenim domovom. Ta vsota se je znižala za $300,000 od zadnje konvencije. Danes imamo samo $608,000 ali okroglo 8% našega današnjega premoženja investiranega v istih. Nekaj teh posojil je bilo la-plačanih in nekaj se jih je likvidiralo potom prisilne sodnijske prodaje, največ se Jih Je refinanciralo potom Home Owners Uan Corporation.
Pri refinanciranju potom H.O.L.C. smo imeli v mnogih slučajih občutno isgubo, toda ta izguba je bila neizogibna. Edina alternativa je bila prisilns prodaja, toda naže izgube bi za to ne bile nič manjie. V Clevelandu Je bilo potom H.O.L.C. refinanciranih večje itevilo posojil, katera so bila kupljena od International Havings â Uan Co. Vsa ta elevelandaka posojila so bila isplačana dolar sa dolar, in jednota je prejela ne samo ves kapital, ampak tudi vse zaostale obresti.
Resen Hrvatskega Doma, v So. Chlcagu, ima jednota danes ie itirinajst drugih hlž, katera so prišla v našo last potom prisilne sodnijske prodaje Te hiie se nahajajo v »ledečih krajih: v Clevelandu pet; v Chlcagu itiri v Gary dve; v Youngstown. Detroit In Milwaukee po ena. Jednoto stanejo te hiše približno $100,000. Dočim bo prt vseh teh hiieh več ali manj izgube bo U izgube najbolj občutna pri Hrvatskem Domu v So. Chicago. Kaj bo končna bilanca, nam Je nemogoče vedeti, dokler niso vse te hiie prodane toda sdi se nam. da izguba ne bo tako težka, kakor smo se bali pred itirimi leti. Ne smemo namreč pozabiti, da nam U posojila prinaiajo 6% obresti, dočim nem bondl po današnjih eenth prinašajo le 2H% do 3%.
6. Kupovanje bondov.
Gospodarski odsek Je kupil od časa. ko Je bilo spisano U poročilo, sa $2,213,000 bondov; od te vsote Je bilo $1,646.000 vtednih in 6*70,000 muni cipelnih Zadnja konvencija nam Je dala nalego, da investiramo na j man 20% našega premoženje v bonde federalne vlade. Te smo tadi vrAUi In U odatotek Je bil dosežen ie pred per leti, toda la gotovib vzrokov smo bili prisiljeni iste ie nadalje kupovati, take da imamo danes nad 36% naiega premoženja Investiranega v istih. Ti bondi sa seveda vami. a križ Je U de nem prinaiajo Jako male obresti in na U način ogrožajo nažo 4% lestvico v smrtalnskl sklad.
Prvi vzrok, sekaj se ni kupile več municipalnib Undo t, Je Ml ta. da so • (Dalje na 7. strani)
ru.
Eugen Ueltai :
zmaga
" Torek
. . Niti v ogledalo mi ni t»
ba pogledati......Kadar * ¿Ï*
na starati, spozna to po v«lt sobarice. Sobarica je več nTÏ lači s tolikšno skrbnostjo kak» prej — in nekam nestrpna ¡¡i usmiljena se zdi, kakor da U 3 tela reči: "Zate je tudi Uko t bro in prav, še preveč Mož pa. oh, bolje bi bilo. da
molčim. Namesto da bi svojo is. no, ki mu je žrtvovala svojo J
dost in lepoto in svojo svežo« obdajal s čedalje večjo ljub» nivostjo, namesto da bi j0 opaa). val s prav takšno poboinoitje kakršno si ogleduješ stare nL valine — ji tako rekoč mmm na tihem brusi v obras: "Nič ve nisi mlada, nié več lepa, nié ve sveža, prav nič mi nisi več vieil" Sdino dobro, da se še mož in *f barica ne združita, da bi se »ku-paj norčevala iz venece žene.
Ne vem, ali se znajo druge ž*, ne vživeti v staranje? Jaz se ni. sem mogla sprijazniti. Ko sta opazila v očesnih kotih prve g», bice, sem bila vsa osupla in tona na usodo in na življenje. Mor-da, ako bi imela otroke, mordilj potlej laže razumela, da je naAa usoda, da venefno in ovenei ter tako napravimo prostora pri. hajajoči generaciji, ki v njej ii. vimo dalje, ki v njej ostan Ae dalje mlade. Toda tako, ko ai nobenih potomcev, ko mi mat«, rinstvo ni zapisalo staranja, ko zdaj najbolj hrepenim po življ» njju in se najbolj okle|>am pred. nosti, ki jih dajejo ženi mladod in lepota ... se vprašujem, i kakšno pravico mi u^rablja ¿si mojo mladost, svežost mojih uit-nic, svit mojih oči in barvo mojih las. In kako si drzne jemati vse to, ne da bi mi v zameno da* jal kaj drugega? Kako si upi odvračati ljubezen mojega moia, pa me zato ne oškoduje z otroito ljubeznijo? Krivica je to!
Toda borim se zoper staranje. Ne morda z zunanjimi sredstvi, temveč z duševnimi. Najprej sem odpovedala sobarici. Njena naslednica ne ve, da sem bik kdaj mlajša. Potlej je prišel paj težji del: moj mo?J Odpustljito in nedolžno samoljubje je, « hoče ostati žena samo za svojo sobarico in za svojega moia mlada! Za tiste ljudi, ki so zmeroi okoli nje. Toda prav to je težavno.
Da, Če bi lahko svojemu moii prav tako odpovedala kakor» barici, če bi ga lahko prav tal» odslovila in bi si v zameno zanj lahko poiskala drugega, taknb ki ne ve, da sem bila nekoč mlaj-Aa ! Toda to je nemogoče, že i* radi tega ne, ker ljubim svojef» Viktorja celo bolj kakor svoji mladost. Spet si ga bom priborila in mu bom dokazala, d* J« tepček — in da sem mu jaz ven-dar Ae lepa in poželjenja vrefcl; in da bom taka tudi oaUl», kler se mi bo ljubilo . ..
Toda ali je mar vredno, da « borim za ljubezen človeka, ki« že trebuh rase in pleša C**-
Vsakikrat kadar izgledam» ogledalo in resno presojal». W ko mladosti in svežosti i» gubila, se zmerom ugotovitvijo, da je tagub« £ malenkostna. Ce bi hotela^
jega moža varati bi samo^S
nila s prstom in koj b, mi » moževi prijatelji pred n«^ saj jih je Ae danaAnji dž6 m vica od njih zaljubljen»^ Zakaj se torej toliko in»«* no za ljubezen tega <'"<*> ^
^mmužec-UU^ zvesta, ali naj ga m^ ^ ram? In zakaj naj bi to^J
ko mi je ,m toliko do njegove Ur
bežni?
misliti! Sreds	^
O, da bi«*elemogla.MV^
Večkrat ostajam mož je bil dane* vt* F ^ čen. ko je »vrfel.
ves popoldan doma «^	^
Je povedala, da me tud^	.
ni bilo dom. Um^f "J ^ "Kam le odhaja. »J* po nobeni ceni n. bik» w*
iz hiie?	«r*»*
"Bila sem pri "»"J ^ «* jala motu. ko *em ' čerjo priMs
rilo ga pa ^T™**. ** več zdelo n.č P*^™ «I
-p* --^rt,..-
njega nI bilo
(Del j'
7.
Bggjšj^
POROČILA GLAVNIH ODBORNIKOV
(Nadaljevanje ■ 0. štreni.)
, ¿anes jako visoke. Obligacije rasnih mest in drlnv, s*	kred* .o dandanea ie draije kakor pa federalno.
jodoNfi	n0VA poatava države Illinois, tprejeU v lotu
ftrok, J« P*
PROSVETA
' L mneiuje investicijski delokrog brnUkim organisacijam.
i it v a m i in predpisi glede kvalifikacij bondov, je velika ve-*ikih me»t izključena is našega portfoleja in se ne morejo jemati
1,110 da vas oposorimo na ogromne vsote denarja, ki so * Mm L,„tiranje vsaki mesec. Zadnje «ose ae je investiralo
investiranje 100,000 na mesec
t> ta
SLÍte» ¿M« n» V00'000 T^n0-
nreieU za iste in ob enem
Prav lahko je mogoče, da bo ta vaota svila-Bondi namreč stalno dozore-■v— nrejeta za iate in od enem redni mesečni aseament zahte-f Unovo investiranje. Vprašanje, ali nam bodo te nove investicije ¡¡"amo	E*	va*no tahteva naše naj-
poiornosti.
P^'Sro prodaji bondov vključujemo obenem tudi poročilo ft, bondih. Natančen seznam teh bondov dobite v finan-rt^ilu Kar ae tiče mestnih in občinakih bondov v defaultu, L?*.»iis'io 6'i našega skupnega premoženja, katera vsota je precej ooe pred itirimi leti. Tudi ae je vrednost defaultiranih bondov 1 Mdnjih par let. To velja tudi za Florido in druge južne državna bankrotna mesU in okraji ao prostovoljno, ali pa pod pritiskom fundirale svoje dolgove. Skoraj v vaeh slučajih se je to zgodilo dišanjeni maturitete in z znižanjem obrestne mere in brez izgube na Refundiranje bondov in pa boljie gospodarske rasmere, katere po-javkoplsčevslcem plačevati njihove obveznosti, ao mnogo pripomo-zboliianju te situacije.
iracačna pa je atvar z induatrijalnimi bondi. V našem seznamu u $580,000 industrijalnih bondov, Izmed katerih je $322,000, ali več polovico v defaultu. Z zboljšanjem goapodarskih razmer se bo tudi teh bondov poprsvilo, vendar pa bo izguba vseeno občutna. Na smemo biti vtis ds to pomeni kakšno nevarnoat sa jednoto, ker defaultirani jtlai bondi predstavljajo samo 6% našega premoženja.
fcni so bili sledeči bondi:
000	Title t Trust Co., Detroit, Mich. MO Garfield City, New Jeraey.
poo Niles Centerr»Illinoia. $00 Knoxville, Tenn.
Volusia County, Florida.
vrednost (face value) teh bondov je bila $124,000 in za nje smo
|121,6HO.OO.
k večkrat sliši naavet, da naj prodamo vae naše defaultirane bondo pimo dobre, je potrebno, da povemo zakaj ni bilo prodanih več teh
daja bondov je več ali manj špekulacija glede bodočih cen. Bodoče ceno tdvisne od gospodarskega razvoja. Skrajna previdnost je neobhodno in ravno tako je potreben vir sanealjivih informacij. Pri iskanju ij smo se največ zanašali na Moody'a Inveators Service, ker je ta priznana za pošteno in zanealjivo. Ako se ozremo danes nazaj preko štirih let, potem smo lahko zadovoljni, da nismo pred par leti vrgli i defaultirane bonde na denarni trg. Ti naši defaultirani bondi ao da-idni najmanj $100,000 več kakor ao bili pred par let nazaj. Tudi v bo-
1	bo pri prodaji bondov potrebna skrajna previdnoat. Priporočila za bodočnost.
podlagi izkušenj zadnjih štirih let, čutimo, da je nafta dolžnost dati avcnciji par priporočil, z željo, da iste upošteva, priporočilo je glede naših bodočih inveaticij. Živimo v dobi velikih lih gospodarskih sprememb. Devaluacija denarja v raznih evropskih sh, kakor tudi pri naa v Ameriki, ima ogromen vpliv na cene vseh pa naj bodo to delnice, bondi, hranilne vloge, hiše ali kmetije. V i smo videli v dobi par let uničen ves njen denarni sistem, a popolno vseh hranilnih vlog, bondov in posojil. Bodočnost je negotova in neprevidno bi bilo delati sklepe, ki naj bi bili veljavni sa dobo let. Priporočamo, da naj ima prihodnji gospodarski odbor pravico tirati jednotino premoženje na način, kakor dovoljujejo takoni državo brez kakih reatrikcij, sprejetih na tej konvenciji. Da se pa omeji tn» moč gospodarskemu odseku, naj ima ves glavni odbor, kot naj-imtanca v jednoti, pravico, da napravi od čaaa do čaaa razne re-»jc, ako se mu vidi to potrebno. Tozadevno točko pravil bomo predlo-iboEu za pravila.
Jje priporočamo, da ae razftiri odgovornoat gospodarskega odseka na Nb. Naše mnenje je, da naj ima prihodnji gospodarski odsek pet čla-Predsednik« in tri člane tega odseka naj izvoli konvencija, a peti tega odseka naj bi bil glavni blagajnik. Glavnega blagajnika pri-no iz razloga, ker ima on že zaradi avojega urada največ opravka r. Nami in ima vedno pri rokah vse potrebne informacija. Njegova a bi bils paziti, da je gospodaraki odsek obveščen iz glavnega urada k zadevah, tikajočih se njih poalovanja, ter gledati na to, da ao zaključki lačno izvršeni. Prepričani smo, da bo ta izprememba veliko pomagala iljšanju poslovanja.
»0 naša priporočila. V alučaju, da žele delegatje nadaljnjih pojaanll, pripravljeni iste podati tekom diakuzije o poročilih glavnih odbornikov. Ifcany < vrtkovich. Matt Petrovlch, Chairman.	John Olip.
M
no
Poročilo glavnega porotnega odteka
•«' bratje in sestre!
»*ni porotni odsek je, zaeno z drugimi odaeki, poročal o svojem delu vsa-Pol leta n« «ejth gl. odbora, kar Je bilo potem priobčeno v zapisniku. I» v »mulu pravil morajo posamezni odborniki ali skupni odaeki podati počila za čas od 10. pa do 11. redne konvencije, Je torej to tudi dolž-fl porotnega odseka. Naše poročilo ae torej nanaša u čas od 1. julija P» do februarja 1937.
^ *ssu je g|. porotni odaek prejel 141 prizlvov ali apornlh zadev. Od *> rašili 110, n jih je p« bilo odklonjenih Iz gotovih vzrokov. Vzroki i tastareloat, ali pa da ao zadeve izhajale iz privatnih razmer In razume Je v vaškem takem slučaju sledilo pojasnilo prisadetim strankam, ■tt«ta bolniško podporo Je bilo 59. V 38 alučajih Je bila bolniftka pod-«khnjens, v 21 pa odobrena. Kazni z odtrganjem bolniške podpora
a 4 tlučaj»v
ev.
¡¡J' «S »prrsrijiiko in druge odškodnine Je bilo 23. V 19 slučajih Jo r1"" zavrnjena, v štirih pa odobrena.
pjwzijo '»d 1. do 3. mesecev Je bilo kaznovanih 14 članov. Kazen z is-' * * bil« izrečena v 3 alučajih. Z ukorom Je bilo kaznovanih 10
^Kmh je bilo 5 društvenih uradnikov. Oproatitev Je bila Izrečena PJ*"- drufttva so bila kaznovana eno a suspenzi jo In eno z uko-Jtaiih r,	^ pa narmUlo na rMn# spornosti in razsodbe ao
' , ko,nc°r je bilo v danih rasmerah mogoče aporazumno a prlsa-
1 »trankaroi.
r"»«d»We je bilo vsetih 10 prisivov proti rasaodbam gl. porot-Tretje raz*,dilče je v 37 zadevah potrdilo razsodbe gl. porotna. v H slučajih pa apremenilo izrek. t «avMenih zadev dokazujejo, da ae Je med članatvo SNPJ vrnila " r"' jaa razumevanje pravil, ker ni v toliki meri prihajalo s pritož-™ r porotni odaak v aedanji dobi, poaebno andnj* dve leti ae Je Pr'Mt, v prw.tj4njj m#r| Imani4ate Pripomoglo k temu Je tudi to, n*tončn*Jže določajo kakftne pritožbe apadajo pred Jednotine

v Prtjšnjik pravilih ai bilo aličnih določb, ker pa Je Mlo v mao-škod«, jadnoti, mnogokrat pa tudi članom, kateri ao bili pri-
poroii,°«ln »k» k»upt izmed delegata želel podrobnej-jwis v kateri zadavi, bomo vsak čas pripravljeni pojasniti ali odgo-Ur' "f|,*n* vPrašanja. Omenjeno naj bo tudi to. da Je poslovanje H^ r; P"f"'nega odseka bilo točno v vseh sadevah. ki so aam bile
iANk V	ANTON ftUI.AR, JOHN TKRČKU.
I 'UHOJ, KKANK BABBICH, porotniki.
Poročilo nadzornega od—ha
" Z v* • • *ak<
^ haa ,v •ka
" K SNPJ leta 1913 Je biia ekonooiaka kriaa v Uj ntadala Je vae, poaebno vlocotelje. ki ao iagabili velik v fcidial v bonkoh. v bondih, v dolnireh in v drugih love-»da Je boš v iate«m letu. kot enyje vrMle naša koovenrija, '»"braoegn goapodaratva. to Ja, namerila al je program, ,ofc* sejeail io radii ta polomov kolikor največ mogofe. '« kaoaa bančna kriza, v kateri Je naša jed nota h uradnikov utrpelo le oMjboa iagnbe, savareeal-nkekib. Vladne poeojile Indostrijam la bankem ter »!n*m m bita aradatva ki ae preprečila večanje _ "•rularijami pripravile gaapndarako življenje v
(real eaUte) bonde in na prve vknjižbe. Bresposelnost in orgije špekulantov v času "prosperitete" ao občinam onemogočile istirjavati davke in tako ao lil drugi municipalni bnodi na kant. Poaebno pa še bondi indufsijakih podvaetlj in pa bondi rasnih velikih komercialnih poelopij, kot hoteli, agradbe sa urade, železniške postaje itd.
Nadzorni odsek je v teh rasmerah saeno s drugimi odeeki in njih člaai storil, kolikor mu je bilo mogoče, da smo skupno premagovali različne tel-koč« in reševali rasne probleme SNPJ kakor se Je v danih okoliščinah najboljše moglo.	•
P HEGLE DO V A NJE RAČUNOV, DOKUMENTOV ITD.
SNPJ je na svoji konvenciji na predlog pokojnega Joleta Zavcrtnika že pred mnogimi leti aklenila, da ai naj nadaorni odsek v pomoč pri pregledovanju računov najame poklicne računske velčake, ki jih v angleščini označujemo a "Public Accountants". To je bilo aa tolikšno organizacijo, kakor je naša ne samo koristno, ampak potrebno.
Poslovne knjige vaeh oddelkov jednote pregledajo dvakrat v letu, preštejejo pri vsakem pregledovanju vae bonde, vse listine, nanašajoče ae na poaojila na posestva, vse obrestne kupone, listine o defaltiranih bondih Itd. To je delo, ki vzame precej časa. Ponavadi prično s pregledovanjem junija in decembra vsako leto in ga končajo dober teden pred vaako polletno sejo glavnega odbora.
POLLETNA FINANČNA POROČILA.
Akountanti nam dajo na vaakega pol leta obsežna tipkana poročila, s primerjavami in drugimi statističnimi podatki, in pa priporočila, za vsak jednotln oddelek posebej, ki so:
Oddelek odraslih članov.
Mladinski oddelek.
Sklad mladoletnih dedičev.
Publikacije.
Tiskarna.
Skupno obsegajo ta poročila vsakega pol leta kakih HO tipkanih strani.
člani nadzornega odseka pregledajo še posebej dohodke dvdrano (hlšnikove knjige), račune, ki se jih izplačuje iz upravnega sklada, iadutke publikacij in tiskarne, stroške a tožbami, razne poaebne aklado itd. O vsem tem poročamo glavnemu odboru ln članstvu v zapisniku vsakega pol lota.
Skosi vsa štiri leta je bilo poslovanje povaem v redu. fCnJIgovodatvo Je vzorno. Upravni odborniki in nameščenci so bili akountantom In nam pri pregledovanju vedno pripravljeni pojaaniti vse, kar smo jih vpražali,
KRITIKE IN PRITOŽBE.
Od prošle do te konvencije smo prejeli manj pritožb, kot pa običajno v prejšnjih medkonvenčnih terminih. Poalanih je nam bilo tudi nekaj obtošb, ki pa ao bile zgolj spornega snačaja zaradi načinov poslovanja med odsoki glavnega odbora. O vaeh amo poročali vaakega pol lota, kakor ao nam bila predložena, in nafte ugotovitve.
Kritiziranja je bilo posebno nu sejah glavnega odbora mnogo, toda no o nepoštenosti ksteregakoll odbornika ali odseka gl. odbora. Nadzorni odsek tu isjavlja, da ni bilo od prošle do te konvencije nikakih nerodnosti.
NAS A CELOTNA IMOVINA.
O finančnem stanju SNPJ poročajo posamezni merodajnl funkcionarji glavnega in upravnega odbora vsakoga pol leta.
Zaradi naših nadaljnih tolmačenj navajamo tu le, da je SNPJ finančno napredovala vzlic krisi. Dne 31. decembra 1030 je snašala njena skupna imovina, deljena po njenih glavnih oddelkih, sledeča:
Zavarovalninski oddelek..................................................$7,043,033.71
Prosveta in tiskarna........................................................ 18Sl.144.H6
Sklad mladoletnih dedičev............................................ 114,864.51
r vm svojo •meia vae
Do
SKUPAJ...........................................................$7,340,043.07
Za slovensko organisacijo v Zed. državah je to kajneda lepa vsota, in v Ameriki so respsktirane vsote veliko bolj kakor pa najbolj aaslužn! ljudje.
DISKUZIJE O GOSPODARSTVU IN INVESTIRANJU.
Naravno je, da ao posebno v gospodarskih sadevah mnenja razlikujejo in čestokrat ostro križajo. Finančne transakcije v SNPJ snašajo v zamenjevanju bondov in inveaticije v nove bonde vsakega pol leta okrog pol milijona dolarjev. Naravno, da je treba pri takih sadevah mnogo pažnjo ln da imajo vsi, katerim je poverjeno razpolagati z investiranjem take vsote, velike odgovornosti. Zaradi krize jo nastalo o vprašanju načinov investiranja precej nesoglasij, s katerimi so se pečali odborniki že na mnogih sejah glavnega odbora in delegati na naši proftli konvenciji. V vseh pritožbenih in kritičnih sadevah je poatopal nadzorni odsek na tem polju kakor je najboljfte mogel. ' Gotovino vlagamo zdaj v bonde najzanesljivejfte vrste, toda pri tem pmo morali žrtvovati visoko obrestno mero, na katero ae je pred kriso pola galo vse preveč važnosti.	I ' I
STANJE NASlH INVESTICIJ.
Od proftle konvencije Je SNPJ začela spet vlagati visoke vsote v zvezne bonde, v katerih Je imela koncem decembra 1936 že nad dva ln četrt milijona dolarjev, ali skupaj nad 30 odatotkov vae avoje imovine.
Jednotine vloge v municipalnih bondih so znašale isUga datuma nad $3,192,000.00, ali blizu 44 odstotkov skupne imovine. V industrialnlh bondih amo imeli lanskega 31. decembra v vseh oddelkih Jednote nad $730,000, ali nekaj nad 10% od celokupne imovine. Ostala imovina j« zapopadena v po-sestvih, bančnih vlogah, strojih itd.
Dne 31. dec. 1936 smo imeli v zavarovalninskem oddelku sa nad milijon dolarjev takih bondov, ki so defsltirani, to je, bonde občin, ki so v tej krizi bankrotirale, bonde bankrotiranih korporacij ln pa bonde, ki so smatrani varnim, toda občino ali korporacije še ne zmagujejo obresti. Zaostalo obresti to omenjenega dne snaftale blizu $142,000, od katerih jih veliko ne bo nikoli Iztirjenih, ker Jih občine in korporacije vsled svoje bankrotiranosti in ftpe-kulacijske zadolženosti ne bodo nikoli mogle poravnati. V mladinskem oddelku smo imeli ob saključku prošlega leta za nad $78,000 defaltiranih In drugih takih bondov, od katerih ne prejemamo obresti. Te So znašale v tem oddelku nad $5,800,
Slično razmerje je v drugih oddelkih jednote.
Izgubam se nismo in se ne bomo mogli ogniti, toda naše vloge v splošnem so toliko dobre, da Je solventnoat jednote zavarovane ln da se nam ni bilo treba ukvarjati s vprašanjem zvišanja asesmentov v posmrtnlnakl ali v druge aklade. Kriso Je SNPJ torej dosedaj prebrodla s avojiml rednimi dohodki, In kot že omenjamo prej, Je oatala solventna. Izgubila pa Je precej članov, dasi si Je v prošllh par letih tudi v tem oslru spet precej opomogla.
Kritičnih mnenj s ozirom na načine investiranja tu ne bomo navajali, ker smo jih že mnogokrat v svojih poročilih glavnemu odboru in članstvu, in drugič, ker sdaj ni več vprašanje kritike o poslovanju v pr.4loali, ampak v prvi vrsti opreznost ln pažnja za gospodaren je v bodočnosti. Skušnje so bile nola nam kot drugim. V iskrenem prizadevanju razumevanja napak v pro-šlosti ae jih bomo v bodoče lahko varovali. S tega stališča se nadzorni odsek v Um poročilu ne spušča v nikaka kritična razglabljanja. Pripravljeni pa smo na vprašanja na konvenciji pojaaniti delegatom vae, kolikor po.
trebno in bo v naši moči.	—
Naj v tem poglavju svojegs poročila še poudarimo, da Je SNPJ finančno v štirih letih napredovala blizu dva milijona dolarjev. Na drugi strani pa Imamo sa okrog dve sto tlaoč dolarjev več takih bondov, ki ao defaltlranl, ali pa aamo zaostali s obreatml.
Kolikšne bodi» sgub* z njimi kadar »»odo Isvrlene poravnave, ali pa likvidirani, je sdaj nemogoče ugotoviti. Dasi bodo ln ao deloma že bile prerej. šnje. ne bodo tolikšne, da bi spravile našo finančno stanj« v opaanoat. Nsjveč Je kajpada odvisno, kako ae bo U dašela goapndarsko razvijala. Ce ai bo ekonomijo utrdila, bodo marsikateri bondi, ki so tdaj pasivni, spel dobri In varni. Pri drugih pa bo trebo utrpetl tsffub* Najslabše sHuirsnl bondi v nafti posesti so industrlslnl, ki so donašall najvišje obraetl a ob enem bili tudi najbolj špekulatlvnl In valad toga od vsega početka risklrsna vrad
nota.
POSIX)PJA V NAfil POSKHTL
Koncem decembra prošlo leto amo Imeli 14 hiš in stavbiftč, ki so prlftls v našo poaeOt, k#r dolžniki niso smagovall obresti In obrokov na poaojila, katera Jim Je dala Jednote. Vao U poaeetva ao naa stala okrog $an,000. vključlvši popravila, davk# Itd., atanorine pa anw> d«» orm-njenega maaeea prejeli blizu $1.000 Hrvatakl dom v So. Chkagu v tok poaeetvlh al le vključen v našo Imovino, ker do 31. decembra aodna procedura sa prevaeoi
še ni bila končana.
podrebnuatl e finanmh vaeh oddelkov ia goepodarekega stanja JMneU %oUe ao vam rasvldne is zapisnika februarske se|a gl. odbora to Teto, v katoram Imajo načelniki oddelkov in odaek; avoja obmejna polletne flaenčna in druga poroti la. umtKT
r.na prošllh konvanrij Je aprsjela v pravde dološfc», da mera norfaoral ( «daak pripraviti po zaključku vaakoga i«U prerašun. po katerem ae naj ravna apravoi «daek s eairom oa ladatke is opravoega -klada To naloge »m« vrftili a Je bils sgolj farmalnoat, ker »e Je upravni odsek ravnal po aeojih ,^'rebak in ov»drvnortl. Zoto nodsorn. odsek z* to leto «ploh ni{ predlotil n.kakega proračuna Ta ima vredno* «dlne, oho Je oUrt#n In (odi v tem al u/a ju lahke nastanejo «kolščine. da se upravi oi mogoča rov-noti po nJemu. POfit/tPJK M. N. t. J.
Poslopje PWPJ, v katerem Je neisnje«. ia upravaištvo publikacij, dvorana ia drug« pruotori, aaa ateae I
dodelavami vred, ki ao bile izvršene lanako leto, $134,906.04. Ta vrednost ae v knjigah smanjšuje sa legalno določen odstotek vsako leto. Poalopje se nam vseekoti dobro rentira, ker plačujejo savaruvulninaki oddelek, tiskarna, Prosveta in tudi najemniki dvorane rasmeroma visoko najemnino. Po lanski predelavi so uradni prostori aadostnl aa vse oddelke in tudi sa arhive Je sdaj veliko več proatora.
Naše mnenje je, da ao bile predelave, to Je, sgradltev dodatnega nadstropja ln druge predelave izvršene sa selo smerno eeno.
POROŠTVA.
Vsi upravni in drugi glavni odborniki, ki imajo opravka s jednntininil financami, ao pod poroštvom. Police, oairoms jamstva plačuje sanje zavarovalnicam jodnota, kot je pri nas in pri 4ečint takih ustanov običaj od počstka.
Prispevke sa poroštva so družbam redno plačuje. TOtRE IN PRAVNI STROŠKI.	,	•
Skoro vsi člani so v alučajih sporov radi podpor, do kntcrlh smatrajo, da ao deložnl, ravnajo po pravilih in Če smatrajo, da ae jim godi krlvloa. ae obračajo a avojiml pritožbami in apeli na merodajne jednotine1 Instance. Nekateri pa, ki jim taka procedura ni všeč, pa grvdo ko hitro Imajo priliko h kakemu advokatu, pojasnijo mu avoje lolje, in ta je takoj pripravljen tapretiti a "tožbo". To aeveda ne vključuje vaeh odvetnikov. Ampak mnogo Jih je, ki iftčejo vaakojuke prilike sa aaslužek. Navzlic tem rasvadam pa je bilo v prošllh štirih letih manj tožb, kot v prejšnjih enakih razdobjih. Nekatere sadove so nas prilično stalo. Skosi vse proftlo let«» smo Imeli nekaj nad $4000 pravnih stroškov, kar ja manj, kot pa povprečno v prejšnjih letih. Vsote, isdane sa poravnavo, tu niso všteta.
JEDNOTINE PUBLIKACIJE.
"Prosveta" jo še smvrom najjačje agitacijsko sredstvo SNPJ. Vos denar, vlošen vanjo, je bil s toga stališča dobro investiran. "Prosveta"—dnevna in obligatna isdaja—ae splačujeta skupno s svojimi rini ni m i dohodki. Jako privlačen je tudi "Mladinski list", ki ima med člani mladinskega oddelka velik vpliv.
"Proaveta" izhaja sdaj petkrat na teden. Kadar je čes teden kak legalen prasnlk, "Proaveta" ne Iside. Ima glavnega urednika, tri pomožne urednike in stalnega sotrudnika v starem kraju. "Prosveta" Je danea najbolj rasširen slovenski dnevnik v tej deželi.
TISKARNA S. N. P. J.
Z ustanovitvijo tiskarne si je SNPJ omogočila ohranitev dnevnika In s dobičkom tiskarno nadkrillla vsoto, ki Je bila potrošena sa nakup strojev in druge oprema. Potrebna bo v sedanjem obsegu, doklar In» Ishajal dnevnik.
TIskarna je unijska in ena ismed onih, ki sa tudi striktno ravna po nogodbi s unijo. Rasen enega tiskarja Slovenca ao val drugI uslužbenci v nji Cehi aH pa člani drugih narodnosti, Delavce v tiskarno najema unija, kadarkoli upravitelj tiskarne sporoči, da potrebuje vsč tiskarjev. Vsi so vešči tiskarji In smatrani sa boljše stavce, kot pa Jih Imajo v tem delu mesta druge tiskarne, sato, kar imajo tu ros unijako plačo in stalnejše delo. Kadltega Je tiskarni SNPJ tudi toliko laglje dobiti prvovrstne delavca.
NAŠE POSLOVANJE t ODHORNIKI DRUŠTEV IN ČLANI.
Kot že omenjeno, v prošllh štirih letih nlamo imeli dosti pritožb ln obtožb, ki nam bi povaročile obilico dela a preiskavami. Veliko več pa prejemamo takih piaem, ki bi aploh apadalo direktno glavnemu uradu, naprlmer, glode Ae neizplačanih bolnižkth podpor, operacij, pogrebnih stroškov, nerodnosti v društvih itd. Več ali manj moramo odgovarjati na vsa pisms, kar v maral katerem slučaju povsroča le dvojno delo~~to Jc, nam in potom že v glavnem uradu.
Naše mnenje jo, da je bila doba od prošle do te konvencije v SNPJ jako mirna In pritožb, obtožb in tožb na sodlžčih manj kakor povprečno prejžnja enaka rasdobja,
ATLETIKA.
Is angleške aekeije glasila SNPJ je razvidno, da so mnoga angleško po alujoča društva in tudi nekatera slovenska na polju atletike salu delavna. Za negovanje atletike troll SNPJ-is svoje centralne blagajno sdaj Jako tnalu. Vsrok Ja deloma sedanja kriza, le več pa projlnjl ponesrečeni poskusi sa centralislrano kontrolo ln vudatvo nad aktivnostmi atletskih odsekov SNPJ, Nadejamo aa, da ae ho na tej konvenciji storilo kolikor mogočo, da se stletlko v društvih SNPJ čimbolj neguje in se Jo uporabi sa isdatnu agitacijsko »redstvo za pridobivanje novih članov med mladino.
JEDNOTI NI USLUtHKNCI.
V glavnem uradu SNPJ Imamo sdaj petnajst uslužbencev In pa hlftnlka skupaj šestnajst, Ismed teh jih dela v tajniškem uradu osem, v uredništvu Proavote trije, v upravniltvu dva, v uradu tlakarne dva, In hlftnlk, Najnižja plača med ualužbtmcl Je sdaj $20 ln najvlftja $33, nevključlvll hlžnlkovo plačo, ki Je viftja, toda ai mora najemati pomoč, ker vsoga dela on sam v (olikanem poslopju na bi imugel.
Uslužbencev imamo sdaj v vseh oddelkih skupaj več kakor v prožlostl deloma vsled bolj kompliciranih sistemov, deloma vsled snlžanja delovnih ur in deloma ker so se upravni odborniki posvetili oksekutivnlm poslom, do-čim so pred leti voč ali manj sami vrftili tudi navadna plsarnlžka dela In knjigovodstvo. Odgovornosti so s« povečalo, krlsa Je povsročila novo pro bleme, zavarovalninah! departmentl po>am«anlh držav zahtevajo čeadalje več podatkov-— In tako je eno a drugim pripomoglo, da al Je SNPJ morala Številko svojih uslužbencev svlžati četudi Ima manj članov, kakor pred kriso.
Delavci, kl jih upoeluje tiskarna, tu niso vfttetl.
Pisarniški nameščenci v glavnem uradu vaeh oddelkov so organizirani v Stenographers, Typists, Jlookkeeiwrs, and Aaaialanta uniji. Uatanovljena je bila lansko leto. Pomožni urednik! ao pristopili v unijo Newspaper Guild.
Obe ti dve uniji ata pridruženi k A. F. of L
SNPJ Jo bila doalej vedno na braniku unijsklh pokretov in bojev, Svoj« časno Je sprejela v pravila določla», da morajo vsi njeni delavci (v glavnem uradu) pripadati uniji avoje atroke. Pristopili so, toda unije pisarniških delavcev, v kakrftno verujemo mi, tedaj sploh bilo ni In tako se Je doilčna točka sama na aebi raaveljavila.
Žalostno dejstvo Je, da ao v tej deželi bal pisarnlftkl nameščenci najslable organizirani; niti klerki v glavnih uradih unij niso pripadali uniji In to velja v veliki meri le danes.
Sedanji predsednik nadsornega odsrka si Je veliko prisedeval, da smo Imeli v pravilih čimboljle določite aa varovanje koristi uslužbencev Jednote, Zdaj, ko so se organisirall v unijo po svoji lastni iniciativi, mora Jednota to dejstvo upoštevati. Doslej je uživsla sloves podpornic« v vseh bojih unij skih delavcev. Nameščenci v njenih uradih ao bill In ao danes plačani povprečno boljše kakor v drugih uradih. Toda njih pravlra Ja, da si skušajo avoje llvljenske rasmere izlK»IJftfti, ln v tem slučaju se mora SNPJ t njimi pogajati na samo kot propagalorloa ss unije, ampak kot deioda jalka. Ako l»omo vsa ta dejstva In okoliftčine t rasno premet rival! na ol»eh straneh, amo uverjenl, da In» unija priznana In dogovor tak, ds ho pravičen za SNPJ kot celoto in njene nameščence v glavnem uradu. V mislih Imamo vae oddelke jednoto.
POTNI STROŠKI IN DNEVNICE DKLKflATOV TER GL. ODBORNIKOV
Pod pezo krise Je bil na proiii konvenciji velik pritisk za znižanje izdatkov. Glavna zahteva je bila snlžanja plač, katere ao si odlatrnlki In nameščen«! ž« prej proatovoljno reducirali 10 odatotkov. S plačami ae nadzorni odaek v tam poročilu ne bo pečal, pač pa s neprillkemi, kl smo Jih Imeli po prolti konvenciji s račun» mnogih Manov konvencije zaradi poln.h strnAkov in dnevnic. Kazni očitki so nas prlmorali, da amo ae |*»gtol»lli v prelakovanje vaeh računov In ladal! poaeben seanam razlik v izplačilih dnevnic in tudi vosnine.
Na seji glavnega odbora smo po prožil konvendji vsled tega obljubili isdelatl načrt, kl bo te vrsto račune aietomatisiral. Predlagamo ga delegatom v pregled, da ga bodisi odebra, spremene, al! savržejo. Po na torti mhenju Je buljil, kakor pa deeedaajl sistem, četudi vemo, da ne ta, niti neben drag načrt oe bo vseh aaduvoljil.
Način plačevanja voaaine in dnevnic aa potovanju, kakor g« tukaj predlagam«», ni aov, Je pa novoet v naši organieacijl. Na dobičku Imdo poaebno delegati, kl potujejo na velike razdalj*, a na škodi pa tisti, kl se voaijo do konvenčnege mesto le po nekaj ur. Po eierem načinu so si lahko ra čunali dnevnico tudi «e so ae voslli le 3 ali Miri ure, prav tako, kakor oni, kl so bili 14 ur na polu.
Odbor, kateremu Je poverjena neloge odobriti račune delegatov, Ime tožkoče tudi nad! toga, ker aa donos ljudje poslužujejo na vožnjah rasnih prometnih amdototi žeieeoie, avtobusov, privatnih avtov in eeroplanov Dnevnice s« tam ud« čaaa na vožaji v takih «kolščinah ae »norejo bili enaka sa enake rasdalje, la tako so ae pojavili računi vseh vrat in potem pritožite In kritike.
Mi smatramo, da Je v ollgM leh sprememb v prometnem sistemu naj* boljša, da ple/amo v «a k emu delegat«, la vaokem« drugemu, ki Je poelen po rdnotinih poetih, določene vsoto oe vsako milje, neglede. al! Mu je v aeroplane. vlaka, v privatnem avta, ali v avtobusa,
Za podlag« k temu nolln« plačevanja vosnine ia drugih potnih stroškov pripora lama vaoto Sv na milje. Ta noj bi brile vesnlno In dnevniee ia dele got! tor drogi Jeidfrfiei odposlane ne M imeli pravic* tir jati od Hw<» h</•-«*r drugega V primerjavo, do kolikšne vsoto M bil kdo «pravilen, na sedata«'
(Dalja m $. auaaii
%MA(iA	*
»Nadaljevanje s 0. strani.)
novanju lakot« rvn alraino pu-nto in daltfoOaano. Totla kam hodim, kaj delam, to mu lo smo-rom ni mar. Niti v nanjah mu ne pride na um, da bi bil Ijulioau-men — in prav na ta tumtilj aem bila poatnvilu »voj bojni načrt. No, kajkak, nn tako ntaro ieno ni vredno biti ljuboHumrn! Po petimjRtletnem lakonu! Tudi meni ho je sdela ntvar atneAna. Hita nem pa trdojrlavu ko mula, in zato bi ne bilu |>o nobeni ceni vrula pulke v konico. Ali ao bom oaramotila do nkrajnoati — ali bom pa cmajralal
Četrtek
Ker je bilo to dosedanje ared* ntvo preiibko, nem oi morala ii-brali učinkovitejše.
Kadar nem bila c mofccm «ktipaj, aem ae delala ractreaeno in caaanjano; včanih Nem ae kar na le|>om cdrcnila ali nem pa globoko cavidihnila. Viktor al vnega letfu ni mogel pojaitniti, pricnati pa moram, da menda «ploh ni nkulal racumetl Hkrlvnoatno vihro v moji notranjoati; ie mar mu ni bilo tesal Tako je pač bilo — in viivel ho je v to, kakor na primer v uatvarjenjo «veta.
Zvečer, ko je c angelakim mirom prebiral čannike, aem ho delala, kakor da bi globoko npala, pa Nem sačela v opanju govoriti:
"Oh, Ivan .. . Ivani"
Nalaič aem Ni icbrnla to ne-IjenniAko ime I MoJ mol Jo odloftil prte veke. Začel me jo opacovatl.
"Ivan!" aem lo|ietaje ponovila.
Opuslla aem, da je ta Ntrup deloval.
MoJ mol Je Joino utrnil luč, ca-mrmral jo nekuj v brado, nI |>o-teguii odejo čes uAeaa in Je Nku-Asi iftipsti, Pa ae mu doliP nI poNi-očilo; dolgo Ne je Ae buden premetaval po iniNtelJi, Zariti Nem morala hvoJ obrne v «glavnik, da ae niaom na gluN saNme-JhIh-	Petek
Pri «ajtrku me J« Viktor n Čudnim nemirom opaaoval. Videla Nem, kako je avoje UNtnice «me-rom «nova vihal v vpraAanJe in kako ga je NkrivnoNlni "Ivan" vsegu prelet. Sedela aem «a ml* so a iNibeAenlm pogledom, v «a1 dregi aem se sasrla včsnDi vanj, toda tudi takrat Narno tako, kakor da bi ae bala, da bi čeaa važnega ali NtraAnega ne i«dala . . .
Viktor je Niiedol pač te doNot-krat avoje vpraAanjo, medtem pu je nepruNtano opacoval moj o-tiru« in mojo pimtavo. Hržča* Je rasmiAljal, ali Nem «a «akonolom Ae dovolj mlada? Ali bi utegullu biti Ae drugim moAkim vAeč In lili bi jih lahko Ae omamila? I'a nI mogel ugotovili, ali nam nIii-bo vidi, ali drugi? Zakaj «dela Nem ae mu Ae «merom alara. To nem ¡/prevldela, ko ne Je napo aled nnHiiiuhuij.iii me ni nič vpra Aal «aatran Kana.
No, le |NičakaJ t
V petek «večer
Danea sem Ne namenila, da Jo «agodem Viktorju. Večerja se Je Ae «davnsj ohladila, pa me Ae «nierom ni bilo domov. Ko aem napoaled vendar priAla, ae Je moj mot NpiehaJal po aobi i velikimi koraki gor in dol.
"Malo nem ao «akaauila, nem dejala a prisiljeno ravnodušno atjo. "lilla a«*m pri mami."
"Pri imuni? Mama Je pravkar odAla od naa! Do «daj je nale fa kala"
Viktor me Je ogledoval « lede tlim in atrogim pogledom, Ja« aem ae pa vsa bleda umikala. Klobuk *<*m ai pov««nita uaiaAČ poet rani na glavo, lane nem nI nn ma racmršila. Vm« to je bilo tako «govorno in tako Aemaato, da bi pamet«*ii človek gotovo ne Ari na limanire, Moj nndt se je pa kakor tiger «agnal name, «grabil me Je «a roko in mi besno (»ogledal v oči.
" Nesreč n ica! PrlinaJ . . . od IJubčka prihaja« , , ,"
"JoJ," sem n prisiljenim gla« no m dejnla.
"Nikdar ml ne laži . .. V a* vem I"
•Tak, Viktor, v mojih letih..."
"Toliko večji Je tvoj greh!"
"Pri*elem ti, da aem nedoU
ua ..,"
"l.afeš! Izdala ai ae! Ivan mu Je ime _
Takrat pa Ae niaom mogla več «adriatj smeha. Tako prlarčno aem ne nasmejala, da ao mi aolse zalile oči. Moj mol mo Je voa IMiparJen opazoval, potlej ae Je pa | »«»gladil j a» čelu, kakor da bi raiumol komedijo. Napoeled me Je prliel naae in me atraalmi in dolgo poljubil, Rnkrat, dvakrat, tnkrat , ., Zmagala aem i
k.
F. M. D0ST0JEV8KIJ :
Bratje Karamazovi
Som e Itirfh dolih s epilogom—Poalovenil Vladimir UvtUk
Toda Agafja je ie nekaj sumila, zapom-nila si je bila moje tedanje besede, pri-krala se je in ga zasačila v poslednjem trenutku: planila je v solio, vrgla se nanj od zadaj in ga objela; strel je udaril v strop, ne da bi bil koga ranil; osUli so pritekli, zgrabili ga, vzeli mu puško in ga držali za roke . . . Vse to sem pozneje natanko zvedel. Takrat sem sedel doma, mračilo se je In pravkar sem se hotel odpraviti v mesto; oblekel sem se, počesal se, naparfumil žepno ruteo in vzel čepico, kar se mahoma odpro vrata — in pred menoj, na mojem stanovanju, stoji Kateri na Ivanovna.
Čudne stvari se dogajajo na svetu: nihče je ni bil videl na ulici, ko je šla k meni, Uko da je osUlo v mestu povsem neopaženo. BUnova-nje sem imel pri dveh starih, prasUrlh uradniških ženah, ki sU mi tudi stregli; bili sta spoštljivi ženski, poslušali sU me v vsem in sU tudi potlej na moj ukaz molčali kakor ribi. Seveda mi je bilo Ukoj vse jasno. Stopila je v sobo in me gleda naravnost, odločno, kar drzno me gledajo njene temne oči, toda na ustnicah in okoli ustnic, vidim, je nekaj neodločnega.
"Seatra mi je povedala, da dasU štiri tisoč pet sto rubljev, Če pridem sama ponje ... k vam. Prišla sem . . . dajte denar! . . Dalje ni mogla govoriti ; zadahnila se je, ustrašila se, glas se ji je utrgal, konci ustnic in črU okoli ust so jI jele drgetati. — Aljoška, ali poslušaš ali spiš?"
"Vem, Mitja, da boš povedal vse po pravici," je razburjeno izpregovoril Aljoša.
"Da, da baš po pravici. Ce naj govorim po pravici, tedaj — evo kako je bilo, nič si ne bom prizanašal. Moja prva misel je bila — kura-mazovska. Nekoč, brate, me je ugriznil strupen pajek, dva tema sem ležal v vročici zaradi njega; nu, vidiš, tako sem tudi zdaj začutil, kako me je mahoma ugriznil v srce pajek, hudoben žužek, razumeš? Premeril sem jo z očmi. Ali si Jo ti videl? lepotica je. A tistl-krat ni bila lepa zaradi tega. V tisti minuti je bila lepa zato, ker je bila plemeniU, jaz pu sem bil podlež, in ker je stala ona pred menoj v veličanstvu avojega velikodušja in avoje žrtve za očeU, jaz pa pred njo kot atenica. In evo, baš od mene, atenice in podleža, je bila vsa odvisna, vsa, čisto vsa, z dušo in telesom, kakor zaznamovana meni v dar. Odkrito ti povem: U misel, misel strupenega pajka, se je bila do-torej polastila mojegu srca, da se mi je hotelo kar razpočiti od muke. Zdelo bi se, da tudi o kakem boju ni moglo biti več govoraravnal bi bil prav kakor stenica, kakor hudoben pajek, brez vsakega usmiljenja . . . Kar dih ml je za-sUl. Poslušaj : saj bi jo bil, kakopak, že drugi dan prišel prosit roke, da bi bil tuko rekoč kur najplemeniteje za vrši I vse in ne bi po tem tu-kem nihče vedel niti ne mogel zvedeti, kaj so je zgodilo. Zakaj človek sem vendarle, človek z nizkotnimi željami, a poštenjak. In tedajci, vidiš, prav tisto sekundo — kakor du mi je nekdo šepnil na uho: "Da, jutri t Tuka ženska se ti jutri, ko prideš prosit njene roke, vobče ne bo pokazala, am|>ak bo velelu kočijužu, naj te vrže iz hiše. I* razvplj me |k> vsem mestu, bo déjela, ne bojim se U!M Ozrl sem se na de-vojko in res, moj notranji glas me ni vurnl: tako bo, seveda, prav tako bo. Za brat me bodo pahnili čez prag, to je videti že zdaj po njenem obrazu. Zloba je vzkljiela v meni in obšla mo je žedja, da bi nupravll nekaj kar moči gnilega, prašičjega in branjevskega: s (sismehom bi pogledal nanjo in jo kar tam, dokler Ae stoji pred menoj, potolkel s poudarkom, s kakršnim ume samo znnikaren trgovčič reči:
"Zaradi tistih štirih tisoč ste prišli? A to je bila vendar šala, kaj govorite o tem? Preveč lahkoverno ste računali, gospodična. Dva sto-tačka bi nazadnje še z zadovoljstvom in veseljem odrinil, a štiri tisoč rubljev, gospodična, to ni denar, ki bi ga zavrgel za Uko lahkomiselnost. Zaman ste se izvolili vznemirjati."
Vidiš, v tem primeru bi bil seveda vse izgubil, ona bi bila zbežala, a zato bi bil imel peklensko maščevanje, vredno vsega osUlega. Vse svoje življenje bi rad tulil od kesanja, samo da bi bil zdaj izvršil to domislico! Nikoli, verjameš, z nobeno še nisem imel tega, prav z nobeno žensko, da bi bil v Uki minuti s sovraštvom gledal nanjo — in evo, na križ se ti kol-nem: na to sem gledal Ukrat kake tri ali pet sekund s strašnim sovraštvom — prav s tistim sovraštvom, od katerega je do ljubezni, do najbolj brezumne ljubezni — samo še las! Stopil sem k oknu, naslonil čelo na mrzlo steklo in pomniš, da mi je led opekel čelo kakor ogenj. A dolgo je nisem zadržal, ne boj se; obrnil sem se, stopil k mizi, odprl predal In vzel iz njega ček za pet tisoč rubljev (ležal je v mojem francoskem slovarju). Nato sem ji ga molče pokazal, zložil ga, dal ji ga, odprl ji sam vraU na hodnik, odstopil za korak in se ji priklonil do pasu, veruj mi to! Ona je vsa vzdrhtela, za sekundo me je napeto pogledala, strašno preble-dela, nu, kakor prt, in zdaj, takisto ne da bi rekla besedico, ne burno, ampak tako nekam mehko, globoko in tiho — se je vsa sklonila naravnost meni k nogam, s čelom do tal, ne po •institutsko, po rusko! Nato je planila kvišku in zbežala. Ko je stekla iz sobe. sem bil baš pri sablji; izdrl sem jo in sem se že hoUl kar tam na mestu zabosti, sam ne vem zakaj, bila bi kakopak strašna neumnost, a najbrže me je gnalo vzhičenje. Ali rasumeš, da bi se človek časih ubil od vzhičenja; toda jaz se nisem zabodel, le poljubil sem sabljo in sem jo spet porinil v nožnico — sicer pa ni bilo baš potreba, da sem ti to omenil. Vidi se mi celo, da sem bil pravkar, ko sem govoril o vseh teh borbah, malce dolgovezen, da bi se pohvalil. A naj le bo, naj zastran mene le bo Uko in vrag naj vzame vse vohune človeškega srca! Evo, to je ves tisti;moj bivši "slučaj" s Katerino Ivanov-no. Zdaj vesta o njem torej samo midva z bratom Ivanom — nihče drugi ne."
, Dmitrij FjodoroviČ je vsUl, v razburjenju prestopil enkrat in še enkrat, izvlekel rutico, otrl si s čela pot in nato spet sedel, a ne tja, kjer je preje sedel, umpak drugam, na nasprotno klop ob drugi steni, Uko, do se je moral Aljoša obrniti čiato proti njemu.
V
Izpoved vročega uren "S petami navzgor"
"Zdaj," Je rekel Aljoša, "jKiznam prvo polovico te stvari."
"Prvo polovico razumeš: to je drama in po-zorišče je bilo tam. Druga polovica pa je tragedija in njeno pozorišče je tu."
"Iz druge polovice ne razumem doslej ničesar," je rekel Aljoša.
"A jaz? Mar Jaz razumem?"
"Stoj, Dmitrij, tu Je besedu — glavna beseda. Povej mi: saj si vendar ženin, ženin še zdaj?"
"Ženin nisem postal tukoj, ampak šele tri mesece po tistem dogodku. Drugi dan po tem, ko se je bilo to zgodilo, sem si dejal, da je stvar "izčrpana in opravljena in da nadaljevanju ne lxi. Priti k njej In ji ponuditi roko se mi je zdelo nizkotno.	(Dalje prihodnji*.)
"^PIOSVITA —
tudi njej je z enim zamahom preklal glavo, da se je zgrudila v nezavest. Nato jo je še na tleh udaril drugič. Ko pa se je zdaj zavedel svojega zločina, je zbežal sam v Gorišnico k orožnikom.
Sosedje, ki so prihiteli na vik in krik, so našli Žnidaričevo mater že mrtvo, Znidarič pa je kazal, da še živi, zaradi česar so poklicali reševalce iz Ptuja. Toda Žnidarič je čez nekaj minut umrl. Morilca so orožniki zaslišali Ukoj. Jokaje je povedal, ka-
munist: Marko Smoičič iz CesU-rice, občina Karlobag, ki je bil 1934 obsojen po čl. 4 zakona o zaščiti države, a ao ga kot mladoletnega pogojno izpustili; Ni-kola Bevandžič iz Gospiča, ki so ga kot komunista izključili iz vrst HSS; Tomo Nikšič iz Gos piča, ki ga je obsodilo sodišče za zaščito države na leto dni strogega zapora; Katica Talenkovič iz Slinca, služkinja in zaročenka gori omenjenega Bevandžiča, in naposled Franko Milenkovič, poljedelec iz Hlaiča, ki je bil zaple-
Slaiuska Narodu
1S04
ko je zločin izvršil. Naslednji; ten v dogodke dne 3. maja 1935 dan so ga odvedli v ptujske za-'v Gospiču, ko je Ukisto našlo pore. Zaslišali so tudi njegovo smrt šest oseb, a je bil pozneje ženo, ki je izpovedala, da zločina amnestiran. On je svak Jurja
ni mogla preprečiti, ker se je sama bala moža. Ostala je sama na poaestvu z dvema otrokoma. Motodklist Jeeenovec, ki se je
Rukavine, obsojenega na smrt."
Tako se glasi drugo uradno poročilo. Drugega naši listi niso smeli objaviti. Pa to tudi za-
v nedeljo z motociklom v po- dostuje, treba je le poročili na-ljanskl dolini ponesrečil, ko je Unčneje pogledati. Prvo poroči-trčil z dvema kolesarkama, se je lo trdi, da so streljali iz tovor-kasneje v ljubljanski bolnišnici nega avtomobila na orožnike in zavedel in se mu je sUnje že to-, da je bilo 6 orožnikov mrtvih in liko izboljšalo, da bo verjetno 6 orožnikov ranjenih, toda glej, okreval. Tudi kolesarka Erženo-1 prihodnje uradno poročilo ti po-va, ki se je pri tej nesreči hudo1 ve, da je bilo od avtomobilskih potolkla, bo okrevala, kakor ka- potnikov 6 mrtvih, in prav no-
že njeno sedanje sUnje.
Truplo uradnika Ovna naŠH. —Dne 5. aprila he je vinjen vračal iz Trnova v mesto uradnik Strojnih tovaren in IIvaren, Josip Oven, pa je omahnil v Gra-dašico. Truplo so iskali, a ga niso našli. Zdaj pa ga je Ljubljanica naplkvila v Slapah pri Zalogu, skoraj mesec dni po nesreči. ,
Pod vlak je skočil neznan, o-krog 30 let sUr fant v Ljubljani. V parku Tivoli so našli na progi razmesarjeno truplo. Identitete še niso mogli ugotoviti.
SPOPAD 2ANDARJEV IN HRVAŠKIH OPOZICIONALCEV
Sest mrtvih, lest ranjenih. — Zandarji oddali Halvo v kmete
V nedeljo dne 9. maja se je dogodil v Sen ju dogodek, o katerem so smeli jugoslovanski listi objaviti le službeno poročilo, ki se glasi: "Dne 8. in 9. t. m. se je ob priliki obiska pevskega
ben orožnik. Kakor da ao izletniki streljali v samega sebe, o-rožniki pa so samo gledali. Ce je bilo od izletnikov, udeležencev proslave 6 ljudi mrtvih in 0 ranjenih, potem so gotovo orožniki oddali eno ali dve salvi iz svojih pušk v udeležence, ki so se vračali na avtomobilu domov!
Poročila tujih listov o tem dogodku so to domnevo potrdila.
Kako je prišlo do incidenU, ni javnosti znano, ker so bila vsa poročila reporterjev zaplenjena. Novica o novih žrtvah žandar-skih pušk pa se je razširila po vsej državi, posebno pa še p<* Hrvaškem, ko blisk In zbudila povsod veliko zanimanje in razburjenje. Na Hrvaškem se je bati novih incidentov, Uko je ta dogodek spet prilil olja vroči opozicionalnosti Hrvatov.
Mnogo bolje bi bilo, da bi listi smeli objaviti podrobnoati o tem incidentu, ker bi se s tem prepreči lov pretiravanje ustnih pefe ročil o podobnih primerih. Samomor. — V Gradcu pri Lk
društva Trebevlča v Senju vrši-___
la proslava dneva Matije Gubca'Uji 8e"je ¿¿^j, 46 "letnI In bratov Rudfčev. Proslave se nlk Franc Pregeij( „o domače
Vesti iz Jugoslavije
OČRTA
IN MATER SKKIKO
UBIL H
V Muretincih na Ihavakem po
I Ju je poHcxtnik Znidarlč ubil rodnega očeta in mater
Ni še |K>jasnjen umor čevljarja Jožeta Zelenika, ki ga je nekdo 25. aprila ponoči na cesti v Stojncih ubil, že je ptujsko okolico razburil nov, vse strašnejši zločin: mlad posestnik je ubil očeta in mater,
Zgodilo se Je to v Muretincih, kjer sta pri svojem 32 letnem sinu Živelu na proužitku 06 letni Znidarlč s svojo 64 letno ženo. Sin, Franc 2nldarič, Ju Je U. maja zvečer s sekiro na domačem dvorišču pobil.
Sin Jože Znidarlč ae je pred 14 leti zagledal v neko dekle in Imel s njo nezako.takega otroka. Kljub prigovarjanju njegovih etaršev, naj vzame dekle za že-
(Isvirea poročil« li JiifealavtJe.)
JI J;_____ t.
nezakonski materi in hčerki, češ, naj vzame nezakonskega otroka k sebi, materi pa naj plačuje odškodnino — toda sin je ostal zakrknjen: ni maral dati niti pare neznkonski materi niti za svoje-lis nezakonskega otroka, niti ni hotel otroka vzeti k sebi. Da pa ne bi nezakonska mati mogla preko sodišča priti do kake odškodnine, je Znidarlč uredil prevzem |M»sestva tako, da je posestvo prav za prav kupila njegova žena od njegovih etaršev, in sicer na obročno odplačilo. Hnuha je plačala sUrima Znida-ričema že kakih 26.000 Din. Ce bi sodišče hotelo kaj vzeti Zni-dariču za nezakonsko mater, bi videlo, da |x»seetvo lil njegovo, ampak lasi Znidaričeve žene. Tako je Znidarlč a svojo kmečko prebrisanostjo — ki je v pogledu lastnine iznajdljiva da le kaj uredil, da mu oeUne vse posestvo in da ne bo treba dati niti pare dekletu, s katerim je imel
di toiarili so se. Starši so zahtevali. da vzame sin svojega nezakonskega otroka k sebi, sin pa sa Je upiral in aUršem pogosto grosll z nasiljem. Pred nekaj
je udeležilo tUdI več tisoč ljudi iz sosednjih krftjev. 2e podnevi so neki neodgovorni elementi, ki so prišli na to proslavo, poskusili v nedovoljene svrhe izvršiti na raznih krajih mesU izpade, za katere določa kazenski zakonik stroge kasenske sankcije. Oblasti so moritle dpozoriti prireditelje na to, da se morajo preprečiti spopadi in incidenti, ki bi lahko nasUli zaradi njih.
Snoči — dne 9. maja — je pri odhodu udeležencev iz Gospiča — peljali so se po mestu v odprtem tovornem avtomobilu — ponovno prišlo do težkih izpadov in do streljanja iz tovorne-gu avtomobila na orožniške organe, ki so jih srečali na cesti. Pri tem je izgubilo življenje 6 ljudi, šest jih je bilo ranjenih. Določena je bila posebna preiskovalna, upravna in sodna komisija. da na licu mesta dožene dejansko stanje. Med ubitimi in ranjenimi so tudi taki, ki jih je
"Gregec". Bil je najbogatejši kmet v Gradcu in je dajal svet celo v najem, ker ga sam ni potreboval v toliko. Bil je znan daleč naokrog zaradi svojih zbadljivk, ki jih je zlagal v verzih na posamezne ljudi ali dogodke, pa tudi prigodne pesmi je zakrožil po svoje. Zadnje čase je bil otožen in v duševni zmedenosti se je obesil. Morda ga je pobilo to, da je kriza zadela tudi njega in je zadnji čas moral prodajati parcele sosedom.
Zelena miza
• Dva moža sta nesla zeleno mizo preko zelenega travnika, na katerem se je veselo igralo dvanajst oslov. Ker pa sta bila trudna, sU legla v travo in malo zadremala. Ko sta se spet zbudila, sta zagledala vseh dvanajst oslov zbranih okrog mize. Vsi so začudeni buljili vanjo. Eden izmed mož se je hotel zasmejati,
no, ni maraJ sin nic slišati o tem. pa^ pa je kasneje vzel za leno olr,î^; ki ^ U 14 M drugo. premožnejše dekle, ki mul r,> dt,kle-
je rodila tudi d\a otroka. HUrši Toda Znidaričevi alarši ao bili so dalje prlffovarjall sinu. naj nezadovoljni zaradi tega in v hi-popravi krivico, ki jo je storil šo ae je naselil večen prepir. Tu
dnevi Je bila v Ptuju apet "odna vladne tiskovne Agencije Ava-rasprsva. kjer so se starši pogo- x dne 10 maja dili s sinom v vprašanju nezakonske hčerke tako. da vzame Znidarlč hčerko k sebi In jI prepiše snesek 6000 Din. Sin France je silno nerad priatal na to in že v mestu se je zaradi tega začel prepirati z očetom. Ko so prišli domov, so se spet nekako pomirili.
Usodni dan pa je šel atari Znidarlč apet v Ptuj k odvetniku na poaet. Ko se je vrnil, je na-sUl doma prepir, ki se je zvečer ponovil. Sin je stopil k materi In očetu v spalnico — kjer sU ae pravkar odpravljala spat — In tnova začel prepir glede nesakonake hčerke. Ker se je med prepirom sin dejansko lotil staršev, sU ta dva v strahu zbežala Is hiše na dvorišče, da bi se rešila k sosedom. Toda sin je vaa divji pohitel za njima, po-grabil sekiro, kl je stala pri vratih, dohitel na dvorišču očets in s ailnlm enim samim udarcem podrl starega avojega očeU na tla. Nato je sin hlUl s krvavo sekiro sa materjo, kl ni mogla odpreti lese, da bi zbežala s dvorišča na cebto tu k aoeedom, in
toda drugi mu je urno z dlanjo sodišče obsodilo zaradi udeležl^zamaAn UiltR in mu zašepetal v pri znani liški vstaški aferi, in Uki, ki so znani kot komunisti." To je prvo uradno poročilo
uho: "Ne moti jih! Nikdar ne veš, če se le ne bo kdaj za kako zeleno mizo porodila pametna misel."
o
Drugo uradno poročilo z dne j "Ali je gospod Sivec res dober 12. maja pa se glash "Med ra- krojač?"
njenimi in padlimi so: Jelačaj "Dober. Ta obleka je oatala Franjo iz Gospiča, ki je bil že uko dolgo cela, dokler je nisem prej policijsko kasnovan kot ko-'plačal."
7 28 JUGOSLAVIJE
BREMEN-EVROPA
Brti tlak eh Bretoea la Karapa ▼ Ureas a*r ha vea aajantl adohao paterae Jo de Ut'RUANK Alt potojte a priljubljrnimi ekspreenimi pamiki:
COLUMBUS. HANSA u, DEUTSCHLAND. HAMBURG o NEW YORK
libaraa IslMMlMt	ll ChefWerfs. firs ai ewe all Nsaihsrgt
feaistsN eaai bMae preekrheU eta*Jo aa efclak all prraHi. lee vatik etr«aaklk aoredaikov.
a* »ajaaalla *»raiaj«. U>»la«aa	»„
HAMBURG-AMERICAN LINE a NORTH GERMAN * LLOYD
Polipom
IT. i
Tel
2657-59 Se. Lawadale Are.. Chicare. III.
GLAVNI ODBOR 8. N. P. j UPRAVNI ODSEK,
Vku«t Ctiaktr, iHfcihS..................... Ul. . ,
P. A. VlSar. tajtoh....................V.* ¡g, J	Oa*.
Uwmm Gratoahto. ui. m. mM. ............. ml, ^ ,
J«h„ V«#rl«à, «L bU«.J.ik...................... J¡¡ J	A*«,
Pili» ü^«. apravitelj «Util.................. M«7 t U^íu ^
i*. M.«, .«o» .i-iu.......................
ODBORNIKI t
PrMfc Saarafc. prvl p*rfpr«4aWaifc..............
lai» E. Lakar. Jr.. Srarf paSpraSaateft......... ........!¡l, 7"fc ** o-S-â é
.........Im E 'ou it.
GOSPODARSKI ODSSKi
..................uiaP^V'i,^
POROTNI OD8KK t	BS
...........................«i« w. a., g,
.........................................
............................"•«nr.,
.........
NADZORNI ODSRKi
Mi
Math Pairarte*. praSaaSaik
Aatkany Cvatkarirk ......
Jak* OU».................
Jak« Ga ritk. »rafea*«*..
Antaa Salar...............
Jaha TrialJ................
Prank Pad kaj.............
Prask Barkkk.............
Praak Zaiti. »rafealaJk PraS Malgai
a Uwa4.U A»«., ,
......................... ,..........?
POZOR)—Karaapaaáiaea . glmwmtm -fHrnML kl ill" L '"Z**"' *«•■ «Nia VSA PISMA, kl aa -aaiaja aa paala (i. p^JL^*' J	- «S
VSS DENARNE »aáSJat*. ia at,art. kl .a U^jT«!	"	"
"J m pailljaja aa gL tajaiitra.	*	«M. h
Vm mSara. VkmlmU m fc»»«Ut> »eSeera, aaj M aatliuu — . ,
^ *	«Shara aaj m paiafcj» r^,
„"¡.IZ""' " *	M Jaha Qarlka, „ ^
Offlca ahaaU U Uétmmà m •--
•»—" U aSéra-TTkií ^
»••«Ine Mm aa* m,mUn *»
VSI DOPISI to Sragi eW, HmSk, atfaat. mm***- la »Ufc _ w. mMmm MmU. «J a. oaéllJ.J. .. "PROSVETO". MIH uS^^Ctoi'
MOTS t Carr—
IwSW ahaaM ka illiaul ta aa«raUij*7~«ffuZ
af M* kaaaOt *a«U ka méàrm^à to tka aa4aU,| il Mttora MSar th. toriaSiatlaa at toa traaaarar . alfi«. ^ u „^
aaaaatatoe llM «mK ai toa auaattra kaart toa«U ka BaarS al Saparrlaan.
to Jaha Garito, tome, J|fl
POROČILA GLAVNIH ODBORNIKOV
(Nadaljevanje i 7. strani)
Rasdalja Pittaburgh, Pa., Cloveland, O., 138 milj.........................
Od tega za vosnino na vlaku, 2c za miljo...............-......................
Ostane za druge stroške...............„....'.................................................. ¡3
Chicago—Cleveland, razdalja 340 milj.................................................
Voznina na železnici.........................................................'..........'
Ostane za druge stroške.......................................................................||U
IU
Iti
M
Duluth—Cleveland, distanca 808 milj. Voznina po 2c na miljo.........................
Ostane za druge izdatke............... ...............................................
New York—Cleveland, rasdalja 020 milj. Voznina po 2c milja.........................................
Ostane za druge stroške....)..................................................................
Denver—Cleveland, 1364 milj....................................................J..............
Voznina po 2c na miljo..................................................................................
Ostane za druge stroške.................................................................... Mil
Kansas City—Clevelsnd, razdalje 791 milj. 7.a voznlno po 2c na miljo.............................
■i
M
Ostane za druge stroške.......................................................................... JBfl
—H
To ao le glavne primerjave. Vsakdo bo prejel, če bo U načrt «prtKS bc na miljo in za doliino ae računa najkrajšo standard ielesniiko projo.e glede, ali ae kdo pripelja z vlakom ali kako drugače. Dalja pripon*»,* se plača za zamujeni čaa pri presedanju z enega vlaka na drufefs po Mri uro, toda le ako potnik čas upravičeno zamudi. Ta načrt pradlsfsa« kh gatom ie v tem poročilu vsled tega, da ga lahko študirajo in prilfhniJiU konvenciji; kajti če se vanj poglobe vsi, lahko svoje nasvet« pradloR 4 prvo odseku za plače, In ta šele naj predloži konvenciji popoln načrt. ^ Ako določimo voznino na miljo, Ito odboru za plače veliko Isflje Kkl<"d račune ln določati, do kolikšne vaote je vsakdo upravičen, kakor ps P J iem starem sistemu. In tudi zamer bo manj po našem mnenju. Pr»J ti m se bomo tega sistema morali oprijeti.
SAŠI ODNOŠAJI Z OSTALIMI ODSEKI.
Nadzorni odsek je po svojih najboljših močeh skušal sodalovsti drugimi člani glavnega odbora. Kritična mnenja smo israiali v ptm in na sejah lo kadar amo smatrali to umestnim, v ostalih ra«prs»sli m r tikah pa je vaak član nadzornega odaeka vzel odgovornost ts «vojs aaj izjave ln kritike sam. Naravno, da je bilo na sejah izrečenih mnof*m nih in kritičnih mnenj, največ seveda vsled sedanjih razmar. m osebnih razprtij, ki bi bile vredne te označbe, v prošlem terminu m glavnega odbora nI bilo.	u.
Svoje poročilo zaključujemo uverjeni, da amo vršili nam vs«skozi veatno in a tem izpolnjevali naloge, ki nam Jih Je pewrie m konvencija SNPJ leta 1983 v Chieasru.	J
FRANK ZAITZ, predsednik; FRKD MALGAI, JAKOB AHB*W* tlnna nad t orne ga odaeka SNPJ.	-
NAZNANILO IN ZAHVALA
ra aaaaaalaaia vaaai la araaitoal aa« IJaMjaai aapra«.
■araSaftata. »ritotallaai S» •it ta krat
JOHN SERSHA
PraS par Ml aa h kaéa pr.kla<ll ta SahS h Srata*
aaiiaka aaataStra. arati katariai aa h 'vrata karti kat «*a ara«	« IS
raa Sa kaaaa. Daa I. a*h IM7 |a «u««! ta »aral »• ■»r"l| ' m m Daa» k kil aS a. Trajlaa pti Mara*«ah aa Oaraaltoa« S« *	^ 40*
«i »a It. «S awrj tar Sraltra aaPZ aa Evatatba. Mtaa V ia» toa*«■ ^ p
>• lat ta......Ja kS aa tirata valaS ara|a raarW aara«* •« '""¿[ ^ p p
.i. to. la K MU -e-" "•rr* i» P
»rtara«liaa
taSi aa ENPJ ta
a M h m*4 aaail ^taéaa ar«iakO~ kar at b	m k* »
ItoaU aa aH+raSh«a aéra, kar |t hal	\\^
•tallar aaalavljaia aS a)a«a ah airtvator*
J* b
»rttolMto*