SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE.
Entered as second-class matter January 28, 1910, at the post office at Chicago, 111., under the Act of Congress of March 3, 1879.
"V združenju je moč!


“Glasilo” izhaja rsaki
teden v petek, — Cirkulacija je dosegla nad osem tisoč natisov. List je razširjen po Z dr. Državah, Canadi in stari domovini.
Cene za oglase po pogodbi. Enostopna 10 point vrsta 8 centov.
J* .
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo.

LETO—YEAR V.
CHICAGO, ILL., 17. MAY (MAJA) 1912.
ŠTEV.-NUMBER 17.
Iz urada glavnega tajnika.
Volitev delegatov.
Č&s. ki nas loči od pete redne konvencije, katera začne dne 16. septembra, t. L, se vedno bolj krči in bliža se dan, ko se bodo se-šli delegatje na zborovanju za koristi vseh bratov in sester S N P J.
Zvišujoč svojo dolžnost, poživljeni vsa društva, da volijo svoje kandidate za peto redno konvencijo v mesecu juniju, naznanijo njih imena glavnemu uradu, poleg jih pa opozarjam, da pri volitvi upoštevajo naslednje točke:
Delegat sme biti vsak član (ica). ki je zmožen (na) pisati in citati.
Društva, ki štejejo od 10 do 100 članov volijo enega delegata, od 100 članov naprej pa dva. Nobeno društvo nima pravice do več kot dveh delegatov.
Delegata ne morejo poslati dru-štva, ki štejejo manj kot 10 članov (ic), kakor tudi suspendirana društva vsled neplačanega ases-menta.
Delegat ne more biti, kdor je v glavnih odborih drugih podobnih organizacij.
Vožnjo delegatom plača jedno-ta. dnevnici pa društva.
Društva naj volijo delegatom svoje najsposobnejše brate in sestre. katerim je blagor jednote na srcu.
Imena delegatov bodem pr ečil v “Glasilu”.
Do konvencije bodo imela društva 4 do 5 sej. Vsled tega pripo ročam vsem članom (icam), da izrabijo te seje: udeležujejo se jih naj polnoštevilno in razpravljajo o pravilih, sploh o vsem, kar za-more koristit’’ .jedn >ti. Pravib-i so velike važnosti za vsako organizacijo. Ako so nejasna, pomanjkljiva, da jih lahko vsakdo tolmači po svoje, tedaj rodijo v organizaciji slabe in zle posledice: sovraštvo, prepir in neslogo.
Na prihodnji konvenciji bodemo imeli priliko popraviti pravila in izločiti iz njih vse pomanjkljive in dvoumne točke, ki so se v dobi treh let1 izkazale praktično nerabne. Vsi bratje in sestre pričakujejo, da bodo delegatje rešili svojo nalogo v zadovoljstvo vseh, v korist in blagor naše jednote, njenih članov in članic. Delegatov bo okoli 150. Taka delegacija pa stane denar. Da se uri hrani čas, znižajo stroški in olajša delo d h : gatom, je glavni odbor na seji dne 18. aprila zaključil, da razpošlje vsem društvom kopijo pravil, s polovico praznim prostorom na strani za opazke. Društva naj na svojih sejah prečitajo člen za členom, točko za točko. Kar se jim dozdeva dobrega, naj odobrijo. Spopolnitve potrebne točke naj popravijo, slabe pa črtajo. Zopet nove točke, ki bi bile po njih mnenju koristne za jednoto, pa naj pridenejo. Delegatje naj prinesejo pravila s popravki s seboj na konvencijo. Vsako društvo bo imelo dobre predloge in delegatom bo lahko odbrati najboljše in po njih urediti pravila.
Vsak Član (ica) naj se udeležuje društvenih sej in odprto izrazi svoje mnenje in stavi predloge. Dobri predlogi bodo gotovo upoštevani s strani članov. Vsi bratje in sestre imajo zdaj priliko, da bodo pravila izraz njih nazorov in načel.
Za meddruštveni sporazam jc pa zopet vsem bratom in sestram “Glasilo” na razpolago. V ta namen lahko objavijo svoje formulirane predloge v listu in tako seznanijo vse brate in sestre s svojimi idejami.
Zda.j imamo sredstvo (to je naše “Glasilo”), s katerim lahko seznanimo drug drugega s -v »jimi predlogi, zategadelj to sredstvo tudi izrabimo, da prihra”imo čas in znižamo stroške na konvenciji
Bolniške nakaznice so se vsled pregledovanja štirimesečnih računov nekoliko* zakasnele. V par dneh bo zopet vse v redu.
John Verderba. gl. tajnik.
* Vitezi svedra so «lomili v poštni urad v Claytonu, Miss. Z dinamitom so razdjali blagajno in se po- končanem delu z 250 dolarji u-maknili v varno zavetje. Policija na konjih jih zasleduje.
Finančni kapital in mirovna pogajanja.
Ko je lani vrelo med Nemčijo in Francijo in se je bilo bati, da vsaki trenotek izbruhne vojna radi Maroka, smo nakrat zaz-nanili, da denarni mogotci nočejo vojne in da ne bodo dali potrebnih sredstev za vojskovanje. Poročila so se glasila, da so se za ohranitev miru najbolj trudili francoski bankirji. Odpoved francoskega posojila v Nemčiji je gotovo mnogo pripomogla, da se vlada ni ozirala na bojni lirik Vsenemcev in' da. so pogajanja med Nemčijo in Francijo končala v miru.
Nastop mednarodno organiziranih velefinančnikov ob času ma-ročanskega spora je popolnoma soglašal z njihovimi interesi. Velefinančniki sovražijo vojno, ker včasih vojna škodi njih interesom, pravzaprav njih izkoriščevalnim namenom. Vsled tega se pod gotovimi pogoji oglašajo tudi velefinančniki za mir in skušajo preprečiti vojno, ako pričakujejo od nje izgubo, do svojega cilja pa lahko pridejo brez nje. Seveda nočemo s tem izreci, da velefinančniki za-metavajo oboroženo silo. ako gre za osvojitev novih trgov, da ne kličejo vojaštva na pomoč, ako je treba ukloniti štrajkujoče delavce in jih vpreči v stari suženski jarem. V takih slučajih zagovarjajo celo uporabo oborožene sile za “ohranitev” miru, ali bolje rečeno, za neomejeno izkoriščanje.
Pri tem ne smemo pozabiti, da nekateri kapitalisti — precej močna skupina — imajo gospodarske koristi od vojne in bojnega krika. To je ona skupina, ki se peča s produkcijo - bejmh potrebščin : streliva, pušk, bajonetov, topov, bojnih ladij itd. Včasi ta skupina kapitalistov dela z vso silo, da v resnici nastane nevarnost za vojno, da tako prisilijo države za pomnožitev oboroževanja na suhem in na morju1. Bojni krik, naraščajoča nevarnost za vojno prinese tej skupini nova naročila bojnih potrebščin, kar pomeni zanje profit.
V	splošnem so pa velefinančni-ki za mir. Seveda ne izhaja to čut-stvo pri njih iz človekoljubnih nagibov. Velekapitalisti nimajo srca, torej tudi ne morejo biti človekoljubni. Njih možgane muči ena sama misel: kako pomnožiti svoje premoženje, ne oziraje se koliko eksistenc bo pri tem po-množevanju vničenih.
Tekom zadnjih let se je res dogodilo, da so se bankirske skupine v Ameriki, Angliji, Franciji in Nemčji izrekle za. mir, ko jef bil mir v nevarnosti.
V	zadnjem času .smo večkrat culi in čitali, da se je vsled vpliva velefinančnikov italjanska pustolovščina omejila le na Afriko, ker velekapitalisti nočejo, da bi njih špekulacije na Balkanu in v Mali Aziji prišle v nevarnost. Ako bi se bojno torišče zaneslo v Evropo, bi prav lahko bil nakrat ves Balkan v plamenu in mogoče bi se spremenile tudi meje držav na zemljevidu, kar bi gotovo škodovalo mednarodno organiziranim veleka pitalistom. Velefinančniki so vendar vtaknili ogromne vsote denarja v raizna industrielna podjetja in železnice na Balkanu in v Mali Aziji. Ta denar pa ne sme priti v nevarnost.
Da je na tem nekaj resnice, dokazuje brzojavna vest, po kateri je ameriški finančni kralj J. Pier-pont Morgan odpotoval v Rim, da se tam potrudi ipo svoje in napravi mir med Italijo in Turčijo, da je takorekoč prevzel ulogo posredovalca med interesovanimi velesilami.
Morgan je bival pred kratkem v Rimu, kjer je imel več sestankov z italijanskim kraljem in drugimi korifejami italijanske vlade. Tudi z nemškim cesarjem se ima sestati v Benetkah. Nadalje naj bi Morgan šel tudi v Carigrad, kjer bi se sešel s turškim sultanom in ministri in ž njimi spregovoril pametno besedo.
Vsakemu mora biti jasno, da se ameriški finančni kralj ne shaja z evropejskimi vladarji izgolj radovednosti, da bi videl, kakšni so njih obrazi v resnici, marveč, da tičijo ®a temi sestanki popolnoma
drugi nameni. Morgan stremi preveč za pomnoženjem svojega premoženja, da bi koga šel gledati izgolj radovednosti. Ameriški finančni kralj le takrat potuje in daje setanke, kadar od potovanja in sestankov pričakuje ogromen dobiček. To je jasno in resnično!
Vzroke za to početje ni le iskati v tem, da so v podjetjih na Balkanu in Mali Aziji vložene ogromne vsote, temveč tudi v tem, da je ameriški kapital naložen v Rusiji, kjer obeta ogromen dobiček, ako ne pride do bojnih homa-tij. Na Balkanu so v prvi vrsti in-teresirane Rusija, Avstrija in Italija. Do tega sporazuma je prišlo s privoljenjem Nemčije. Ako bi se ta sporazum nakrat razbil, tedaj bi prišel v nevarnost ameriški kapital. Vsled tega se Morgan trudi, da bi se končala vojna v Tri-politaniji, ki se bo najbrž zanesla na Balkan, ker so Italijani v zelo slabem položaju na tripolitan-skem bojišču, ako ne nastane mir.
Morgan ne prihaja s praznimi rokami. Ponudil bo mogoče prizadetim vladam finančno pomoč, ki bo pokrila izgubo, katero bi imele vlade, ako se bo nakrat sklenil mir. Seveda bo ¡pri tem najbolj prišla v poštev Turčija, ki ima vedno prazno blagajno.
Da so zastopniki velekapitala že večkrat pri sklepanju miru igrali veliko ulogo, je stara in potrjena resnica. Ali povsem nekaj novega je, da je zastopnik velekapitala sam .pričel s takimi pogajanji in da stavi pogoje, pod katerimi naj se sklene mir.
To dejstvo dokazuje, da imajo dandanes velekapitalisti večjo moč in odločilne j šo besedo kot kralji, cesarji in državniki. Kapitalisti lahko provzročijo, da se narodi v krvavih bitkah koljejo med seboj, rušijo in vnieujejo, kar je stalo mnogo dela in truda. Na-obratno pa lahko preprečijo klanje, ako ‘jim prinaša dobiček.
Ameriške vesti.
* Lastniki kapitalističnih časni-' kov v Ohicagi se trudijo z vso silo, da bi podvrgli tiskarske delavce svoji volji. Pri tem nečednem poslu jim je zaidnjo nedeljo priskočil na pomoč mednarodni predsednik črkostavskih delavcev, ko se je imelo vršiti glasovanje pri krajevni skupini črkostavske unije štev. 16. Črkostavcem je priporočal, da ne smejo ki*šiti pogodbe med delodajalci in delojemalci in zastavkati iz simpatije do tiskarskih delavcev. Grozil jim je, da bo v slučaju stavke nadbmestil iz-prazna mesta s stavkokazi. Vzlic tej grožnji bi pa bili črkostavci glasovali za štrajk, da jih niso ujeli z grdim in umazanim trikom. Na veliki deski je bilo zapisano, da naj črkostavci glasujejo o predloženi resoluciji, katero je poznalo komaj sto bližnjih črkostav-cev z “da” ali “ne”. Črkostavci, zbrani v ogromni dvorani, misleč, da z “da” glasujejo za štrajk, so glasovali v ogromni večini z “da” in s tem odklonili stavko. Ko so drugi dan izvedeli za izid glasovanja, so zahtevali v svoji. ogorčenosti, da se skliče v najkrajši dobi zopet shod in se ponovno gla-suje.
Zmaga tiskarskim delavcem, katere so lastniki kapitalističnih listov direktno prisilili do štrajka, ker so odklonili razsodišče, je skoraj zagotovljena. Čikaško občinstvo ne mara. stavkokaških listov in pridno sega po dveh edinih unijskih dnevnikih “Chicago Daily World” in “Chicago Daily Socialist”, ki sta oba tudi socialistična.
* Kongres je sprejel z 237 glasovi proti 39 resolucijo, v kateri se zahteva, da se ustava spremeni v tem smislu, da ljudstvo voli senatorje direktno.
Mogoče bo sodnik E. Hanford priporočil ali izjavil, da se tudi tem kongresnikom vzame državljansko pravo, ker so sprejeli resolucijo, v kateri zahtevajo spremembo konstitucije.
* Iz doline reke Mississippi prihaja. poročilo, da voda pada in se umika v svojo strugo. Povodenj je v sej dolini napravila ogromno
škodo in zahtevata mnogo človeških žrtev.
Kongres je za prebivalce, katerim je povodenj napravila škodo, odločil večjo vsoto za podporo. Ali vse take podpore so podobne kapljici vode v morju, dokler se ne bo- zabranilo opustošenje krasnih gozdov — naravnih uravnateljev voda v severozapadnih državah.
* Ne igraj se z orožjem. Neki Eimil ¡Stole, privatni stražnik v Chicagi, je vstrelil svojo gospodinjo, pri kateri je bil na hrani in stanovanju. Misleč, da ima v samokresu prazne naboje, je pomeril na njo in sprožil. Gospodinja se je pa zadeta v prsi mrtva zgrudila na tla.
* Čikaška policija je zopet dokazala, da se pri varstvu stavko-kazev prav nič ne loči od policije v drugih ameriških mestih. Poli-cajski lajtenant M. Heidemeyer se je jezil, ko SO' od dela prišedši delavci na North Ave in Halsted St. prezirali stavkokaške časnike in 'kupovali unijske. Vihteč svojo gorjačo se je zakadil v delavce, ki so kupovali “Chicago Daily World” in “Chicago Daily Socialist”. Seveda so se delavci umaknili gorjači, na kar je velikan, ki vaga približno tri sto funtov padel preko majhne in pohabljene deklice Ane Gutzlaf in jo poškodoval.
Nov, časten list v zgodovini ameriške policije.
* Pred kongresnim komitejem je izjavil I. W. Burrough, nekdanji vladni inšpektor v klavnicah, da so mesarski kralji prodajali mast od bolnih prašičev, v kateri so se naselili črvi. Nadalje je izjavil, da so v letu 1910 rabili v nekaterih klavnicah vodo, v kateri je mrgolelo bacilov, ki provzroča-jo vroenico.
* Štrajk železniških skladiščnih delavcev se je razširil na Detroit, Mich. Stavkujoči delavci zahtevajo dva dolarja plače na dan, kar je gotovo skromna zahteva, ako vpoštevamo sedanjo neznosno draginjo. Do sedaj so dobivali le $1.65 na dan.
Ni čudo, da imajo železniški magnati vsakih deset let plačane železnice. Vzlic tej resnici se pa vseeno najdejo ljudje, ki pravijo, da je v redu, če so železnice privatna lastnina kapitalistov.
* Iz Scrantona, Pa. je došla vest, da je policija z orožjem naskočila 2600 štrajkujočih rudarjev. Dva rudarja sta bila vstrel-jena.
Za naskok na rudarje so zbrali policijo iz bližnjih mest, kateri je pomagala še milica. Rudarji so bili neoboroženi in mirni, njih napadalci pa strahopetni in oboroženi kot železniški tolovaji na divjem zapadu.
Barberton, O. Delavske razmere so povoljne, ako vzamemo za merilo, da delamo s polno paro. Kapitalisti oznanjujejo v tukaj-šnih ameriških listih, da potrebujejo delavcev.
Bolj pametuo bi pa bilo, da bi izkoriščevalci povišali plače, potem pa še lb oglašali, da jim primanjkuje delavcev.
Običajno napravijo vsako spomlad tukajšni redarji lov na pse. Po stari šegi so se tudi letos pečali s te vrste lovom in postreljali toliko psov, da je mesto moralo plačati pogrebniku $13, da je zagrebel pasjo mrhovino. Mestnim očetom pa izdatki za pokopavanje psov niso všeč in zategadelj zdaj študirajo in si belijo glave, kako bi se dalo odpraviti pse iz tega sveta, ne da bi imeli troske ž njimi. Mar je to sledljivost?
Martin Železnikar.
— Sledovi predpotopnega človeka v Znojmu. Te dni so v bližini Znojma našli 10 metrov pod zemeljsko površino dobro ohranjeno taborišče diluvialnega človeka, in sicer neko žrjavmec 1.2 metra premera in četrt metra globočine. Nadaljna izkopavanja, ki jih vodi kustos znojskega muzeja, Ant. Vrbka, so v polnem teku
0 zgodovini premoga.
Y	“Frankfurter Zeitung” je priobčil dr. Radlauer razpravo o zgodovini premoga, ki bo gotovo zanimala tudi naše čitatelje. Ke-daj so zasledili premog? Katero ljudstvo ga je znalo prvo uporabljati?
Grški filozof Theophrast (238 pred Kr. r.) je pač prvi pisatelj, ki omenja premog. Rujavi premog opisuje takole: “Med kamenjem, ki se rado lomi, so nekatere vrste, ki ostanejo kakor nažgan les, če se jih vrže v ogenj. Tako kamenje se dobi v rudnikih okolo Bene. Ako se vrže goreč les nanj, se užge in gori tako dolgo, dokler se piha vanj, potem pa ugasne, a se nažge lahko zopet iznova. Diši pa zelo neprijetno. Slično kamenje kakor v okolici Bene, se dobi tudi v predgorju Erineas. Pri gorenju izpuhte smolnat vonj. Kadar dogori, pa ostane snov, ki je podobna ohlajeni prsti. Ono kamenje, katero imenujemo premog, in ki se rabi doma je prsteno. Gori in vžge se kakor jantar, dalje v Eli-su na gorah, čez katere se pride v Olimpijo. Rabijo ga kovači.”
Značilno je, da že Theophrast o menja neprijetni duh premoga, kadar gori. Ravno zaradi tega so go odklanjali tudi v poznejših stoletjih. Ker niso znali s premogom prav ravnati, je dajal le malo toplote. Kadar je gorel, se je pa tako močno kadilo, da je bilo vse javno mnenje proti upeljavi premoga kot gorive. Magistrat mesta Cvikov na Saksonskem je 1348. izdal ostre navedbe zoper rabo premoga. Kovači so kurili s premogom in silno okuževali zrak. Parlament v Londonu je prosil v začetku 14. stoletja kralja Eduar-da I., naj prepove rabo premoga. Kralj je uslišal prošnjo. Londonski in predmestni prebivalci so morali žgati zopet les, ker drugače bi bili ostro kaznovani. Vzlic temu je pa že 20 let pozneje prišel premog zopet do veljave. Celo v kraljevi palači so kurili ž njim.
Premog se je rabil kot kurivo že v prazgodovinski dobi. Novodobna raziskavanja so to dokazala. Na, Angleškem so namreč našli med premogom orodje iz kresilnega kamna, ki nikakor ni moglo slučajno zaiti v popolnoma zaprte jame, v katere ni bilo mogoče priti drugače, nego s pomočjo modernih instrumentov. To orodje jc ne ovrgljiv dokaz, da so rabili na Angleškem premog že v kameniti dobi. Kitajci, ki jmajo mnogo v času, ko se nam še sanjalo ni, kako dragocena rudnina je. Mareo Polo, ki je prepotoval ves svet in je bil v 13. stoletju v vzhodnji Aziji, pripoveduje, kako zelo razširjena je raba premoga med Kitajci.
Človeštvo je pa šele tedaj spoznalo velikanski gospodarski pomen premoga ko je bilo prisiljeno iskati nadomestilo za les, ki se je vedno boljinbolj začel rabiti za stavbe. Ko so se na Nemškem pričele razvijati steklarne in soline, so pričeli dvigati tudi “črni diamant” iz zemlje.
V	17. stoletju so imeli za veliko umetnost uporabo premoga pri varjenju soli. Neobhodna potreba premoga za vse gospodarsko življenje se je prav jasno dokazala tedaj, ko je človeštvo spoznalo parno moč. L. 1764. je angleški mehanik Watt prvi pričel praktično uporabljati parno moč. Hitro so sledile na Angleškem in v Ameriki iznajdbe: 1. 1802. je Vivían iznašel parni stroj z visokim tlakom, 1. 1806. je splavala prva parna ladja 1. 1820. je Stephenson konstruiral lokomotivo.
Premog je temelj, na katerem je zgrajena vsa industrija; naj-ljepše se je pokazalo ob stavki angleških premogarjev, ko je o-trpnil ves promet in industrija. Parni stroj ne bi mogel delovati brez premoga, nasprotno pa parni stroj omogočuje, da se vzdiguje iz globokih, temnih rovov prejnog.
Ogromna je poraba premoga. Ali ga ne bo zmanjkalo? Skladi premoga, ki so le v Evropi, zadostujejo še za stoletja. Izven Evrope pa. počiva v zemlji toliko že razkritih in še nerazkritih premogovnikov, da je bojazen, da bi zmanjkalo v doglednem času premoga, popolnoma neopravičena.
Vojna je največja blaznost na svetu.
Največji blazni čin zvrši človek, ako se na “povelje” višjih oboroži in vbije človeka, kterega ni še nikdar videl v svojem življenju in mu ni nikdar storil kaj žalega. Take blazne čine zvršuje človek, kedar ljudje vbijajo drug druzega na debelo. Vbijanje in morjenje na debelo imenujemo vojno.
Vojna pomeni, da ljudje avtomatično, ne da bi razmišljali, za tuje interese morijo druge, ki jih niso žalili nikdar.
Pameten človek obsoja vsak umor. Še toliko bolj pa obsoja brezmiselno klanje v vojni, poru-šenje hiš, mostov, monumentalnih stavb, ki jih je vstvaril človeški ženij s pomočjo pridnih delavnih rok. Deset let dela je v eni stavbi. Pozno v noč so delali inženirji načrte, risali, črtali, računili so. Prebedeli so noči sedeč pri načrtih v bojazni, da jim stavba ponesreči. Delavci so dan za dnem delali in vagali svoje življenje, da uresničijo načrte, ki sp jih izdelali inženirji na papirju.
Nakrat nastane vojna. Oderuhi svojega naroda, najvišji oderuhi, ki živijo v eni državi in sesajo kri in mozeg vsem delavnim državljanom iste države, so se sor-li z najvišjimi oderuhi druge države pri delitvi profita. Nekje živi narod, ki ne pozna kapitalistične kulture:	žganja, sifilisa,
koz, cenenih Škarij, nožev, “volneni” odej itd. Oderuhi dveh držav so si v laseh. Ker se pa nočejo sami pretepati med seboj, pa pod okriljem fraze, da je domovina v nevarnosti pošljejo v boj šiloma delavne ljudi.
Vojna nastane-
Ena ali dve bombe iz trinajst-palčnega topa: ponosne stavbe, ki je vsesala v sebe desetletno delo inženirjev in tisoče delavcev, ni več. Tam, kjer je stala krasna stavba, kip človeškemu ženiju in delu ... je groblja kamenja, opeke, lesa, železa in druge tvarine.
To je vojna. Blaznost je!
Ameriški general Sherman pravi: “Vojna je pekel!”
Ako kaj takega trdi general, človek, ki je hodil v šolo in se v nji učil moriti iz daljave in blizo, zapovedovati ljudem, ki morijo drug druzega in rušijo kulturna dela, potem je v tem izreku resnica.
Kdo naj pozna boljše učinke vojne, kot ljudje, katere so že v najnežnejši mladosti pričeli seznanjati se z grozno uničevalno silo vojne.
Da general Sherman ni govoril neresnice, dokazujejo najnovejše iznajdbe v morilni tehniki.
Krupp, ki izdeluje morilne priprave v Nemčiji, njegova tvrdka je znana po širnem svetu, je iz-umel top, ki bo metal bombe, v katerih bo 160 funtov kemikalič-kih snovi. Kedar bo razpočila bomba, bo s strupenimi plini napolnila zrak in končala bo vsako živo bitje v radiju 500 čevljev.
Tudi letalni stroj bo vznemirjal vojsko. Priletel bo lahko vsaki trenotek in vsipal bombe z groznim učinkom iz nedosežne večine za puške in topove na vojake.
Proti letalnem strojem je zopet Krupp izumil topove na avtomobilih, ki se dajo rabiti le do 3000 čevljev visoeine z vspehom. —
Japonska ima tudi bombo s strupenimi plini.
Tudi brzostrelne topove so popravili. Zdaj mečejo kroglje tako hitro in v toliki meri, kot bi padala toča.
Elektrotehniki delajo poskušn-je z brezžičnim torpedom, ki bo pokoril se električnemu toku in padal direktno proti sovražni ladij«
Tudi pomorske mine so dosegle že takšen razvoj, da vnieijo največjo oklopnico, če razpočijo 17 čevljev od nje.
Anglija je pričela graditi o-gromne oklopnjače. Stroje bode gonil plin.
Takoj je Nemčija pričela graditi nov tip oklopnjače. Oklop-njača bo komaj pet čevljev iz morja. Sredi oklopnjače bo stolp z dvema 17 palčnima topova.
Krov bo imel debel in močan jeklen oklep, ki bo ladjo varoval pred bombami iz letalnih strojev. Oklopnjačo bodo gonili štirje motorji na plin in plula bo 27 milj na uro.
Vsak motor bo razvil 6000 konjskih sil.
Ta najnovejša ladija bo po zatrdilu strokovnjakov lahko napadla vsako največjo oklopnjačo in jo zrušila, dasi bo imela le dva ogromna topa. Topa sta brzostrelna topa z hidrauličnimi stroji in bodeta metala dve tone in pol težke kroglje.
Kdor s treznega stališča pretresa te pidprave za razrušenje in moritev, mora zaključiti:	vojna
je blaznost.
Ako ta blaznost ne poneha, bodo vse države bankrotirale. Anglija je od leta 1900 izdala $842,-688.740 za bojne ladije. Kje so pa stroški za armado na suhem, trdnjave, topove in drugo?
Vrednost bojnih ladij, katere lastuje samo šest držav, ki so odločilne na morju, znaša pet milijard- dolarjev. Če se pa obnese nova nemška oklopnjaea, tedaj so vse sedanje oklopnjače staro, nič vredno železo; narodom bodo naložili nove davke, da dohitijo Nemčijo v gradnji bojnih ladij.
In komaj bo nemške oklopnja-ča zdreala v morje in bodo druge države pričele posnemati Nemčijo, že bo eloVeški duh izumil drugo morilno orodje, pripravo ali stroj, v primeri o katerim bo najmodernejša oklopnjača nič.
Po najnovejšem poročilu je v Chicagi neki strojnik, rodom Grk, izumel torpedo, ki zadene ladjo tudi v loku s tako razstrelivno silo, da jo poruši. Torpedo se da poljubno voditi. Strojnik ni dal patentirati svoje iznajdbe. Ko so ga vprašali, zakaj ni tega storil, je odgovoril, da hoče preprečiti brez miselno gradnjo ogromnih oklop-njač in nepotrebno klanje in morjenje na morju.
V tem blaznem drvenju za najpopolnejšimi morilnimi in razru-ševalnimi sredstvi pa gledamo vso nezmisel današnjih gospodarskih razmer in naprav. Le želja po bo-gatstvu je največ kriva, da se države oborožujejo in žugajo druga drugi z vojno.
Za denar, ki ga vsako leto po nepotrebnem izmečemo v vseh kulturnih državah za oboroževalne namene:	bojne ladije, forte,
puške, topove, strelivo itd, bi lahko zgradili šole, javne bolnice in sirotišnice, domove za stare onemogle delavce; zvrševali bi lahko kulturna dela: predore, mostove in uravnali bi lahko reke za umetno namakanje zemljišč in plovbo. Nerodovitne puščave bi pod spretnim vodstvom in navodilih. inženirjev spremenili v rodovitno polje in cvetoče vrtove.
Ako smo za kulturo in napredek, moramo logično biti proti vojni, ker vojna ruši in razdeva, kar so ljudje vstvarili z velikim naporom in trudom.
Vojna je blaznost!
—	Mestni župan in mezdni tarifi. Na Francoskem so tiskarne, ki delajo za državo ali občine, dolžne plačevati svoje delavce po mezdni pogodbi, ki obstoji med delavsko organizacijo in podjetniki. To u-redbo je pa kršil neki tovarnar v Havre, ker ni plačeval dogovorjene najnižje plače šest frankov na dan, nego le 5.75 frankov od 15 novembra do 15. decembra 1911. Ko je tiskarmar položil račun in zahteval plačilo, mu je župan povedal, da mu občina odtegne od njegovega računa 110 frankov in jih povrne njegovim delavcem, ki jim pripadajo v zmislu mezdne pogodbe. Ta pametna ukrenitev havrške občine bodi v zgled.
—	Najhitrejši vetrovi. Dne 14. marca 1905 so določili pri Talmou-thu ob južni angleški obali najvee-jo hitrico vetra, kolikor so jih doslej opazovali; hitrica je bila 166 kilometrov na uro. Ob zadnjih viharjih pa so določili letos 4. marca na istem kraju hitrico vetra 105 kilometrov na uro; ta hitrica je trajala šest ur. Še večja hitrica se določi sploh samo za kratke vetrovne piše; tako so določili 4. marca na imenovanem kraju tudi hitrico skoro 158 kilometrov. Dne 22. februarja so dognali celo hitrico vetra 177 kilometrov.
GLASILO
Slovence Narodne Fodnorne Jednote
Vnemal in bodril jih je k zdru-|teri trdijo, da nas je premalo. Tak
Izhaja tedensko.
LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Uredništvo m upravništvo: 2821 SOUTH 40th AVE., Chicago, Dl.
Velja za vse lete 81.00.
ORGAN
OT THX
SLOVENIC NATIONAL BENEFIT SOCIETY
leaned weekly.
OWNED BY THE SLOVENIC NATIONAL BENEFIT SOCIETY
OFFICE:
2821 SOUTH 40th AVE., Chicago, 111.
Subaeriptien, 81-00 per year.
DOPISI.
«
Murray, Utah.
Kakor drugod, tako tudi pri nas kapitalisti izkoriščajo delavce. Plača v rudotouilnici je tako pičla,, da delavec z družino ne more izhajati. Ali mesto, da bi se obrnilo na boljše, so življenjske razmere za delavce postajale z vsakim dnem slabejše, dokler niso postale polnoma neznosne. Delavci so trpeli, prenašali so mirno svoje gorje, dokler njih beda ni prekipela do vrhunca. Zahtevali so povišanje plače, borih 25 e na dan, ker jim s pičlim zaslužkom ni bilo več mogoče živeti. Ker se pa kapitalisti ne brigajo za opravičene zahteve delavcev, njih bedo in gorje in menijo, da je za delavca dovolj visoka plača, če dobi $1.75 na dan, so bili dne prvega maj delavci primorani zastavkati, če so hoteli pri kapitalistih najti poslušna ušesa. Po rnneju kapitalistov, ki vsako leto izsesajo od 9 do 10 milionov dolarjev čistega dobička, zadostuje $1.75 za delavca na dan, ki pri trdem delu vaga svoje življenje.
Cenjeni bratje in sestre! Pazno čitajte nadaljni razvoj štrajka, da bodete vedeli, kako bodete glasovali v jeseni.
V jeseni smo izvolili v mestu Murray socialistične mestne uradnike. Komaj je pričela stavka, je superintendent rudotopilnice poklical mestnega maršala na pomoč, da bi varoval stavkokaze v rudotopilnici. Mestni maršal je pa superintendentu dejal, da naj da delavcem, kar zahtevajo in stavke bo konec. S tako beraško plačo ne more izhajati tudi najskromnejši človek. Ker najvišji hlapec in priganjač kapitalistov ni nič opravil pri mestnem maršalu, se je o-brnil na župana, ki mu je pa ravno tako odgovoril kot mestni maršal. Seveda se je vsled teh odločilnih besed prenehal valiti dim iz rudotopilnice. Ker je pa ob tej priliki bil glavni tajnik W. P. of M v Salt Laka City, je nemudoma prišel v Murray, da organizira stavko. V ta namen se je sklical shod, na katerem je govorilo več govornikov raznih narodnosti Prvi govornik je bil mestni maršal, ki je priporočal delavcem združenja in obljubil, da bo vse storil, kar je v njegovi moči, da stavka konča z zmago za delavce Za njim so govorili drugi govorniki, na kar so vstanovili unijo Mestni župan je priporočal delav cem slogo in povdarjal, da bo že on skrbel, da štrajkujoči delavci ne bodo lačni.
Cenjeni bratje in rojaki! Po resničnem poročilu o tukajšnem štrajku, se vsaki delavec in mali obrtnik lahko odloči, kako bo glasoval v jeseni: za se in svojo dru žino — ali pa za velekapitalistič-ne oderuhe.
Jos. Shober.
žen ju, ker v združenju je moč, ki vodi iz današnje sužnosti k gospodarski enakopravnosti in svobodi. Za njim je govoril br. M. Stefančič o enakopravnosti žene. Navzoči so govornika poslušali pazno in z burnimi aplavzi pritrjevali, da se trinjajo ž njima. Na to je bil shod zaključen, ker se je brat Zavertniku mudilo v 25 do 30 milj oddaljeni Radley.
Ob eni uri so dospeli bratje z zastavo združenih društev S N P J v državi Kansas. Ko je bila zastava razvita je godba zaigrala koračnico, na kar je nastopil pevski odsek' jugoslov. soc. kluba, štev. 31., ki je zapel pozdrav, za kar so želi viharen aplavz. Hvala gre posebno pevskemu vodju, ki je pevce v kratki dobi tako izuril, da so bili popolnoma kos svoji nalogi.
Slavnostni govor je imel br. M Stefančič, predsednik zastavnega odbora. Govoril je o pomenu zastave in S N P J. Navzoči so mu burno pritrjevali. Za njim je govoril brat J. G. o pomenu prvega majnika in prirodi, ki je mati nas vseh. Občinstvo je s ploskanjem dokazalo, da se strinja z njegovimi izvajanji. Sploh so vsi govorniki želi s strani navzočega občinstva odprto priznanje.
Po govorih je pričela prosta zabava in ples. Le obžalovati je, da se društva, ki so združena pod to zastavo, niso udeležila slavnosti v večjem številu. Nekatera društva niso bila sploh zastopana.
Naj le omenim mimogrede, da se je naš stari brat Janez Bedene, ki živi precej oddaljen od West Minerala, udeležil slavnosti.
Vsem bratom, sodrugom, sploh vsemu občinstvu pa izrekam naj-toplejšo zahvalo za udelžbo, pa za mirno in dostojno obnašanje do ranega jutra.
John Goršek, predsednik.
West Mineral, Kans.
Le redkokedaj zagleda kak do pis beli dan k naše naselbine v “Glasilu“ ali katerem drugem listu, radi tega sem se namenil napisati kratko poročilo o naših razmerah.
V nekaterih rudnikih delajo t polno paro, v drugih pa zopet de lo počiva. Delavske razmere niso prav nič ugodne, zategadelj bi bila brezmisel sem hoditi za delom.
Na društvenem polju pa prav dobro napredujemo in tudi delavska razredna zavest je razširjena med tukajšnimi [Slovenci, kar dokazuje slovesno praznovanje prvega majnika. Že ob deseti uri so pričeli prihajati naši bratje od vseh strani. Točno ob pol dvanajstih smo pričeli s shodom. Prvi je govoril br. J. Zavertnik. V kratkih in jedrnatih besedah je razložil pomen prvega majnika za delavce vsega sveta in položaj delavca v današnji človeški 'družbi.
Dunlo, Pa
Po hudih zimskih viharjih je nastopila topla spomlad, probujo ca v življenje cvetke na travnikih, livadah in v gozdu. Kjer so še pred kratkem ležale ovenele in suhe bilke, je vse ozelenelo, po zelenih tratah pa hitijo žuželke križem, oznajujoč, da se je življenje zopet vrnilo.
S toplo spomladjo so pa tudi oživeli Slovenci v naši naselbini, da gredo z združenimi močmi na delo za dobro stvar vseh rojakov v naselbini. Dne 21. aprila smo imeli skupen in javen shod, da se posvetujemo o zgradbi lastnega doma. Na shod so prihiteli tudi rojaki iz Franklina in Lloydella, Pa. Nepozabne nam bodo ostale besede, katere sta govorila br. A. Vidrich in F. Podboj za zgradbo doma. Za svoje izvajanje sta žela s strani navzočih burno priznanje.
Dne 29. maja t. 1. bodemo pri redili skupno veselico v korist domu. Začetk veselice bo ob osmi uri zvečer. Že danes pa vabimo vse Slovence in Slovenke v naselbini in sosednih naselbinah, da se veselice udeleže v najveejem številu.
Da uresničimo svoj načrt, bodemo potrebovali precejšno svoto denarja. Zategadelj je pa tudi potreba, da vsi Slovenci in Slovenke iz tukajšne okolice pridejo na veselico in s tem pomagajo, da bo tem večji ustanovni fond za zgradbo lastnega doma. Nikdo naj ne izostane od veselice! Saj gre vendar za korist vseh.
Veselica se bo vršila pri Ambrožu Zalarju. Vstopnina za moške je en dolar. Slovenske žene in dekleta so dobrodošle na veselici
Pivo je prosto.
Nai svidenje na ustanovitni veselice dne 29. maja ob šestih zvečer.
John Naglič.
ugovor je nepremišljen, ker imajo še manjše slovenske naselbine, kot je naša, svoj lasten dom.
Treba je le malo več samozavesti, truda in požrtovalnosti in tudi v naši naselbini bomo imeli svoj dom. Oprimimo se dela vsi, pojdimo na agitacijo za dom vsi, vrzimo od sebe mlačnost in strah in slovenski dom se bo kmalu dvigal v naši naselbini. S trdno voljo in vztrajnostjo zmoremo vse: premagamo vse težkoče in ovire.
Delajmo za slovenski dom vsak-doi po svoji moči. V naših možganih naj kroži misel:	ustanoviti
moramo svoj dom. In dokler se naša želja ne izpolni, ne odnehajmo z agitacijo.
Društvo ‘Slovenke v boj za narod’’, štev. 150 je znižalo svojo vstopnino na dva dolarja in 75 c za dobo treh mesecev: maj, junij in julij.
Slovenke, ki še niste pri nobenem podpornem društvu, pridružite se nam. Zdaj imate lepo priložnost zavarovati se za slučaj bolezni, nesreče in smrti. Ne odla šajte z vstopom v jednoto. Saj je dolžnost vsake matere, da skrbi za svojo deco, če njo zadene bolezen ali celo umrje.
Sestre, vam pa priporočam v teh treh mesecih naj živahnejšo agitacijo za naše društvo. Obiščite slovenske žene in dekleta od hiše do hiše. Razložite jim ugodnosti našega društva in naše jednote. Ako vse zvršimo svojo dolžnost, se oo članstvo našega dru štva v dobi treh mesecev podvojilo, ako že ne potrojilo. Vspeh je odvisen od našega agitatoričnega dela. Pripeljite na prihodnjo sejo, ki se ho vršila pri sestri Frančiški Poje, 176 Center St. na za padni strani mesta, vsaka vsaj po eno novo kandidatinjo.
Ne strašite se dela in truda, saj delate za dobro stvar vseh — vr site človekoljubno delo za korist bolnikov, ponesrečenih in sirot sploh vseh, ki so pomoči potrebni Marija Merzlikar, tajnica.
nike in advokata. Ker v Ameriki še nismo tako dalečj da bi imeli brezplačno pravno pomoč, nočejo odvetniki delati zastonj.
Vsekakor pa ta žalosten in resničen dogodek dokazuje, koliko stori jednota za svoje člane. Ako bi Magero ne bil član naše jedno-te, kdo bi se brigal zanj. Na tisoče delavcev je ponesrečilo v Ameriki, ki za svoje poškodbe niso dobili centa.
Ob svojem odhodu v staro domovino pa klicem vsem slovenskim delavcem v Ameriki, ki še niso člani naše jednote: V Slov. nar. podp. jednoto, ako hočete biti preskrbljeni za slučaj nesreče.
Jožef Radelj.
Barberton, Ohio.
Kar se tiče delavskih razmer res nevem, kako bi se izrazila. Dela je dosti. Ali glavna reč je vendar plača, Plača je pa tako nizka, da jo po vsej pravici smem imenovati miloščino. Seveda so teh razmer največ krivi delavci in delavke, ker se ne zavedajo svojih pravic in potrpežljivo prenašajo nečloveško izkoriščanje. Večina delavcev in delavk še danes ne ra zumejo nauka, da je v združenju moč. Dokler bomo razkosani in nesložni, bodo kapitalisti imeli lahko igro z nami. To naj si zapomni vsak delavec ali delavka, ki toži o današnjih slabih živi jenskih razmerah. Dokler ne bomo organizirani, se tudi razmere ne bodo obrnile na boljše.
Ako se ozremo po naši naselbini, vidimo, da živi tukaj približno 500 Slovencev in Slovenk. Ali izven lepega števila podpornih društev nimamo nič. V drugih naselbinah imajo dramatična, bralna in izobraževalna društva. Gradijo lastne domove in dvorane. Prav lahko bi tudi v Barbe.rtonu imeli Slovenci svoj lasten dom. Neka-
De Pue, 111.
Glede delavskih razmer se ne morem pohvaliti, ker je delo zelo težko dobiti. Obetajo nam delo dela pa le ni, dasiravno delajo pri prave, da bi razširili fabriko. Splošno kroži govorica, da ima kon traktor (stavbenik) že izdelane vse načrte in je pripravljen priče ti z delom. Ali brezposelni delavci pa le čakajo in čakajo, pa stiskajo pas okoli ledja, ker se od obljub nikdo nasititi ne more. Tako kot je pri nas, je menda danes povsod v Ameriki. Časi, ko so hodili de lavce iskat na dom, so za vselej minoli in se ne vrnejo nikdar.
Člane društva ‘ ‘ Zavednost ’ ’ štev. 59 pa opozarjam, da se bolj redno udeležujejo mesečnih sej Včasi nas pride komaj toliko na sejo, da lahko pričnemo z zboro vanjem.
Potreba je tudi, da vsakdo plača pravočasno svoj mesečni ases ment. Dne 26. v vsakem mesecu se zaključijo knjige in dotlej naj se poravna tudi asement. To velja tudi za oddaljene elane.
Jos. Urbane, tajnik.
Vsak brat, ki bi šel na farmo, bi se moral zavezati, da ostane do smrti član' naše jednote, s svojo smrtnino naj bi garantiral, da bo plačal zemljišče. Sploh to prepuščam sodbi veščakov na konvenciji.
F. Mally, član štev. 115.
Franklin, Kans.
Štejem si v dolžnost, da se še enkrat oglasim pred odhodom v staro domovino v našem “Glasi lu’’.
. Delavske razmere so zelo slabe Vzlic temu pa krajevna društva “Slov. nar. podp. jednote” dobro napredujejo. Saj ni čudo! Krajev, na društva naše jednote se tudi brigajo za svoje člane.
Slišal sem, da je bivši član naše jednote, John Magero, rodom Ceh dobil od Mount iCarmel premogar ske družbe približno deset tisoč dolarjev odškodnine, ker je pone sreči! v rudniku. John Magero je bil član društva “Celje”, podruž niče naše jednote. Pred dvema leti je ponesrečil v rovu štev. 9. na Frontenae, Kans. Iz rudnika so ga pripeljali na pol mrtvega. Ko je društvo izvedelo za njegovo nezgodo, je ukrenilo vse najboljše, da ga otme smrti. Preskrbelo mu je najboljšega zdravnika in posta vilo mu je nočno stražo., Jaz sam sem mu pa prepovedoval, da naj ne podpiše nobene listine. Ali že drugi dan je bil skušnjavec pri njemu in mu ponujal podpisat listino, v kateri naj bi priznal, da je sam kriv svoje nesreče. Seveda ponesrečeni brat ni tega storil, pač sva pa prišla z bratom podpredsednikom za svoje svarilo nemilost pri družbi. Ponesrečeni brat je dobil od jednote svojo podporo po pravilih in če se ne motim $250 odpravnine.
Tožba je trajala preko dve leti. Kapitalisti v takem slučaju poskusijo vse, da bi zmagali pred sodiščem. Najrajše pa zavlečejo tožbo, da s tem prisilijo ponesrečenega delavca, da se ž njimi pobota. Zdaj je obravnava končana. Ponesrečeni brat je dobil 4800 dolar jev. Drugo je šlo za priče, zdrav-
Razprava « rezervnem fondu.
Joliet, II.
Mnogo se je danes že pisalo o farmah in podjetjih, ki naj bi gospodarsko ojačila našo jednoto, ne da bi bilo treba zvišati asesment.
Bratom delegatom priporočam, da so previdni pri sprejemanju tozadevnih predlogov na prihodnji konvenciji, da vsak predlog dobro pretehtajo predno ga sprejmejo.
Jaz priporčam, da bi vsak član vplačal na leto dva dolarja v dveh ali štirih obrokih. Seveda bi se gl. odbor dogovoril z društvi glede vplačevanja.
Ker je iz podatkov raznih dopisovalcev razvidno, da naša jednota šteje 8000 članov in članic, bi letni dvadolarski prispevek znašal $16..000. S t,o vsoto bi lahko od jednote sestavljen odbor kupil zemljišče od države, ki je po zatrdilu br. Leo Štrukelj a zelo po ceni: od enega do dveh dolarjev aker. Že prvo leto bi lahko jednota kupila svojih 8000 akrov in ne bi bilo treba čakati treh ali pa pet let.
Moj namen je dokazti kako naj jednota koristi svojim članom s tem denarjem. Naša jednota koristi svojim članom s tem, da kupi zemljišče, kakor hitro je omenjeni predlog sprejet in odobren na konvenciji in postane pravomočen v smislu zaključka.
Strinjati se ne morem z nobenim dopisovalcem, ki priporoča skupno farmo kot lastnino jednote, ker bi plače, slaba letina in ujmi prav lahko provzročili, da bi koncem leta imeli zgubo mesto dobička, kateremu bi zopet sledilo zabavljanje od vseh strani. Ako pričnemo z dobro urejeno farmo, nas pa zopet stane mnogo denar ja, dasi bi nam ta denar nosil mnogo več dobička, ako bi ga imeli varno naloženga po 5% na posestvih. Od osem tisoč dolarjev bi dobili $400 na leto. Zdaj si pa oglejmo stroške na skupni farmi Upravitelj $1200, stalni hlapec $700, drugi hlapec pri krmljenju govedi $500, gospodar in gospodinja $1200 na leto. Poleg imamo pa računiti še 4 delavce skozi šest mesecev, ki bi prejeli $1440 dnine. Popravljanje orodja, vozov drugo pa $500. Skupaj $5040.
Govoril sem z farmarjem v Illinoisu, ki ma veliko in dobro ure jeno farmo. Povedal mi je, da je prodal 26 prašičev po 24 dolarjev. To je $624. Za 27 prašičev po $10 je dobil $270. Za govejo živino je dobil $593, za 320 bušljev koruze po 65 e je iztržil $197, za perutnino je pa dobil $115. Skupaj 1799. Dejal mi je, ako bi računil pet oseb stalno na delu skozi celo leto po $400, bi imel $2000 troskov brez premoga in popravljanja o-rodja. Drugi stroški pa gotovo znašajo $1000 na leto, ali skupaj $3000. Razlika je v tem, ker delajo na farmi le domači in so troski le za hrano in obleko. Seveda ne gleda tak farmar, ako gre dve uri preje na delo in hodi pozno k počitku, in ne pazi tudi na znojne kaplje, ako je vreme vgodno za delo. Naobratno pa najemnik gleda, da čas urno beži, ne zmeneč se za pridelek. To so vzroki, da se ne strinjam, da bi jednota lasto-vala svojo farmo.
Delegatom na prihodnji konvenciji priporočam, da bi jednota kupila za prvih $1600 takoj 8000 akrov zemljišča in ga razdelila v zemljišča po 50 akrov, katera bi prodala svojim članom. Jednota bi morala v to svrho napraviti poseben oddelek in naselila bi lahko na 8000 akrov že1 160 farmarjev, ki bi bili enakega mišljenja, ako bi vsakdo vzel le 50 akrov zemljišča. Kakor hitro hi imeli svoje farmarje, bi lahko vstanovili farmarji zase produktivno in konzumno zadrugo, jednota v indust-rielnih središčih pa konzumne zadruge za svoje člane. Danes nam ne pomaga ustanavljati takih podjetij, ker bi največji del čistega dobička vseeno šel v žepe tru-stovcev; bratje in sestre bi pa morali kupovati blago, ki že mesece počiva v ledenicah in hladnih shrambah.
New York, 9. maja.
Nasveti glede rezervnega fonda so res zanimivi in nekateri res vpoštevanja vredni. Glede nakupa farme ali vstanovitve zadružnih prodajlnie se ne strinjam z nobenimi nasveti, kajti to so riskirane špekulacije, ki bi mogoče res do-prinašale jednoti lep dobiček, kar je pa vendar odvisno od vremena in dobrih časov; toda z gotovostjo se ne more niti ne eno, ne na drugo računati. Vsekakor sem mnenja, da je pametneje in sigur nejše, ako se po konvenciji ali pa splošnem glasovanju uvede v to svrho poseben asesment, katerega bi plačevali vsi člani in članice je-dnako in kteri naj bi ne presegal 10 c mesečno. Na ta način bi se v par letih nabrala tudi lepa svota. ki bi bila vedno na razpolago, kadar bi jo jednota potrebovala. Toliko glede rezervnega fonda. -
Prepotrebno1 je pa tudi dosedanje sicer dobro gospodarstvo jednote nekoliko predrugačiti, oziroma izboljšati. — Kakor ju iz dosedanjih računskih podatkov razvidno, vplačujemo v jednotino blagajno po $1.25 mesečno za smrtnino, bol niško podporo in druge jednotine stroške. Jednota ima do sedaj eden fond za vsa izplačila. Tako gospodarstvo pa nikakor ne odgovarja razmeram, v katerih živimo, niti podlagi, na kateri se je jednota vstanovila. Jednota se je vsta novila, da plačuje redno bolniško podporo, ravno tako pa tudi, da bode izplačala dedičem članov zavarovalnino oziroma smrtnino. Do sedaj se je skoraj vedno izplačalo več bolniške podpore, kakor pa smrtnine, vsled česar je očividno da se za smrtninski fond prav nič ne skrbi, temveč kar od celoknp nega asesmenta ostane, je jedno stavno “jednotino premoženje Na podlagi dosedanjega poslovan ja tudi ni mogoče pravilno prev dariti, v kaki visokosti bi asesment za eno ali drugo izplačevan je’ zadostoval, vsled česar je tudi neprevidno trditi, da dosedanj asesment zadostuje ali ne.
Vsled tega priporočam, naj bi bodoča konvencija odredila, da se asement deli v tri fonde in sicer v smrtninski, bolniški in stroškov ni (za vzdrževanje jednotine u prave) fond. Konvencija naj bi tudi določila, koliko se plača za vsak posamezni fond.
Premoženje posameznih fondov naj bi bilo izključno le za ista iz plačila, za katera je fond namen jen. Računi glede “Glasila” bi se pa morali voditi popolnoma pose be j.
Po sedanjem asesmentn $1.25 recimo na primer, da se ta znesek razdeli primerno in sicer $0.60 za smrtninski fond, $0.60 za bolniški fond, a 5 e pa za stroškovnik, bi takoj v enem četrtletju prišli na sled, kateri fond zadostuje in ka teri ne. Za smrtninski fond sem prepričan, da bode zadostoval in ravno tako sem tudi prepričan da bode pri bolniškem fondu vsaj začasno primankljaj in kaj sedaj Ali se naj ta primankljaj nadome sti iz drugih fondov? Nesmiselno in nepravilno bi to bilo in sicer že iz razloga, ker se mnogo bolniške podpore izplača le vsled lahkomi šljenosti članov samih in nezadost’ nega nadziranja bolnikov. Saj sem že sam slišal govoriti: ‘ ‘ Saj jednota plača, a član je pa podpo re potreben”, pri čem se pa dosti krat ne vpošteva, ako je do iste opravičen ali ne. Da bi sa pa tem slučaju elanov ne izrabljalo temveč, ako bi se več bolniške podpore imelo za izplačati, kakor je v bolniškem fondu denarja, naj bi se za primankljaj v prihodnjem mesecu vse člane jednako asesi ralo. Kakor hitro bi se to par-krat pripetilo, bi takoj krajevna društva bolnike natančneje nadzirala in v bolniškem fondu bi kmalu imeli prebitek mesto primanjkljaja.
Kakor senu že omenil, sem mnenja, da bi smrtniniski fond po Zgoraj (pavednem asesmentu zadostoval, toda pripomnim, to seveda le brez kakih posebnih nesreč in le sedaj, ko so člani povprečno še mladi in naravni smrtni slučaji redki. Po preteku 10 do 15 daljnih let pa ni upati, da bi tak asement zadostoval, vsled česar je prepotrebno že sedaj skrbeti za rezervni sklad, iz katerega se bodo morale smrtnine v slučaju potrebe izplačevati.
Rezervni sklad je temelj obstoju jednote, vsled česar še enkrat toplo priporočam, da se istega na ta li oni način vstanovi.
Neki član je svetoval, naj se člane po starosti asesira, kar je seveda popolnoma pravilno in do česar bode tudi prišlo, če že ne
pri prihodnji konvenciji, vendar pa pozneje.
Nekateri člani se zelo protivijo proti povišanju asesmenta. Temu mi je pripomniti le toliko, da bode tudi do tega prišlo prej ali slej, zlasti, ako se bode še v nadalje vse iz enega kupa izplačevalo, za rezervni sklad pa ne skrbelo. —
Pomislimo samo, da smo- zavarovani- vsi elani skupaj za nad $4,-000.006, katero svoto bode morala jednota našim dedičem izplačati, toda po sedanjem sistemu brez razrednega gospodarstva in brez rezervnega sklada ne bo šlo. Toraj je bolje, ako pričnemo že sedaj, ko jednota še ni v stiskah, z malimi doneski prispevati v rezervni sklad, kar bode vsakemu mogoče v skrajni sili pa $4.00 $5.00 ali pa še več mesečno vplačevati, kakor so morali člani svoječasno mogočnih tukajšnih podpornih organizacij vplačevati, a konec vsemu temu je bil vendarle prepad organizacije.
Prepričan sem pa tudi, da plačujemo za vse koristi, katere imamo od jednote, v primeri z enakimi podpornimi organizacijami drugih tukajšnjih narodnosti, ma lo, vsled česar še enkrat svetujem: Na delo za zagotovljen obstoj naše jednote!
Vinko Zevnik,
član štev. 56.
imeli močan rezervni fond. Najbr-že prihajajo taki dopisi iz krajev, kjer delajo bolj redno. Ali mi se moramo ozirati tudi na take kraje, kjer je delo neredno in delavci dobijo večkrat v letu neprostovoljne počitnice. V takih krajih delavec niti toliko ne zasluži, da bi preživel svojo družino. Čestokrat si mora že dandanes izposoditi denar, da plača svoj asesment.
Zopet drugi člani pišejo, da so nasprotniki povišanega asesmenta le oni, ki znajo citati le slovenski. Well, vsakdo je lahko ponosen, ako zna več jezikov. Ali pribita resnica ostane, da slovenski časniki dandanes prineso toliko po-dučnega gradiva, da ne zaostajajo za časniki druzih narodov.
Jaz ne nasprotujem predlogom vobče. Vendar pa menim, da popolnoma zadostuje, ako se asesment poviša le za pet centov mesečno. Z visokim asesmentom bodemo odgnali le člane od jednote. Začnimo z malim, da bodemo postali veliki. Naša jednota je bila v začetku tudi šibka, danes je pa skoraj najmočnejša med slovenskimi jednotami. Ravnajmo se po tem in vspeh nam je zagotovljen.
L. Plohuta.
Mineral, Kans.
V	raznih dopisih sem čital, da bi naša jednota kupila farmo za invalidne delavce, ki ne morejo delati v rudnikih, plavžih in tovarnah. Ali po mojem mnenju ni za farmarsko delo, kdor ni sposoben za industrielno. Tudi farma potrebuje zdrave in krepke de-lavee.
To najbolje vidim pri svojem očetu, ki ma 80 akrov zemljišča v najemu, za katere plača $100 najemnine na leto. Farma mn nese komaj toliko, da se preživi in plača najemnino. Ako pa pri živinoreji vjame kak dolar, ga mora pa dati za farmarsko orodje.
V	drugih dopisih zopet čitam da naj bi se vstanovila konsumna drulštva. Z ustanovo konsumnih društev se pa strip jam popolno ma, ker sem se iz lastnih skušenj prepričal, da so koristonosna za delavce. Moj oče je bil vstanovi telj konsumnega društva v Fons-dorfu pri Judenburgu. Vodstvo rudnika se je vstanovitvi konsum nega društva vpiralo z vso silo ker je rudniška družba imela svojo lastno prodajlno, v kateri so rudarjem še isto vzeli, kar so jim dali v plačah. Seveda ni nagajivost s strani rudniškega vodstva imela zaželjenega vspeha. Kon-sumno društvo se je vstanovilo vzlic grožnjam in šikanam s strani žandarjev, župana in rudniškega vodstva. Prva leta smo imeli odstraniti marsikatero težkočo in oviro. Po štirih ali petih letih smo pa imeli že svojo hišo, za katero smo dali 9.000 gold. Dobili smo vedno dobro in sveže blago, pa tudi po ceni.
Ta izkušnja potrdi, da bi se tudi v Ameriki obnesla konsumna društva pod spretnim vodstvom. Začeti je treba, pa bo šlo.
Nik. Krempusb.
Naznanila in vabila.
Cleveland, Ohio.
Društvo “Naprej”, štev. 5. vabi člane vseh društev S N P J v Clevelandu in okolici na skupen sestanek dne 19. t. m. — tretjo nedeljo v mesecu — v dvorano br. Kogoja 6006 St. Clair Ave. Začetek ob dveh popoldne. Na sestanku se bo razpravljalo v mogočem skupnem izletu in drugih koristnih zadevah, ki se tičejo vseh društev S N P J.
Ant. Peterlin, tajnik.
Aurora, Minn.
Na redni mesečni seji je bil izvoljen tajnikom br. John Žumar 13 box. Vsi člani naj vzamejo izvolitev na znanje in naj se v tajniških zadeivah vedno obračajo na omenjeni naslov.
Vinc. Mikulicb, predsednik.
Roundup, Mont.
Delavski položaj je tak, da ne £ vetu jem nikomur, da bi sem prišel za delom, ker je nemogoče dobiti delo.
Prav pazno pa čitam razpravo o rezervnem fondu. Nekateri predlogi so vredni vpoštevanja, drugi zopet ne.
Naše društvo priporoča, da bi jednota stopila v dogovor s kakšno trgovino na debelo v Chicagi, ki naj bi oskrbovala vse, tudi zu nanje člane na zahtevo z vsakovrstnim blagom. Ako bi vsaki član kupil povprečno le za petdeset dolarjev v letu, bi naša jednota dobila od te vsote že lep znesek v rezervni sklad.
Mi ne potrebujemo svoje lastne zaloge in konzumne zadruge, ker bi ž njo imeli več troskov kot dohodkov.
V slučaju, da jednota ne bi mogla dobiti trgovca, ki bi hotel sprejeti ponudbo jednote, naj bi jednota nastavila človeka, ki bi sprejemal naročila, dobavljal naročeno blago in ga razpošiljal krajevnim društvom. Taka naročila bi se lahko zvršila dvakrat v me seču. Naročila bi se lahko zvrše-vala skupno in poslala bratu, ki je naročil za druge brate in sestre.
Na ta način bi se rešila posredovalnih mešetarjev, ki jemljejo v trgovini najvišje odstotke, v rezervni fond bi pa vsako leto dobili precejšno vsoto denarja, ki bi kmalu narastla tako visoko, da nam ne bo treba za rezervni fond povišati asesmenta.
Luka Zupančič, tajnik.
Yukon, Pa.
V se člane društva ‘ ‘ Novi Dom ’ ’, štev. 117, ki niso bili na seji dne 12. maja, obveščam, da se v bodoče vršijo seje vsako drugo nedeljo v mesecu ob desetih dopoldne.
Nadalje apeliram na vse člane, da se redno udeležujejo mesečnih sej. Seje se'vršijo v našo korist, zategadelj je potreba, da se vsakdo seje udeleži, ako nima važnih zadržkov.
M. Maekovšek, pred.
Skidmore, Kans.
Vse brate društva “Prijatelj” opozarjam, da se zanesljivo udeležijo seje dne 9. junija, ker bo treba voliti delegata za konferenco na. Frontenacu.
Nikdo naj ne izostane od te važne seje.
Martin Gurečko, tajnik.
Neffs, O.
Nekateri elani pišejo za povišanje asementa. da bi tem hitreje
Akron, O.
Društvo “Dolenjec”, štev. 170 priredi dne 30. maja (praznik o-krašenja grobov) izlet v bližne mesto Barberton, ki je združen z veselico. Začetek točno ob dveh popoldne. Veselica se vrši v on-dotni srbsko-slovenski dvorani.
Na veselico vabimo najuljudnej-še vsa slovenska društva, sploh vse jugoslavensko občinstvo (Slovence, Hrvate in Srbe) v Barbertonu in okolici. Na veselici bo igrala slovenska godba iz Clevelanda. Na razpolago bo dober prigrizek in hladen ječmenoivec. Šaljiva pošta in druga vsakovrstna zabava. Vstopnina prosta.
Odbor.
Barberton, Oo.
“Naznanjam vsem tukajšnim Slovencem, da društvo “Lavdon”» štev. 179 priredi svojo veselico dne 1. junija 1.1.
■Na veselico vabimo najuljudne-je vse člane(ice) društev “Triglav”, štev. 48, “Slovenke v boj za narod”, štev. 150 in društvo “Dolenjec”, štev. 170 S. N. P. 'J. v Akron, O., kakor tudi vse drugo slovensko občinstvo.
Veselica se vrši pri Josipu Trohi, 181 Center St., West Barberton. Začetek ob šestih zvečer.
Frank Stritar, predsednik.
OBVESTILO IN PROŠNJA.
Iz “Glas Svobode” in “Glasila” S N P J je bilo razvideti, da me je približno pred enim mesecem na potovanju po zapadu zadela huda nezgoda — mrtvoud. Ker mi je zdaj nemogoče potovati, prosim najuljudneje vse one rojake, ki mi kaj dolgujejo, da naj pošljejo dolžno vsoto kar na moj dom. Za uslugo se vsem najtoplejše zahvalim.
S prijateljskim pozdravom, John Stonich (trgovec z zlatnino) 2622 So. Homan Ave. Chicago, lil.
Slovenska Narodna
Ustanovljena d. aprila 1904
Podporna Jednota
Inkorp. 17. junija 1907 v drž. Illinois.
GLAVNI STAN: CHICAGO, ILL.
GLAVNI ODBOR:
Predsednik : Martin Potokar, 1625 S Centre Ave., Chieago Podpredsednik : Jakob Miklavčič, Lock Box 3, Willock,Pa Tajnik : Ivan Verderbar, 2708 S. Lawndale Ave., Chicago Telephone Lawndale 4635
Blagajnik : Fr. Korce, 6006 St. Clair Ave., Cleveland, O. Zapisnikar: Feliks Namors, 1834 Ashland Ave., Chicago.
NADZORNI ODBOR:
Vincenc Cajnkar, 4439 Hunt ave., St. Louis, Mo.
Frank Cerné, 6034 St. Clair Ave., Cleveland, O.
Lavoslav Zevnik, Neustadt Store, LaSalle, Ul. ,
POROTNI ODBOR:
John Šarc, box 131, Cumberland, Wyo.
Valentin Stalick, 302 Pilot Butte Av., Rock Springs, Wyo. Josip Bricelj, box 342, Conemamgh, Pa.
UREDNIK GLASILA:
Jože Zavertnik, 2821 So. 40th Ave., Chicago, 111.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
M. A. Weisskopf, M. D. 1842 S. Ashland Av., Chicago, 111.
Denar je pošiljati naravnost na blagajnika, pritožbe gledo nerednega poslovanja na predsednika nadzornega odbora, preporne zadeve pa na predsednika porotnega odbora Ivana Šarca, vse druge uradne stvari na gl. tajnika
2-Ä M «	IZ GLAVNEGA URADA	« «S 85
JL_		»
SPREMEMBE
pri krajevnih društvih meseca aprila 1912.
Slavija, štev. 1. Prvi mesec su-spendovami: Mih. Sifrar, c, 4046, John Rudman, c. 5085, John Andlovičih, c. 7'533, Ant. Pengal, c. 8866. Novo pristopli: Char. Žlajpah, c. 13109, John Zadraver, e. 13110, Fr. Rajko, c. 13111.
Triglav, štev. 2. Zopet sprejeti: John Pangeršič, c. 5046, Ant. Tomažič, c. 12384. Izobčeni: Mar. Urbanc, c. 9907, Mike Klobučar,
c.	11430. Novo pristopli: Fr. Ret-zell, c. 13112, (John Livek, c. 13-113 sprejet ko predloži izkaz starosti.)
Adrija štev. 3. Novo pristopil John Tegel, c. 13114.
Bratstvo, štev. 4. Zopet sprejeti: Roman Bogajevski, c. 1112, Jos. Gerzeti, c. 1179, John Figas, c. 12234, Mike Durkota, e. 6283. Prvi mesec suspendovani:	Alex
Gorni, c. 794, John Ritzinski, c. 1109, Albert Oušeovski, c. 1110, Mike Janc c. 1153, Ant. Bogožin-ski, c. 5684, Gotlieb Billa, c. 6208, Ignac Vaičehovski, c. 8831, John Korček, c .8832, Konstantin Tiska c. 8834, Ant. Skuzinski, p. 8835, Jos. Sajer, c. 8838, Val. Katra, c. 10496, Felix Račkovski, c. (???) Drugi mesec suspendovani: Thomas Bžešni, c. 2959, Val. Podlaš-čak c. 4432, Vlad. Rogožinski, c. 5861, Jos. Lampergar, c. 7827, Branislav Oliševski, c. 8975. Izobčeni : Julian Kalankovski, c. 2632, Ant. Ritzinski, c. 4431, John Kalankovski, c. 5687, George Pav-lenda, c. 10293.
Naprej, štev. 5. Zopet sprejeti: Ant. Vičič, c. 8852, Al. Ždesar, c. 6704, Mih. Baškovič, c. 7294, Jos. Poznik, c. 8978, John Fifolt, c. 98-29, Ant. Kerne, c. 9843, Jos. Fabjan, c. 10297, Fr. Demojzes, c. 19883, Mike Žele, c. 11105, Ant. Nachtigal, c. 11725, Fil. Eppich, c. 11907, John Peček, c. 8034, J. Pozarelli, e. 11097. Prvi mesec suspendovani: Ig. Kušar, c. 479, Fr. Pečjak, c. 3376, Jos. Gorjup, c. 7554, Fr. Šraj, c. 8435, John Ton-šič, c. 9835, Fr. Kolenc, c. 9836, Jos. Tratar, c. 11100, J. Žagar, c. 11102, Fr. Sadar, c. 11106, Kar. Lapajne, c. 11574. Drugi mesec suspendovani: Ant. Pintar, c. 42-33, John Smrdelj, c. 8850, John Gartner, c. 9838. Izobčeni: John Srnel, c. 10499, Ant. Cimperman, c. 11724. Odstopil: Fr. Peterca, c. 5004. Novo pristopil: Martin Zupančič, e. 13115, And. Žnidaršič, c. 13116, Fr. Klemenčič, c. 13117, Fr. Stupitza, e. 13118, Fr. Ogrin, c. 13119, John Podržaj, c. 13120, George Bergoč, c. 13121, Louis Prevenšek, c. 13122.
Bratstvo, štev. 6. Prvi mesec suspendovani: John Jerman, e. 10-302, Ant. Potočnik, c. 7634. Novo pristopli: Mike Bambich, c. 131-23, Anna Tomšič, c. 13124, Mary Bambieh, c. 13125.
Delavec, štev. 8. Novo pristopli : Louis Polashek, c. 13126, John Kučič, c. 13127, Ant. Kužnik, c. 13128.
Bratstvo Naprej, štev. 9. Zopet sprejeti: John Koron, c. 7834, BI. Mihalek, c. 4249, John Pročko, c. 6948, Aug. Lipovšek, c. 6840. Drugi mesc suspendovan: Vic. Dollar, c. 729.
Trdnjava, štev. 10. Prvi mesec suspendovani: Pet. Ivežič, c. 50-26, Jurij Tomšič, c. 1117. Novo pristopli: Thom. Karžišnik, c. 13 129, Ant. Justin, c. 13130, Frank Dolinar, c. 13131, Ana Knezovich,
c. 13132, John Debelak, c. 13133, Matt Andretič, c. 13134.
Sokol, štev. 11. Zopet sprejeti: Leo Lesih, c. 1580, John Vukošič, c. 10062. Drugi mesec suspendovan: Geo Ferenc, c. 2338. Novo pristopli: Thom. Kučan, c. 13135, Jac. Matulovieh, c. 13136.
Edinost, štev. 12. Izobčen: Jos. Hočevar,, c. 7314. Novo pristopila: Frančiška Janezioh, c. 13137.
Edinost, štev. 13. Zopet Sprejet: George Škafar, c. 10896. Prvi mesec suspendovani: Jac. Kaska, c. 6292, Nik. Kusich, c. 9669, John Močan, c. 9668. Drugi mesec suspendovani : Dim. Trebovec, c. 11-581, Paul Fortuna, c. 7752. Odstopil: John Bistrica, c. 9667.
Sloga, štev. 14. Prvi mesec suspendovan :	Rud. Klemenčič, c.
10070. Izobčeni: Matt. Rauh, c. 10069, Jac. Stalcar, c. 11589. Novo pristopli: Val. Kaučič, c. 13138, Jac. Lešnjak, c. 13139, John Šif-ler, c. 33140, Fr. Sesek, c. 13141, Jos. Dobrovoljie, c. 13142. (John Stražišar, c. 13143 sprejet ko predloži zahtevan izkaz starosti.)
Sloga, štev. 16. Zopet sprejeti: And. Golob, c. 7167, Fr. Dolenc, c. 7681. Prvi mesec suspendovani: Fr. Pavlenič, c. 8660, Fr. Gašpe-rič, e. 11451, Jos. Oblak, c. 8443, Jos. Cetelj, c. 5714, John Skan-dler, c. 11735. Novo pristopli-Matt. Ferko, c. 13144, Mary Mervar, c. 13145, John Ferko, c. 131-46, Josephine Vehovar, c. 13147, Fr. Wode, c. 13148, Jos. Marselj, c. 13149.
Orel, štev. 19. Prvi mesec suspendovan : John Dolinar, e. 45-36. Izobčeni: Stef. Paver, c. 4799, Volto Dočof, c. 6377.
Sokol, štev. 20. Zopet sprejeti: Fr. Cimperman, c. 10495, And. Lah, c. 4616. Prvi mesec suspendovani: Jac. Lužovec, e. 4123, A. Jenko, c. 6513. Izobčeni: Fr. Arko c. 2491, And. Petrieh, c. 664, Ant. Virant, c. 8704. Novo pristopli: John Galjot, c. 13150, Greg. Kristjan, c. 13151, Ant. Butalič, c. 13152.
Orel, štev. 21. Zopet sprejet: Ant. Božič, c. 10524. Prvi mesec suspendovan: Ant. Jakopič, c. 70-95. Drugi mesec suspendovani: Matt. Tomšič, c. 4990, Johana Ho--čevar, c. 11320, Vinko Dolinar, c. 10319. Novo pristopli: John Hočevar, c. 13153, John Kostelc, c. 13154, Mary Stupay, c. 13155, J. Erjavec, c. 13156, Mike Rožič, c. 13157, Matt. Kočevar, e. 13158.
Danica, štev. 22, Zopet sprejet: Alois Tomažič, c. 8212. Prvi mesec suspendovan: Mike Paulin, c.. 5469, George Kajfeš, c. 11598. Novo pristopil: Matt Klarich, c. 13-159.
Šmarniea, štev. 24. Zopet sprejeti: John Logaj, e. 4136, Jacob SekliČ, c. 806. Prvi mesec suspendovani : Izidor Kral, c. 4546, Matt Močnik, c. 7390, Fr. Bajda. c. 53-38, Jos. Božič, c. 11603, Jac. Seklič c. 806. Novo pristopil: Jos. Sadar, c. 13160.
Celje štev. 27. Zopet sprejet: And. Uršič, c. 405. Prvi mesec suspendovan: John Mraz, c. 3208.
Novi Dom, štev. 28. Zopet sprejet: Jac. Miloševič, c. 6606. Drugi mesc suspendovan: Peter Spal, c. 11928.
Domovina, štev. 29. Zopet sprejeti: Matt Zadel, c. 4821, Al. Va-lenič, c. 6239.
Slovenski Dom, štev. 31. Novo pristopil: Ant. Žug. c. 13161.
Sava, štev. 32. Novo pristopil: Paul Blasich, c. 13162.
Naš Dom, štev. 33. Prvi mesec suspendovan: Blaž Oštir, c. 62-46. Drugi mesec suspendovani: Geo Bogdanovič, c. 9217, Matt. Bartolac, c. 12263. Odstopil: Fr.
Kaučič, c. 4952. Novo pristopli: Ivana Spec, c. 13163 Marko Rok-nič, c. 13164.
France Prešeren, štev. 34. Zopet sprejet: John Bevčar, c. 5822. Izobčen : John Peternel, c. 8024.
Zvestoba, štev. 35. Prvi mesec suspendovani: Blaž Bezgovšek, c. 1489, Albin Bezgovšek, c. (???) Jos. Pavlovič, c. 5719.
Zveza, štev. 36. Drugi mesec suspendovani : Meriko Manzarelo, c. 9878, Tony Kosta, c. 9880. Izobčen : Matt Košir, c. 12995.
Proletarec, štev. 37. Prvi mesec suspendovan: Jos. Kuzman, c. 11-437.
Ilirija, štev. 38. Odstopil: Jac. Zadnikar, e. 1898.
Narodni Vitezi, štev. 39. Zopet sprejeti: Fr. Bahovec c. 1910, Jera Bahovec, c. 2554, Fr. Stenovic, c. 10104 Mike Knapič, c. 6978. Prvi mesec suspendovani: John Fabijan, c,- 1907 Fr. Penca, c. 1911, Jos. Gorenc, c. 1936, Ant. Sornik, e. 1474. Izobčen: Martin Škvarč, c. 7589.
Zvon, štev. 40. Prvi mesec suspendovan: Martin Mehle, c. 19-49. Drugi mesec suspendovan : Jos Derčar, c. 5024. Izobčen: Jos. Ružič, c. 7878.
Slovenija, štev. 41. Zopet sprejeti: Val. Zaje, c. 12434, Mary Zajc, c. 12435. Novo pristopil: Stanislav Urbanski, c. 13165.
Večernica, štev. 42. Prvi mesec suspendovani: Jos. Kočevar, c. 2075, Fr. Brezovnik, c. 572o.
Aurora, štev. 43. Zopet sprejeti : Fr. Tomašič, c. 6784, Lovrenc Kostelz, c. 8030. Prvi mesec suspendovan: Jos. Boben, c. 7594.
M. Danica, štev. 44. Prvi mesec suspendovpni: Jos. Tomc, e. 2122, Fr. Golob, c. 4180, Matt Golob, c. 3604. Izobčeni: Malt Pirc c. 27-37, Matt Hostnik, c. 3750.
Illinois, štev. 47. Novo pristopli : Ignac Stenbergar c. 13166, Vic. Golob, c. 13167, Louis Daro-vec, c. 13168. (Jos. Usman c. 13-169 Louis Butcher, e. 13170 zadnje imenovana sprejeta ko predložita izkaz starosti)
Narodni Dom, štev. 51. Drugi mesec suspendovan: John .'Križman, c. 2569.
Zvezda, štev. 52. Drugi mesec suspendovan:	John Renko, e.
5234.
V Boj, štev. 53. Novo pristopil: John Travnik, c. 13171.
Jutranja Zora, štev. 54. Prvi mesec suspendovani Kar. Povšič, c. 5879, John Janžove, c. 9451.
Slovenija, štev. 56. Novo pristopil: Jos. Medek, c. 13172.
Planinar, štev. 57. Novo pristopli : John Smith, c. 13173, Mary Porenta, c. 13174.
Litija, štev. 58. Odstopil. Jos. Lovše, c. 4199.
Zavednost, štev. 59. Izobčeni: Jac. Vozel, c. 12593, Lov. Lavrin, c. 12595. Odstopil: John Ustara, c. 5839. Novo pristopil: Frank Somenburg, c. 13175, Ant. Habinc c. 13176, Jos. Terlep, c. 13177.
Simon Gregorčič, štev. 60. Prvi mesec suspendovan: Vid Žovee, c. 7892. Drugi mesec suspendovan: John Suhadolnik, c. 12105.
Sparta, štev. 61. Zopet sprejet: John Nagode, c. 9479. Prvi mesec suspendovan: John Bergant, c. 10357. Drugi mesc suspendovani: Jac. Šavs, c. 9910, John Šnaidar, c. 7903.
Bratska Sloga, štev. 62. Prvi mesec suspendovani: Fr. Zagorc, c. 9721, Stanko Kasnič, c. 9915. Izobčen: George Brajdič, c. 111-41. Novo pristopli: Blaž Urbanac, c. 13178, Ant. Kovačič, c. 13179, John Rajkovič, c. 13180, John Lamut, c. 13181.
Slovenska Zastava, štev. 64. Prvi mesc suspendovani: J. Okorn, c. 5095, Fr. Lončar, c. 9800. Izobčen: Ferd. Šinkovec, c. 3783. Odstopil : John Bernad. c. 3811.
Prvi Maj, štev. 65. Zopet sprejet: John Kenda, c. 11783. Prvi mesec suspendovani: Alois Skerbinek, c. 2822, Fr. Siostranek, c. 6157, Fr. Štrukelj, e. 11912.
Dolenec, štev. 67. Prvi mesec suspendovan: Jos. Pintar, c. 3977
Napredk, štev. 69. Novo pristopli: Ant. Blatnik, c. 13182, John Durn, c. 13183.
Spoznaje, štev. 72. Zopet sprejet: Karol Givdan, c. 6553. Prvi mesec suspendovan: Al. Kern, c. 10751. Novo pristopli:	Antonija
Jančič, c. 3184. Jožefa Tomšič, c. 13185.
Grozd, štev. 74. Odstopil: Fr. Vidergar, c. 9905.
Prijatelj, štev. 76. Črtan: Ant. Kerhlanka, c. 10382.
Bratstvo, štev. 77. Prvi mesec suspendovan: Stef. Smolič, c. 12-459. Drugi mesec suspendovan: Ant. Artach, c. 11155.
Delavska Zveza, štev. 78. Izobčen: Matt FHirlan, c. 11130. Novo pristopli: John Terbota, c. 13186, John Kocijan, c. 13187.
Dobrodošli, štev. 79. Drugi mesec suspendovani: Matt Nosan, c. 12461, Geo Ožbolt, c. 7359. Izobčen: John Verdinek, e. 191. Novo pristopli: Jos. Sagadin, c. 13188, Fr. Černič, c. 13189, Ant. Kauzla-
rich, c. 13190, And. Nosan c. 131-91.
Svoboda, štev. 80. Zopet sprejeti : Mike Frankovski, c. 10385, J. Bruketa, c. 5758. Izobčen: Alois Starčevich, c. 7818.
Solnce, štev. 81. Drugi mesec suspendovan: Milan Esapovich, c. 10967. Izobčen: Marko Stajnich, c. 5281. Novo pristopil: Lov. Kro-privšek, c. 13192.
Triglav, štev. 82. Novo pristopli : Karl Kespa, c. 13193, George Puh, c. 13194.
Planina, štev. 83. Prvi mesec suspendovani: Elija Balich, c. 11-158 John Žužek, e. 10161.
Slovenski Delavec, štev. 85. Prvi mesc suspendovani:	Martin
Pevec, c. 5952, Fr. Totin, c. 5962, Fr. Morn, c. 6426 John Lipar, c. 6272, Kar. Kerin, c. 7367, Joseph Župančič, c. 6661, Alois Veršnik, c. 10744, Mart, Kajfež, c. 11159, Ernest Žerjav, c. 11161, Al. Sajko, c. 11359. Novo pristopil: Ferdinand Podržaj, c. 13195.
Slovenski Dom, štev. 86. Prvi mesec suspendovani: Jos. Novak, c. 5787, Ant. Eržen, c. 7501, Fr. Šuštaršič, c. 10900. Izobčeni: Fr. Vreček, c. 7370, Ant. Anžiček, c. 6894.
Prostomisleci, štev. 87. Novo pristopil: Vic. Krasna, c. 13196.
Dobri Bratje, štev. 88. Prvi mesec suspendovana: Dora Pirc, c. 11797.
Rdeči Prapor, štev, 90. Zopet sprejet: Fr. Eržen, c. 7631. Prvi mesc suspendovan: Martin Lova-nič, c. 11500. Novo pristopila: Mary Miklavčič, c. 13197.
Rožna Dolina, štev. 92. Prvi mesc suspendovani: Fr. Trenti, c. 1620, Fr. Kovačič, c. 7354, Matt Modic, c. 11178. Novo pristopil: Ant. Črnič, c. 13198.
Triglav, štev. 94. Izobčen: John Novljan, c. 11634.
Lilija, štev. 95. Zopet sprejet: And. Petrieh, c. 10176. Prvi mesec suspendovan:	John Franko-
vič, c. 6343. Novo pristopli: Ant. Jereb, c. 13199. John Barbič, c. 13200. Jos. Novlesek, c. 13201.
Bratje Vsizaenega, štev. 96. Prvi mesc suspendovani: Steve Vri-šnik, c. 3593., Izobčeni: Martin Zorko, c. 1746, Leo Vrišnik, c. 6452.
Sokol, štev. 98. Zopet sprejeti: Fr. Boh, c. 3366, John Zupan, c. 11382. Drugi mesec suespendo-van -. Alois Zorman, c. 6763. Izobčen: Alois Ratzman, c. 7110. Novo pristopli: Jernej Borišek, c. 13202, Fr. Robek, c. 13203.
Slovenski Rudar, štev. 99. Prvi mesec suspendovan: Mike Store, e. 6571.
Golobček, štev. 100. Izobčen: Frank Rus, c. 7791. Odstopli: Fr. Spolar, c. 6691. John Smrdel, c. 8284.
Trdnjava, štev. 101. Zopet sprejet: Fr. Gričar, c. (???)
Nada, štev. 102. Prvi mesec su-spendovane: Therzija Krže, c. 80-96. Ivana Krže, c. 8093, Mary Novak, c. 10183, Anna Vancovsky, c. 11527. Novo pristopila: Ana Bizjak, c. 13204. ,
Studenček, štev. 105. Prvi mesec suspendovan: Mike Brekie, c. 10185. Izobčen: Jac. Seklič, c. 1405.
Prostost, štev. 106. Prvi mesec suspendovan: Frank Alič, c. 8298. Drugi mesec suspendovan:	An-
drej Pantar, c. 9455. Izobčeni: Jernej Oblak, c. 7521, Hergold Bartholomeus, c. 9274.
Planinski Raj, štev. 107. Prvi mesec suspendovan: Mihael Ku-kez, c. 10733. Novo pristopli: J. Katolič, c. 13205, Margareta Žvanut, c. 13206, Katarina Tratnik, c. 13207, John Grabrijan, c. 13208
Jutranja Zora, štev. 108. Novo pristopila : Frančiška Moravec, c.
13209.	'
Slovenski Rudar, štev. 110. Zopet sprejet: Rudolph Košmrl, c. 10815. Prvi mesec suspendovani: Marko Boldn, c. ? Anton Kožar, c. 12150, Matt Kinkela, cert. 10565, Joseph Kržetič, c. 11522, Gregor IJriban, c. 10417. Drugi mesec suspendovan: John Hren, c. 9501. Izobčeni: Bernard Prebil, c. 11519, John Vintar, cert. 11518, John Stupica, c. 7257. Novo pristopli: Mihael Samsa, cert.
13210,	Joseph Košmrl, c. 13211, Louis Prelesnik, c. 13212, Anton Novak, c. 13213, Andro Brajn, c. 13214, Thomas Plos, c. 13215, John Žnidaršič, c. 13216.
Zvezda, štev. 111. Drugi mesec suspendovana: Marija Junka, c. 12154.
Slovenski Sinovi, štev. 112.— Prvi mesec suspendovani: Frank Stammišnik, c. 11819, Frank Mihevc, c. 8496.
Mangart, štev. 113. Novo pristopil:	Joseph Koparnik, cert.
13217.
Živila Ilirija, štev. 114. Prvi mesec suspendovan: Matt Košir, c. 11196. Novo pristopli: Josephine Kenda, c. 13218, Marija Pirc, c. 13219, Julijus Marinčič, c. 13220, Jožefa Vidic, c. 13221, Frank Polich, c. 13222, Marija Bajt, c. 13223.
Jolietska Zavednost, štev. 115. Prvi mesec suspendovani: Matt •Koščak, c. 3623, Ignac Pretnar, c. 11253. Odstopil: Jacob Kočevar, c. 730. Novo pristopli: Frank Zupančič, c. 13224, Joseph Wolf, c. 13225.
Zagorski Zvonovi, štev. 116. I-zobčen: Henrich Opitz, c. 8783.
Novi Dom, štev. 117. Drugi mesec suspendovani: John Branste-tar, c. 8784, Joseph Koračin, c. 8641.
Gorenjec, štev. 120. Zopet sprejet: Ant. Tavčar, c. 7306. Prvi mesec suspendpvani: Joseph Filipič, c. 10834, Ant. Tomac, cert. 11660. Izobčeni: Jos. Žagar, cert. 11406, And. Žagar, c. 12159, John Žagar, e. 12158.
Zveza Detroitskih Slovencev, štev. 121. Zopet sprejeti: Matt čop, c. 11254, Chas. Tekavc, cert. 11409. Prvi mesec suspendovan: Vinko Černe, c. 11828.
Vipava, štev. 123. Drugi mesec suspendovan: Jacob Pintar, cert. 10196. Izobčen: John Valant, c. 11207.
Mednarodna Zveza, štev. 124. Prvi mesec suspendovani: Anton Grmovšek, c. 8338, Paul Zupančič, e. 8340, Joseph Pouhe, cert. 8344^ Anton Novak, c. 11016, Joseph Potrebuješ, e. 12462. Novo pristopil: Frank Sodnik, c. 13226.
Primož Trubar, štev. 126. Zopet sprejet: P. Palčič, c, 11021. Prvi mesec susp.:	J. Gabrnv, c. 8514,
A. Krivec, c. 8521, A. Antončič, c. 8529. F. Leskovec, c,ert. 11215,
J.	Očovnik. cert. 12332. Novo pristopli: Frank Močilnik, cert. 13227, Joseph Petrieh, e. 13228, Anton Smole, c. 13229, John Zalaznik, c. 13230, Karl Krašovec, c. 13231, Joseph Germ, c. 13232.
Narodne Slovenke, štev. 128. I-zobeena: Anna Gorše, c. 11837.
Lipa, štev. 129. Izobčen: Andrej Hren. c. 9780. Novo pristopli: John Jadrič, c. 13233, Frank Zobec, c. 13234, Frank Zot, cert. 13235, Anton Nardin, c. 13236.
Eveleth, štev. 130. Zopet sprejeta : Frančiška Cvek, c. 12349. Prvi mesec suspendovan: Uršula Železnikar, c. 11839.
Francisco Ferrer, štev. 131. Zopet sprejeti: F. Seljak, c. 8972, Henry Deles, c. 12849, Frank Sto-nič, c. 41. Prvi mesec suspendovani: And. Trstenjak, c. 8964, I-zidor Steiner, c. 10221, G. Novak, c. 10619. Drugi mesec suspendovan : John Valant, c. 3945. Izobčen: Ph. Schoemvald, c. 12343.
Slovensk Napredek, štev. 132. Izobčen: John Gašparič, c. 7409.
Balkan, štev. 133. Zopet sprejeti: John Pernat, c. 9185, Al. Poje, c. 9980, Heronim Stanič, cert. 10444. Andr. Vuga, c. 11668, Martin Marine, c. 11671. Prvi mesec suspendovani: Joseph Pugelj, c. 11667, Mihael Mišmaš, c. 12852. Drugi mesec suspendovan:	Mi-
hael Hauptman, c. 11672. Novo pristopil: Joseph Perko, c. 13237.
Bratska Ljubezen, štev. 134. Zopet sprejet: Felix Repotočnik, c. 9322. Prvi mesec suspendovani: Mile Knežovich, c. 6361, Daniel Olnot, c. 1115. Drugi mesec suspendovan: Joseph Jugovič, cert. 9326. Novo pristopli: Tony Snaj-der, e. 13238, Paula Snajder, c. 13239, John Klinkom, c. 13240, Lukas Groser, e. 13241.
Michigan, štev. 136. Drugi mesec suspendovan: Frank Paglia-nuei, c. 9347. Novo pristopli: Sebastian Tomac, c. 13242, Andro Stimac, e. 13243.
Napredne Slovenke, štev. 137. Drugi mesec suspendovana: Terezija Dolnjak, c. 12007. Novopri-stople: Františka Prše, c. 13244, Terezija Mrhar, c. 13245, Marija Trampuš, c. 13246, Marija Rakar, c. 13247.
Postojnska Jama, štev, 138. Odstopil : John Pelhan, c. 12661. Novo pristopli: Jacob Smerdel, c. 13248, Louis Uršič, c. 13249, John Progar, c. 13250, Fr. Kuc, cert. 13251, Frank Doberdruk, c. 13252 Joseph Werček, c. 13253, Joseph Plave, c. 13254, John Udovič, c.
13255,	Karolina Florjančič, cert.
13256,	Antonija Žigon, c. 13257.
Bratska Zveza, štev. 140. Prvi
mesec suspendovani: Andrej I-vanšek, c. 9061, George Jurkovič, c. 12511, Alois Jurkovič, c. 12514. Odstopli: Paskval Kužmic, cert. 12873, Neža Glad, c. 12185. Novo pristopli: Louis Nachtigal, c. 13258, Jacob Saver, c. 13259, Magdalena Stau duh ar, c. 13269,John Kljun, c. 13261.
Brod na Kolpi, štev. 141. Odstopil: Martin Crnkovič, c. 9570 Novo pristopli: Matt Črnkovič, c. 13262, Joseph Juretič, c. 13263.
Mir, štev. 142. Novo pristopil: Frank Lipar, c. 13264.
Slovenci in Horvati, štev. 144. Zopet sprejet: Paul Fošter, cert. 12520. Prvi mesec suspendovan: Lovrenc Furlan, c. 9797.
Slavček, štev. 145. Zopet sprejet: Jacob Derling, c. 4811. Novo pristopil: Matt Gračanin, c. 13265.
Kanarček, štev. 146. Novo pristopil: Joseph Škvarč, c. 13266.
Vodnikov Venec, štev. 147. Pr-
vi mesec suspendovani: John Solar, c. 11058, Joseph Sadar, cert. 11229, Joseph Mestek, c. 8007, Ignac Zdešar, e. 12361, Frank Brulc c. 12524, Anton Maček, c. 4320. Izobčen: Anton Muha, c. 9160, Helena Muha, c. 10461. Novo pristopli: Louis Kosmač, c. 13267, Frank Gornik, c. 13268.
Zorislava, štev. 148. Drugi mesec suspendovana:	Ivana Mila-
vec, c. 10022.
Bratje Edinost, štev. 151. Izobčen : John Jenko, c. 10274.
Slovenski Narod, štev. 153. Zopet sprejet: M. Vittine, c. 11060. Odstopil: Frank Turšič, c. 10479.
Kras, štev. 156. Zopet sprejet: Andrej Slobodnjak, c. ?
Zavedni Sosedje, štev. 158. Zopet sprejet: Frank Koss, c. 10680.
Ferrer, štev. 159. Drugi mesec suspndovani: J. Schvartzkoblar, c. 10872, Mary Schvartzkoblar, c. 12367.
Vseslovani, štev. 161. Novo pristopil: Matt Severinski, c. 13269.
Spomladanska Vijolica, štev. 164. Zopet sprejete: Anna Bostič, c. 11267, Aloizija Sušnik, c. ?
Lunder Adamič, štev. 165. Drugi mesec suspendovani:	Frank
Župančič, e. 11566, George Klarič, c. 11867. Novo pristopli: Dominic Valack, $. 13270, Valentin Rogink, c. 13271.
Slava, štev. 174. Novo pristopli: Jacob Mejak, e. 13272, Martin Potisek, c. 13273, Martin Fe-mec, c. 13274, John Lah, c. 13275.
McKinley, štev. 175. Novo pristopil: John Stefanieh, c. 13276.
Novo Leto, štev. 176. Prvi mesec suspendovani: Louis Zeitz, c. 12711, Frank Sovine, c. 12706, John Martinšek, e. 12709.
Novo društvo: Planinski Glas štev. 180, Linton, Ind. Pristopili so: Anton Cerar, c. 13277, John Zavašnik, c. 13278, John Kerzan, c. 13279, Marija Potonik, cert. 13280, John Cerar, c. 13281, Jacob Cerar, c. 13282, John Špeh, c. 13283, Peter Prašnikar, cert. 13284, Frank Kokel, c. 13285, Jobn Potonik, c. 13286, Joseph Ambroš, c. 13287, Anton Gartner, c. 13288, Anton Keržan, c. 13289, Jacob Fojkar, c. 13290, Agnes Bo-zich, c. 13291, Peter Kerzan, c. 13292, (Matt Bozich, c. 13293 sprejet ko predloži zahtevan izkaz starosti.)
Novo društvo: Dom in Svet, štev. 181, Adamsburg, Pa. Pristopili so: John Godina, c. 13294, Joseph Rogole, c. 13295, Johana Sever, c. 13296. Joseph Lobe, c. 13297, Anton Grum, c. 13298, Fr. Jakovac, c. 13299, Anton Vičič, c. 13300, John Robich, c. 13301, Anton Lavrič, c. 13302, John Golobič, c. 13303, Karl Žele, c. 13304.
Novo društvo:	Slovanski Ru-
dar, štev. 182, Gilbert, Minn. Pristopili so: John Brndieh, Jr. c. 13305; John Praznik, c. 13306, Peter Vukelich, c. 13307, Andro Brnadich, c. 13308, Anton Sterle, c. 13309, Matt Brndieh, c. 13310, Janko Križmanič, e. 13311, Joseph Letner, c. 13312, Frank Tomšič, c. 13313, Leo Kukar, c.
13314,	Mihael Rončevich, cert.
13315,	Joseph Brajer, c. 13316, Blaž Biondich, c. 13317.
kar, c. 3901, Joseph Smodič, c. 5891 k štev. 165.
Od štev. 88. Frank Lazar, c. 11629 k štev. 7.
Od štev. 92. Alois Orazen, c. 5990 k štev. 44.
Od štev. 94. Frank Starec, c. 7231 k štev. 21.
Od štev. 95. Ignac Arcul, c. 71 k štev. 2. Louis Rak, c. 6499 k štev. 16. Joseph Jorkas, c. 9094 k štev. 98.
Od štev. 97. Frank Pavlich, c. 7513 k štev. 31.
Od štev. 98. Mihael Podboj, c. 2105 k štev. 138. Martin Pozesnik c. 69 k štev. 91.
Od štev. 101 John Sabec, c. 8294. Joseph Muha, c. 8083, Fr. Žele, c. 8084 k štev. 165.
Od štev. 102. Anna Bostich, c. 6799 k štev. 86.
Od štev. 103. Fanny Sisko, c. 8931 k štev. 59.
Od štev. 106. Steve Blaško, c. 10192 k štev. 4. John Mauser, c. 10054 k štev. 23.
Od štev. 107. John Trček, c. 10591 k štev. 53.
Od štev. 114. Joseph Nose, c. 7275 k štev. 132.
Od štev. 118. Andrej Urh, c. 10707 k štev. 14.
Od štev. 123. Joseph Rolih, c. 7044, k štev. 107.
Od štev. 134. Anton Vouk, c. 11037, Lovrenc Demšar, c. 1517, John Grkman, c. 9321, Terezija Vouk, c. 11037 k štev. 10.
Od štev. 137. Albina Lavrich, c. 11674 k štev. 47.
Od štev. 138. Frank Strah, c. 1998 k štev. 176.
Od štev. 139. Joseph Banich, e. 9993 k štev. 142.
Od štev. 140. Johanna Fabjan, c. 12181 k štev. 118.
Od štev. 145. Joseph Lapajna, c. 7645 k štev. 106. Jacob Derling, c. 9811 k štev. 78. Dominic Obid, c. 6431 k štev. 4.
Od štev. 155. Marija Rak, c. 11063 k štev. 16.
Od štev. 157. Mihael Bevk, c. 4828, Matt Stifan, c. 5096 k štev. 10.
Od štev. 167. Marija Janc, c. 11715 k štev. 103.
Prestopili so:
Od štev. 1. And. Erjavec, cert. 5358 k štev. 115.
Od štev. 5. John Banich, cert. 10879 k štev. 59. John Zupančič, c. 9647 k štev. 168.
Od štev. 9. Frank Kozjek, c. 5451 k štev. 65.
Od štev. 13. John Golkonda, c. 1450. Fanny Golkonda, c. 2262 k štev. 16.
Od štev. 14. John Strzinar, c. 9014 k štev. 21. Frank Sustersich c. 10900 k štev. 86.
Od štev. 16. John Juntes, c. 7353 k štev. 68.
Od štev. 17. Frank Znidarsich, c. 5140 k štev. 48.
Od štev. 24. Bob Dolenc, cert. 1984, Anton Dolenc, c. 5043 k št. 41.
Od štev. 27. John Liposek, c. 11807 k štev. 96.
Od štev. 36. Alois Napotnik, c. 1881 k štev. 171.
Od štev. 37. Frank Merschak, c. 8582 k štev. 97.
Od štev. 43. Frank Sega, cert. 7388 k štev. 125.
Od štev. 44. Martin Petrch, c. 7744 k štev. 168.
Od štev. 48. John Jankovch, c. 9700 k štev. 170. Frank Bartoj, c. 2381 k štev. 29.
Od štev. 52. Anton Tavčar, c. 7306 k štev. 120.
Od štev. 57. Alois Golob, c. 2474, Frančiška Golob, c. 8594 k štev. 26.
Od štev. 64. Frank Grabner, c. 8914 k štev. 165.
Od štev. 66. Rudolph Kranjc, c. 4253 k štev. 65.
Od štev. 72. Frank Bregar, c. 10372, Albin Serdoner, c. 12456 k štev. 159.
Od štev. 87. Frank Urh, c. 11966 k štev. 2. Valentine Lazar, cert 11631 k štev. 7. John Pinculich, c. 7912 k štev. 166. Louis Prejza, c. 3433 k štev. 56. Joseph Ravni-
Zmes.
—	Zadnje pismo vojaka samomorilca. Pri osmem pešpolku v Brnu je kompanija, kjer se zdi, da je nesrečna ljubezen epidemična bolezen. Ustrelili so se v kratkem času nič manj kakor štirje vojaki in kakor je znano, je vojaških samomorov vedno kriva le nesrečna ljubezen. Zlasti tedaj, ako je storil samomorilec vojaškim oblastim dobroto, da je umrl brez pisanja na svojce. Te dobrote pa nistoril infanterist Josip Dolin-sky, ki se je bil pred kratkim u-strelil. Josip Dolinsky je služil pri kompaniji, ki je tako vneto gojila samomorilno statistiko. Preden se je ustrelil, je pisal materi naslednje pismo: “Draga mati! Pozdravljam vas vse najsrčneje. Ne odpišite mi nič več, ker menim, da ne bom več v Brnu. Storil sem strašen sklep; hotel sem ustreliti našega nadporočnika, česar pa nisem izpolnil, ker sem se bil domislil Vas in sramote. Zategadelj sem sklenil, da spravim samega sebe z sveta. Brez zamere. Obenem se zahvaljujem za vse, kar ste mi napravili. To velja tudi za druge. Z zadnjim pozdravom na vse Vaš sin Josip. — Moj sklep je trden, ker ne maram služiti čez vojaško dobo ali končati v Mollersdorfu. Sekiranje je strašno!” Komentar-k temu pisanju prepuščamo čita-telju, pa onim slovenskim mladeničem v Ameriki, ki odhajajo v Avstrijo, da bi zadostili vojaški dolžnosti.
¥ ¥
—	Torij X iz Wiesbadna poročajo : O učinkih torija X, dosedaj nepreskušene močne radioaktivne substance, so na kongresu zano-trajno medicino kliniki Hies in Kraus (Berolin), in Norden (Dunaj) podali zelo zanimive podatke. Ta preparat je tako močno radioaktiven, da že razredčene raztop-nine provzroeajo najmočnejše radioaktivne učinke. Naravnost čudovito je, kakšne izredne učinke povzroča torij v človeškem telesu. Splošno se trdi, da torij število belih krvnih telesc zmanjšuje, da zmanjšuje znatno tudi krvni pritisk in da jako ugodno upliva na presnavljanje, dihanje in delovanje srca, ravno tako na zastrupljen-je krvi in slabokrvnost. Druga stran je seveda ta, ta izredna množina žareče energije, ki ji pustimo delovati na bolnika, lahko tudi škodljivo učinkuje. Po pravici je naglašal prof. Kraus, da se je našla prirodna sila, katere uporaba v zdravilne svrhe za enkrat še ne prihaja v poštev. Neophodno potrebno je, da se ta velevažna sub-stanca_ študira predvsem s poizkusi na živalih in se delajo samo previdni poizkusi pri ljudeh. To je že sedaj gotovo, da torij ne povzroča samo uničujočih, temveč tudi ugodne učinke, od katerih je pričakovati terapevtičnih uspehov.
IVANHOE.
Koman. Spisal Walter Scott Poslovenil J. Z.
(Nadaljevanje.)
Na drugi strani je pa naglica, s katero je potoval žiid, provzroča-la prepir med njim in ljudmi, katere je najel, dla ga spremijo. Bili so Saksonci in ne prosti ljubezni do polnih skled in počitka, kar so L'Tinam imenovali lenobo in požrešnost. Ko so se udinjali pri bogatem Židu, so upali, da bodo živeli udobno. Zdaj so opazili, da so njih upi splavali po vodi. Končno je nastal prepir radi množine jedil in piva. Vsled tega so fantje zapustili Izaka, ko bi bil najbolj potreboval njih pomoč.
V tem žalostnem položaju sta Žida, njegovo hčer in ranjenca našla Gedrik in Atelstan. Kmalu za tem so postali jetniki de Bracvja in njegovih prijateljev.V začetku so jnalo pazili na nosilnico. Mogo če ,bi jo pustili v gozdu, da ga ni radovednost prisilila, da je pogledal v njo. Kako se je začudil, kr mu je ranjenec povedal prosto voljno, ker je smatral napadalce •za izobčence, da je Vilfred pl Ivanihoe.
Občutki viteške časti, ki so vzlic lahkomiselnosti tleli v prsih de Bracyja, so provzročili, da ran jenemu in za boj nesposobnemu Vilfredu ni storil nič žalega in ga ni izdal Front de Boeufu, ki bi ga bil brez premisleka vbil, ker je bil Ivanlioe njegov tekmec za fev dno posestvo.
Seveda je bilo preko de Bracy jeve velikodušnosti, da bi podelil svobodo snubaču, kateremu je da jala nrednost gospica Rovena. Ra ditega se je odločil za “srednjo pot”. Odredil je, da dva njegova vojščaka jezdita ob nosilnici in ne dovolita nobenemu pogledat notri. Ako ju kdo vpraša, naj odgovorita, da so se poslužili nosilnice gospice Rovene, da nosijo v nji svojega ranjenega tovariša.
Tudi v gradu so Vilfreda odnesli v oddaljeno sobo kot ranjenega tovariša. In ko je Front de Boeuf vprašal vojščaka, zakaj ob naskoku ne hitita na utrdbe, sta mu dala isti odgovor.
“Ranjen tovariš!” je zaklical 'zlovoljen in čudeč se. “Ni čudo ako se kmečki tepci drznejo oblegati viteški grad, norci in prašičji pastirji pa pošiljajo plemenitim ■ vitezom svoje izzivanje, ako vojščaka v oklepu igrata ulogo bolniškega strežnika in čuvata poslteljj1 (umirajočega. — Lenuha na utrdbe! Drugače napravim kašo iz vajinih kosti!”
Vojščaka sta mu odgovorila z jezo, da ne želita druzega kot udeležiti se boja, ako ju bo Front de Boeuf varoval pred njiju gospodarjem, ki jima je ukazal stre či umirajočemu.
“Umirajočemu — lopova!” je zaklical vitez. “Moja častna be seda — mi bodemo kmalu umira li vsi, ako bodete lenuharili. Tvojemu bednemu tovarišu bom oskrbel drugo postrežbo. -— He, Urfri da! — čarovnica — saksonski vrag! — Ali ne čuješ? — Strezi temu fantu, ki potrebuje postrežbe. — Vi dva, proč od tukaj, na utrdbe., da bodo vajine Istrelice prebodle saksonske možgane.
To je provzročilo, da se je oskrba ranjenega Vilfrida izročila Židinji, ker so v njenih možganih rojili maščevalni načrti in naklepi.
Devet in dvajseto poglavje
V trenotku ¡nevarnosti najdemo čestokrat trenotek odprte ljubezni in naklonjenosti. V splošnem razburjenju naših čutstev po zabimo na obnašanje, kakeršne-ga smo si sami določili in izdamo svoja globoka čutstva, katera v treznih trenotkih prikrivamo, ako jih popolnoma ne zatajimo. Ko je slučajno zopet stala Rebeka ob strani, se je čudila o čudežnem veselju, ki se je pojavilo v njeni duši in v trenotku, ko so obema grozile nevarnosti in smrt.
Ko je prijela za njegovo žilo. se je njen glas tresel in oznanjeval njene notranje občutke. Njen glas se je tresel, njeni prsti so trepetali in še le hladno vprašanje Vilfreda: “Ah, ti si dobro dekle?” jo je zopet spametovalo, da njena čutstva ne bodo dobila nikdar od-
govora.
Lahek izdihlej, katerega je bilo komaj čuti, se je izvil iz njenih prsi. Glas, s katerim je ogovorila viteza, je pa bil vljuden in prijateljski.
Ivanlioe je odgovoril, da se mu vrača zdravje hitreje, kot je pričakoval. Hvala tebi in tvoji izurjenosti, ljuba Rebeka!”
“Nazivlje me ljubo Rebeko”, je mislila Židinja, “pa tako hladno, da pristoja slabo ta beseda. Ah, njegov konj — njegovi lovski psi so mu ljubši kot zaničevana Židinja”.
“Mojo dušo bolj mori nejas-
nost”, je nadaljeval Ivanlioe, ‘kot bolečine moje telo. Iz pogovorov mojih prejšnih strežnikov sem posnel, da sem jetnik. Po zmerjajočem glasu, ki je opominjal strežnika na vojaške dolžnosti, sem spoznal, da sem v gradu Front de Boeufa. — Ako je tako kakšen bo konec, kako naj varujem svojega očeta, in Roveno?”
O Židu in Židinji ne govori”, je dejala na tiho Rebeka, “dasi smo se zavzeli zanj. — Bog me kaznuje, ker moje misli vhajajo k te mu kristjanu L”
Židinja je povedala vitezu, da templar Brian pl. Bois - Guilbert in Front de Boeuf branita grad in da ga oblega sovražna sila. Kdo tej sili načeluje, pa neve. Povedal3, mu je, da biva v gradu kristjan-ski duhovnik, ki mogoče ve o stvari kaj več.
Krščanski duhovnik!” je zaklical Ivanhoe veselo -—” Rebeka, pripelji ga k meni. — Povej mu, da bolnik potrebuje duhovniško pomoč. Privedi ga sem. Za nekaj se moram odločiti. Pa kako naj to zvršim, ako nevem, kaj se zunaj vrši,”
Po tem pogovoru je Rebeka skušala privesti duhovnika k Vilfredu, kar ji je pa ponesrečilo.
Ko se je vrnila in vitezu povedala, da je njen poskus ponesrečil, mu ni preostajalo časa za tožbe, ker je zunaj in okoli grada naraščal trušč. Težki koraki vojščakov so odmevali po stopnjicah in dvoranah. Čuti je bilo viteze, ki so spodbujali hlapce in vazale k srčnosti in dajali povelja. Za tem se je pa zopet razlegal bojni krik do zadnjega kotička v gradu.
Vzlic temu, da so bili glasovi strašni in so oznanjevali nevarnost, je vse skupaj tvorilo nekaj veličastvenega, ki je mogočno vplivalo na dušo Rebeke. Njeno oko je svetlikalo, in da so bila njena lica bleda, je v veličastve-nem trenotku mrmrala svetopisemske reke: “Psica frči po zraku — kopja in ščiti se bliščijo — bojni klic in glasovi rogov se raz legajo!”
Ivanhoe je bil pa podoben ognjevitemu bojnemu konju, ker se vsled rane ni mogel vdeležiti boja.
“Da bi mogel le do okna”, je dejal vitez, “da bi videl, kako se razvija plemenita igra. Ah, da bi imel lok in zamogel izstreliti le eno strelico — ali bojno sekiro, da bi zamogel le enkrat udariti za našo svobodo. — ah, zaman! Brez moči in orožja sem!”
“Plemeniti vitez, ne žalostite se”, ga je zavrnila Rebeka, “Gla sovi so vtihnili nakrat in najbrže še ne pride do boja”.
“Ti ne razumeš nič o tem!” je zaklical Ivanhoe. “Ta mir pomeni, da so možje na utrdbah in ča kajo naskoka. Kar sva slišala do sedaj, je bilo grmenje oddaljene nevihte. — Nakrat bo zopet izbruhnila, — ah, da bi zamogel k o-knu!”
“Plemeniti vitez, vi ne smete. Vsak poskus bi nam škodil”, je rekla strežnica. Ko je opazila pri vitezu ¡naraščajočo razburjenost, je pa dejala odločno: “Jaz poj dem k oknu in ti bom povedala po svojih zmožnosti, kaj se vrši
“Ne, ti ne smeš!” je zaklical Vilfred. “Vsaka odprtina bo postala cilj za njih pšice. Ako te za dene —”
“Tedaj jo bom pozdravila”, je zamrmrala Rebeka, ki je po kratkih stopnjicah stopala odločno k oknu.
“Rebeka — ljuba Rebeka!” je je ponavljal Ivanhoe, “to ni šala za dekleta. Ne izpostavljaj se smrti in ranam, pa ne obtežuj mojo vest z očitki, da sem zopet jaz krivec. — Zakrij se vsaj onim starim ščitom in pokaži se manj kot moreš!”
Rebeka je vbogala viteza in je s starim ščitom zakrila zdolajni del okna. Iz tega zavetišča je lahko opazovala dogodke izven grada in jih poročala vitezu. Ker je bilo okno v kotu glavnega poslopja, je Rebeka lahko opazovala do godke na zunanjih grajskih utrdbah, ki so bile določene, da odbijejo prvi naskok.
Ta zunanja utrdba, ki je branila zadnja vratiča, skozi katere je Front de Boeuf izpustil Gedriha, ni bila zelo visoka in močna ir. I grajski jarek jo je ločil od gradu. V slučaju, da bi jo bil zasedel so.v ražnik, bi lahko zvršil s pomočjo prenesljivega mostiča zvezo glavnim poslopjem.
Zadnjim vraticam nasproti so pa bila v utrdbi izpadna vrata, o-kolii katerih je bila močna lesena ograja.
Rebeka je lahko opazila na razvrščanju vojščakov, da smatrajo brambovci v gradu ta del utrdbe za najšibkejšega.
To je povedala tudi vitezu, poleg pa še pristavila: “Ob robu go zda, kar mrgoli strelcev, dasi jih je še malo stopilo iz njegove sen-
— Potovanje skozi Saharo.
Francoski grof Rene le More je napravil znamenito in pogumno potovanje skozi Saharo V 13 mesecih je prepotoval 8000 km. Dvakrat je prehodil vso Saharo od Al-žira do Timbukta. V Timbuktu je ostal četrt leta. V novembru 19id je odšel iz Gliardaje, ki je *na severni strani puščave. Francoski grof je potoval v spremstvu dveh Arabcev, od katerih edeu je bil tolmač in vodnik, drugi pa sluga. Ekspedicijo so spremljali trije veljblodi in niso imeli mnogo prtljage seboj. Francoski grof je bil torej skrajno slabo opremljen za tako nevarno potovanje. Hodil je po potih, katerih pred njim še nihče ni uporabljal. Do oaze Insalah je potoval seveda po glavni cesti, od tukaj se je obrnil na pot, po kateri je leta 190-1 |>r d La carine. Potem ;e zapuščal znana pota in iskal novih Ko je prišel do reke Niger, se je po ujej L djal do
ce’
Opiši mi njih prapor!”
Ga ne vidim”, je odgovorila Rebeka
Nekaj novega”, je mrmral vitez. ‘‘Napad na tak grad, pa niso razvili svojih praporov! — Ali lahko razločiš njih zapovednike?” “Najrazločnejši je velik vhez črnem oklepu”, je rekla Židinja Edino on je od temena pa do pete iblečen v železo in je najbrž vrhovni poveljnik.”
“Kakšen je grb na njegovem ščitu?”
“Podoben je železnemu drogu, z modro ključavnico na lomnem ozadju.”
“Novem, kdo ima sedaj tako /.namen;'e — spodobilo bi se sedaj meni. — Ali ne moreš citati gesla?”
“Je predaleč’,, je odgovorila Rebeka.
“Ali ne vidiš družili voditeljev?”
“Ne — najbrž so napadli grad tudi na drugi strani. — Zdaj se pripravljajo za napad. — Bog Zi ona varuje nas! — Strašen pri zor! — Prvi nosijo velike ščite in iz tramov zgradene stene. Za njim prihajajo drugi s povešenimi loki Zdaj jih dvigajo —! O, Bog, Bog izraelski odpusti svojim bitjem!”
Tu je njeno pripoved prekinil glas iz rogu za napad, na katere ga je odgovorila tromba z utrdb vmes se je pa mešal bojni klic brambovcev in napadalcev.
Napadalci so klicali: “Sv. Ju rij s staro Anglijo”. — Normani pa: “En avant de Bracy! — Beau s ant — Beau s an t! — Front de Bo euf a la recouse!” — po- bojnem klicu svojih poveljnikov.
Bojni krik ni mogel odločiti bo ja. Napadalci so naleteli na hud odpor s strani brambovcev. Ali svobodnem življenju vzgojeni strelci z lokom so streljali tako do bro, da so zadeli vsakega bram bo.vca, ki je izpostavil le del svo jega telesa strelicam.
Vsled gostih salv, v katerih je vsaka pšica bila namenjena goto vemu cilju in jih je do dvajset prifrčalo v sako odprtino, so bili trije do štirje brambovci zadeti smrtno, drugi pa ranjeni.
Front de Boeuf in njegovi zavezniki so se v varnih oklepih izpostavljali strelcem. Na salve pšic so odgovarjali s strelicami in drugim metalnim in strelnim orodjem. Ker so pa napadalci bili slabo zavarovani, so imeli večjo izgubo kot brambovci.
“Tukaj moram ležati, je zaklical Ivanhoe, “mejtem ko bodo drugi odločili boj, ki mi ima prinesti smrt ali svobodo. — Dobro dekle, pojdi še enkrat k oknu in se varuj pšic. — Poglej še enkrat in povej, če se pripravljajo za naskok.”
Rebeka, ki je izmolila kratko molitev, je odločno zasedla svoje mesto pri oknu, zakrivajoča se s starim ščitom.
“Kaj vidiš, Rebeka?” je zopet vprašal ranjeni vitez.
“Nič druzega kot oblak pšie, ki frčijo tako gosto, da mi jemljejo vid in skrivajo pred menoj strel ce, ki jih pošiljajo.”
“Tako ne gre”, je rekel Ivan boe. “Ako ne naskočijo gradu z vso silo, tedaj te pšice ne morejo škodovati utrdbam in zidovju. Le pa. Rebeka, poglej, kje je črni vi tez, kako se obnaša — on je vodja in njegovem zgledu bodo sledili”.
“Ne vidim ga!” je spregovorila Rebeka.
*“ Strahopetec! ” je zaklical Ivanhoe, “ali je zapustil krmilo v najljutejšem viharju?”
“Ni ga zapustil!,Ni ga zapustil! je ponovila Rebeka. “Zdaj ga vidim. Četo svojih vodi vprav pod železno steno zunanjih utrdb. Ru-jejo tramove iz stene, drugi sekaj steno. — Njegovo črno perje na čeladi se ziblje nad množico kot krokar nad poljano mrličev! — Ha, izsekali so luknjo v steni — zdaj drvijo notri. — Vrgli so jih nazaj — Front, de Boeuf je prvi med brambovci, njegovo visoko postavo je videti izmed vseh. — Ha, zopet se vračajo in se bojujejo z tl vhod mož proti možu! Oh! Bog Jakoba in mojih očetov!”
Obrnila je glavo od okna. kot bi ne mogla prenesti strašnega prizora.
“Rebeka, glej”, je silil ranjeni vitez.
Rebeka je vbogala in pogledala na bojišče, zaeno pa zaklicala : O Abraham in Jakob! Front de Boeuf in črni vitez se borita v odprtini. — Mož proti možu med rjovenjem in Spodbujanjem svojih vazalov. — Bog bodi z zatiranimi in jetniki!”
Nakrat je pa Rebeka zakričala: “Padel je, padel!”
“Jfdo je padel?” je vprašal Ivanhoe. “Povej mi, kdo je padel?”
(Nadaljevanje.)
Razno.
mesta Timbukta. Ob povratku je potoval zopet ;>c novih potih. Potovanje je iiilo silno nevarno, ker se mu je bilo vedno Lati sovražnih napadov. Na Francoskem so dvomili o uspehih grofovega potovanja, mislili sc. da mu bodo Tuaregi odrezali glavo. Najbolj varno je šla ekspedicija v popolnoma neznanem ozemlju južno od Ta-manrasset. Na potovanju so našli mnogo ostankov ljudi, katere so napadli in usmrtili roparji. Posebno ob povratku so roparske čete napadale grofa in njegove spremljevalce. Amerikanske puške so jim služile izvrstno. Glavni namen grofovega potovanja je bil, pregledati natančno- vso Saharo, katero misli pozneje preleteti z ae-roplanom. Misli, da bo to lahko izvedljivo, ker mu bo gotovo pomagala francoska vlada pri poletu. Francoska vlada namerava na severnem robu Sahare v Biskri u-stanoviti glavni tabor za. vojaški letalni oddelek. Severni del Sahare, ki ga je le More prepotoval, ni tako pust, kakor ostala Sahara. Rastlinstvo je precej razvito. O zemlje v sredi Sahare je zanimivo za botanike, ker uspevajo v tem delu zgolj afrikanske rastline. Ju žni del Sahare pa jc skoraj gotovo ves zelo pust.
# *
—	Biologična uganka se predstavlja sedaj v Castanovem pano,ptiku berolinskemu občinstvu dvojčka, ki sta. z glavami skupaj zraščena in sicer tako, da tvorita mali deklici, ki sta sedaj tri mesece stari, kadar ležita v postelji ci, ravno črto. Njjani glavi sta združeni ob vodu lobanje, toda z obrazoma v nasprotni strani. Otro' ka sta sicer popolnoma normalna čisto živahna in se dobro razvija ta. Dolžina obeh teles znaša sku paj 95 centimetrov. Da je delovan je možganov tega dvobitja ločeno izhaja med drugim iz dejstva, da med tem ko en otrok spi, drugi bdi ter se zadovoljno igra s svoji mi ročicami. Oče in miati bivata ob strani svojih čudovith zarojencev ki ju hranijo iz steklenice. Izredni slučaj je zdravnike močno zainte resiral. Da bi ti dve bitji naprej živeli, se zdi ravno tako izključe no, kakor da bi ju z operacijo lo čili. Kaj bo, če se enkrat naučita hoditi?
• *
—	Za enotno svetovno poštnino,
Nemški “Hansabund” je pričel živahno agitacijo za uvedbo enot ne svetovne poštnine. 250 gospo darskih društev in zvez se mu je pridružilo in ga pooblastilo, da vloži v njih imenu tozadevno pe tičijo v državnem zboru. Ta pe ticija, ki se ima sedaj pdposlati, prosi državni zbor, da naj pozove vlado : da stori potrebne korake za izpeljavo enotne poštnine 10 centimov za pisma mednarodnega prometa in sicer na prvem svetovnem poštnem kongresu v Madridu v spomladi leta 1913.; za enkrat naj pa s pomočjo novih, poštni promet zadevajočih dogovorov zlasti s sosednimi državami pripravlja in olajša to reformo sve-sovne poštnine; ukrene naj pred vsem takoj potrebne korake, da se tak dogovor zastran poštnine sklene s Švico.
# #
—	Ognjenik Chiriqui v centralni Ameriki, o katerem so mislili, da je davno ugasel, je pričel zopet bruhati. Zadnjikrat je izbruhnil približno pred 360 Meti. Preje pa je moral pogostoma bruhati, ker je okolo njega vse polno mogočnih, starih tokov lave, izmed katerih so nekateri po 10 km. dolgi. Ob njegovem vznožju so indijanske vasi. ki so sedaj skoro vse uničene. Ako je verjeti poročilom, tedaj je izbruh zahteval ogromno število človeških žrtev, baje več tisoč.
Cela veriga ognjenih gora se razteza skozi Costarico do Paname. V zadnjih desetletjih so te gore pogosto bljuvale. Chiriqui je 3430 m. visok ognjenik, l^i ima
pet stožcev. Glavni stožec je pri vrhu top in ima globo usedlino. Chiriqui leži 250 km. od panamskega prekopa, katerga sedaj grade. Ni zključeno, da je vsled bližine vulkanov, tudi panamski prekop v nevarnosti. Ako izbruhne kak vulkan, ali če se pojavijo vulkanski potresi, tedaj napravijo gotovo velikansko škodo panamskemu prekopu. Že pred tedni so došla iz Amerike poročila, da so delavci pri kopanju prekopa naleteli na tako vroča mesta, da je ob njih pričel goreti papir.
Zelo verjetno je. da je vsled izbruha Chiriquija ob življenje mnogo ljudi, ker vulkani, ki dolgo časa mirujejo, bruhajo potem s podvojeno silo. Ako poročila niso pretirana, tedaj je katastrofa, ki se je zgodila pri Bocas del Toro, naravnost strahotna. Čudno je le, da je ladja, ki je bila priča nezgodi in da je naznanila katastrofo, ni odplula v kako večje pristanišče po pomoč, ampak je jadrala v 2400 km. oddaljeno Alabamo. Prihodnje dni se bodo gotovo izvedeli natančnejši podatki o katar-strofi.
Naznanila.
Denar pošiljamo v domovino.
Po sledečih cenah:
$10.35 .		K. 50
$20.50 		
$41.00		
$102.50 		
$204.50 		
$1000.20 ... .		K.5000
S temi cenami vsi stroški.	so vračunjeni
PRODAJAMO	ŠIFKARTE.
MENJAMO	DENAR.
Presto, Pa.
Ker je na redni seji zahtevalo nekaj članov še posebnega pojasnila, koliko je v teku časa za društvo “Slap Peričnik”, štev. 166 nakazane in izplačene bolniške podpore, hočem še enkrat pojasniti zadevo v “Glasilu”, da bo vsakdo na jasnem glede bolniške podpore.
Od ustanovitve pa do danes smo imeli dva bolna člana. Prvi je zbolel br. Valentin More dne 18. dec. 1911. in se prijavil zdravim dne 3. jan. 1912. Bolniške podpore je dobil $16. Drugi se je prijavil bol nim hr. Frank Primožič dne 28. dec. 1911., zdravim pa dne 11. aprila 1912. Dobil je izplačene podpore $94. Za enajst dolarjev se je pa poslala bolniška nakazni ca glavnemu uradu, da jo izplača Vsaki mesec priobči brat glavni tajnik mesečni račun v “Glasilu” Iz tega računa lahko vsakdo raz vidi koliko društvo vplača in koliko se mu iznlača. Vsakdo naj pazno eita “Glasilo”, pa bodo vsa taka vprašanja izostala.
Frank Smolej, tajnik.
Breezy Hill, Kans.
Podpisani se prisrčno zahvaljujem vsem društvom, bratom in sestram S N P J. za njih dobrosrč nost in podporo v moji dolgi bolezni.
Darovali so elani dr. “Grozd” štev. 122 S N P J, po 50 c: Ant Žagar; po 25 c: Jos. Marold, Fr Mihčič, Kar. Lampe. Jos. Žagar Evg. Mikuš. Fr. Turk, Jos. Škoda Jak. Likovič, Job. Sivec, Fr. Anžur, ¡Mike Zakrajšek, Fr. Cimerman, John Vrečar, Fr. Skubic, J Sivec II. Geo Smrekar, Fr. Smre kar; po 10 c: Jos. Smrekar. Skupaj $4.85. Pri društvu “Bistrica’ štev. 63, Rilton. Pa. so darovali po 40 c: Rud. Sparhakel. Jakob Renko; po 25 e: Bartolj Frank in Joe Poglednik. Skupaj $1.30. Društvo “Brooklyn”, štev. 135 Cleve land, O. $3.00. Društvo “Sloven ski Prijatelj”, štev. 171 v Marian na. Pa. $4.00. Društvo “Adrija” štev. 3. Johnstown, Pa. $4.00. Dr “Sokol”, štev. 20 Ely, Minn, $7. 68, (ne $4.68 kakor je bilo poro ceno v “Glasilu” S N P J, v štev 14.) — Še enkrat prisrčna hvala vsem!
Karol Drgan.
Sygan, Pa.
VABILO
k veselici, katero priredi jugosl. socialistični klub “Mladi Vrh”, štev. 13. Jugosl. socialistične zveze dne 29. maja ob 7. uri zvečer v prostorih društvene dvorane na Sygan, Pa.
Na veselici bo igrala dobrozna-na godba iz Bridgeville.
Vstopnina je 50c za moške; ženske ne plačajo vstopnine. — Ker bo veselica vsestransko zanimiva — in ker je to prva v tej sezoni, je upati, da se vsi sosedni rojaki in prijatelji odzovejo na to veselico v največjem številu. — Vsi na krov na ta dan!
(2x)	ODBOR.
-Govorimo slovenski.
Kaspar
Državna Banka
1900 Blue Island Av., Chicago, lil.
Štiri in osemdeset
tisoč ljudi ima vloge o tej banki. Nekateri živijo v drugih državah, zopet drugi v stari domovini. Pošiljajo nam s pošto svoje prihranke, ker je ena največjih in najvarnejših bank v Ameriki. Z enim dolarjem lahko začnete vlagati in vloga vam bo nosila štiri od sto obresti.
The Cleveland Trust Company
SAVINGS BANK
5 MIL. DOLARJEV
St. Clair office, St. Clair St. cor. E. 40th, CLEVELAND
Za pet dolarjev na leto lahko najamete hranilni predal (box) iz Armorje-vega jekla, v katerem so vaši privatni papirji, vrednosti varni pred ognjem, tatovi, vlomilci in drhalskimi napadi. Vabimo Vas, da si ogledate hranilne predale med uradnimi urami.

DR. ADOLF MACH
ZOBOZDRAVNIK
Uradne ure: 9 do 12 dop.
1 do 6 pop. 7.30 do 9 zvečer. Ob nedeljah po dogo-—	— voru. —	—
2601 S. Lawndale Av. vogal 26th St.
CHICAGO, ILLINOIS.
POZOR!
POZOR!
SLOVENGIV BARBERTONU, 0.
BRAT DRUŠTVA
“TRIGLAV”
priporočam vsem Slovencem svojo no-vourejeno BRIVNICO . Pelo izvrstno Postrežba točna. Dva pomočnika vedno razpolago.
Anton Merda, 110 N. 2nd Str.
BARBERTON, O.

J. S. JABL0NSKI
Slovenski fotograf
izdeluje vsa v fotojtrrafično stroko spadajoča dela dob o in poceni
6122 St. Clair Avenue.
CLEVELAND OHIO.
Josip Bereš
priporoča svojim rojakom svojo moderno vrejeno
GOSTILNO
Toči sveže Akron pivo. Izvrstne smotke in razni likerji vedbo na razpolago.
427 North 2nd St
BARBETON. O.
VSA TISKARSKA DELA
Izvršuje točno v vseh jezikih
Jugoslovanska zadružna Tiskarna
naslov: CO-OPERATIVE PRINTERY
1830 So. Centre Ave., Chicago, III.
Tiskovine za društva, pismen papir, kuverte, vstopnice, programi, pozivi, letaki, potrdila, pravila, članske knjižice, vižitnice itd., se izvršujejo hitro in solidno.
Pri vnanjih naročilih naj se vedno navede kakovost tiskovin, da vemo poročati ceno. Uprašajte vedno preje za cene predno naročate drugje.
Naše cene so zmerne.

amaa
EMIL BACHMAN, 1719 So. Center Ave., Chicago, IU.[
Največja slovanska tvornica za ZASTAVE, REGALI JE, ZNAKE, KAPE,
PEČATE itd. v Ameriki.
Izdeluje zlate znak» za vsa slovenska, hrvatska, češka, slovaška in srbska društva v Ameriki.
Pišite po naš veliki cenik ki je tiskan v vseh slovanskih jezikih in kateremu so priložena zahvalna pisma od (d poznanih društev.
Lastnik je rodom Čeh, piše slovenski in hrvatski in js član 8. N. P. J., odkar fTgVrnjria se je ustanovila.	>****1031»
■2SSES3
Išče se Frank Prijatelj, oče in sin istega imena, doma iz Soder-šice pri Ribnici. Oče biva v Ameriki nad 18 let, sin pa 2 leti. Radi važnih zadev bi rada zvedela za njiju naslov Marija Stupica, 1083 E. 64 St., Cleveland, O. Ako je katerem rojaku znan njiju naslov, naj ga blagovoli sporočiti meni, oziroma storita lahko sama to u-slugo.
Marija Stupica.
Vse konzularne in notarske zadeve (civilne in vojaške) prevzema v hitro in uspešno izvršitev.
Ivan Kaker,
220y2 Grove St.
mhavaukee, wis.
NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI JE
Narodna Tiskarna
2146-50 Blua Island Jfve., Chicago, lil.
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, meškem, Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društva in trgovce. “GLASILO” in “PROLETAREC” se tiskata v naši tiskarni ::	::	::
V^y ™^V V^V v^v V^V v^v v^v v^v v^v v^v v^v v^v v^v v^v V^v	v^v ~^V V^V^^ ^
?
t
t
t
T
t
T
t
t
t
t
♦a
♦5
♦a
♦3
♦3
♦3
♦3
The Lake Shore Banking and Trust Co.
USTANOVLJENA 18*0
Assests: nad $3,000.000.00
Hrsaenje in splošni bančni puli-	Posojil* na AemljiM* in drog*
55. cesta 1« St. Clair Ave.	Haros Road la Prospect Ave.
Superior Ave. la Addison Road.
Pri nas vlaga država Ohio in mesto Cleveland. Placento 4 od sto.
Pošiljamo denar v staro domovine hitro in zanesljive. Ter predajease psu» brodne listke. Smo zastopniki odi vseh glavnih prekmerakih črt.
Želimo Vašega znanstva.
Jno. M. Gundrr, preds. H ar lej B. Gibbs, poipreds. H. W. King, pedjned* J. Horace Jones, blagajnik. Walter S. Bowler, tajnik in blag.
L. C. Kollie in George F. Schulze, pomožna eashier.
EDINA SLOVENSKA TVRDKA.
Zastave, regalije, znake, kape, pečate, in vse potrebščine za društva in jednote.
DELO PRVE VESTE.
CENE NIZKE.
Slovenske cenike pošiljamo zastonj.
F. Kerže Co. 2616 S. Lawndilv An. CMeago, IDinils