Srečno in veselo Novo Leto 19(1 želita vsem rojakom - uredništvo in Uprava!
SLOVENSKI
CORREO ARGENTINO
TARIFA REDUCIDA Concesión 1551
Dirección y Administración: GRAL. OESAR DIAZ 1657, U. T. 59 - 3667 -Bs. Aires.
Periódico de la Colectividad Yugoeslava
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 032878.
AÑO (Leto) XI. BUENOS AIRES, 28 DE DICIEMBRE (DECEMBRA) DE 1940 Núm. (Štev.) 192
NAROČNINA: Za Ameriko ln xa celo
leto 5 arg. 6.—; sa pol leta 3.50. Za druge dežele 2.50 USA-DolarJeT.
POSAMEZEN IZVOD: 10 ctva,
V NOVO LETO
Ko se ob prehodu v novo leto oziramo po starem običaju nazaj na preteklih dvanajst mesecev, ne moremo reči, da je 1940. leto bilo prizanesljivo. Navidezni mir na bojiščih, s katerim je to leto nastopilo, je bil samo priprava za velike vojne operacije, zaradi katerih je nova vrsta narodov, ki so mirno živeli svoje samostojno življenje, prišla Pod tujčevo oblast. Norveška, Danska, Belgija, Nizozemska in Luksem-burška so morale kloniti pred valjarjem orjaške nemške vojske in strašni boji v Belgiji in Franciji so se končali s kapitulacijo francoske I države, ki je sedaj razkosana na dva j dela. Vojni požar se je z vstopom Italije v vojno razširili še na Afriko in končno na Balkan, med Veliko Britanijo in Nemčijo pa se je začela neizprosna zračna vojna, ki Vsak dan in skoro vsako uro zahteva &ove žrtve.
Pustošenje, ki ga povzroča vojna vihra, povzroča, da izgledi za leto l94l ne morejo biti dobri. Posledice sedanjega uničevanja se bodo čutile fe dolgo vrsto let in težko je reči, «daj si bo svet opomogel od udarov, katere sedaj prejema.
Edina svetla točka v mednarodnem dogajanju preteklega leta je dejstvo, da se je zmagoviti pohod "asilja. ki je že pomendraio svobodo tolikih narodov, zaustavil in da se napadalci na nekaterih boji-^jh spremenili v napadane. To opra-**cuje upanje, da se bo vojna sledeč le končala s pravičnim mirom, 151 bo miroljubnim narodom vrnil
5vobodo in samostojnost.
*
Hude nevarnosti so pretile v preteklem. letu tudi naši državi, Jugoslaviji. Vojna je prodrla tudi do njenih meja in na naš tla so celo pa-^le bombe, čeprav se tudi v Jugo-flaviji čutijo posledice sedanjega ^a»ja, vendar je naša država imela ^saj to srečo, da ji je doslej vojna ,lhra prizanašala. Le če pomislimo, *°liko življenj naših ljudi se je s ohranilo in koliko dobrin je ^alo nedotaknjenih, moremo v Jem njegovem obsegu razumeti ve-važnost dejstva, da je Jugosla- , lJa ohranila mir. Ob vstopju v no- I leto moremo samo izraziti željo 1 ^ Upanje, da bo naš narod tudi v °doče mogel ohraniti svojo nevtralnost, obenem pa tudi svojo svobodo ^ neodvisnost.
GRKI PRODIRAJO PROTI UALONI
ANGLEŠKA VOJSKA OBKOLILA BARDIO, VAŽNO ITALIJANSKO OPORIŠČE V LIBIJI — POROČILO MARŠALA GRAZIANIJA O OPERACIJAH V AFRIKI — CHURCHILL POZVAL ITALIJANE, NAJ SE OTRESEJO MUSSOLINI J EVE DIKTATURE — ANTHONY EDEN ZUNANJI MINISTER VELIKE BRITANIJE
Vkljub slabemu vremenu, ki zelo ovira vojne operacije v Albaniji, prodira grška vojska vztrajno proti Valoni ter se ji je te dni posrečilo zasesti po hudih bojih pristanišče Kimaro. Poročila iz Aten zagotavljajo, da se Italijani sedaj močneje upirajo. V Albaniji se baje nahajajo tudi specializirani oddelki nemške vojske, ki so se pripeljali iz Italije v velikih vojnih avionih. Doslej še ni znana številčna moč teh nemških čet in zato ni mogoče ugibati, koliko bi mogla nemška pomoč vplivati na razvoj položaja na Albanskem bojišču.
Veliko pozornost je vzbudila v svetu vest, da: je angleška vojna mornarica krožila pretekle dni po Otrantski ožini in Jadranskem morju, brez da bi naletela na italijanske vojne ladje. Angleške edinice so ob tej priliki silovito bombardirale Valono.
BOMBE NA SUŠAK
Britanska vojna letala so v noči od 21. na 22. decembra obstreljevala Benetke, Trst in Reko. Tekom obstreljevanja Reke sta padli dve
BOJI V LIBIJI
Britanske čete, ki so prodrle v Libijo, so obkolile Bardio, važno italijansko vojno oporišče, ki je močno utrjeno in čigar posadka šteje več ko 20.000 mož. Angleži napadajo s treh strani in upajo, da se mesto ne bo moglo dolgo držati. Posadka v Bardiji je dobila ukaz, da se mora braniti do zadnjega, ker hoče italijansko vojno vodstvo pridobiti čas za utrjevanje Tobruka, kjer bo maršal Graziani skušal zadržati britanski naval. Italijani zagotavljajo, da so Angleži zbrali za to ofenzivo velikansko vojsko in izredno veliko število tankov in letal; trde, da se je Angležem ofenziva posrečila samo zaradi velike premoči njihovih motoriziranih oddelkov.
Število italijanskih ujetnikov, ki so padli v angleške roke pri Sidi Ba-raniju in ki so bili že prešteti ter poslani v ujetniška taborišča, znaša doslej 35.949, naraslo bo pa še za nekoliko tisočev, ki jih doslej še niso popisali. To število dovolj zgovorno govori o obsegu italijanskega poraza v Afriki.
Sušak, jugoslovansko pristanišče, katero je bilo tudi deležno bomb, ko so Angleži bombardirali Reko
nekaj
, ^ našem izseljeništvu ni bilo te-^ preteklega leta posebno važnih °Sodkov. Društveno delovanje se izvija še dokaj normalno ,dasi ta-v° "a posameznike kakor na celoto PhVa sedanje stanje v svetu. Pojavljajo se gospodarske skrbi, osledice vojne se prav močno ču-Jo tudi v gospodarskem življenju ^entine. Nastal je velik zastoj v ^Vozu njenih poglavitnih pridelkov to potlačujoče vpliva na vso gozdarsko delavnost. Mnoge naše c^zine je že udarila brezposelnost. v.er so naši izseljenci v ogromni ve-> iz Primorske, se tem materij al-skrbem pridružujejo še skrbi za ?°do svojcev v starem svetu. Mno-f iaiajo tam brate, sinove, svake in 3g'e sorodnike, ki so morda bili poklicani pod orožje in poslani na ®Jišča za stvar, ki ni naša. Vse to
j-i^Va na splošno razpoloženje na-®Ux ] ■ - - -
»ti,
ljudi. Živci, ki so jih tekom leta tetokrat razburile časopisne ve-u11 Nestrpno pričakujejo olajšanja, bi ga prinesla novica o kakšnih ločilnih dogodkih, ki bi mogli po-
bombi tudi na jugoslovanska tla in sicer pred novo poslopje sušaškega mestnega poglavarstva. Sedem oseb je bilo pri tem ranjenih in popokala so stekla na oknih bližnjih poslopij-
Italijani zagotavljajo, da je bombi, ki sta padli na Sušak, spustilo angleško letalo, kar je tudi verjetno. Jugoslovanske oblasti so imenovale posebno komisijo, ki bo izvršila preiskavo.
Maršal Graziani je poslal Musso-liniju obširno poročilo, v katerem
kazati, kako in kdaj se bo končala vojna. \
" *
Leto 1940 ni bilo blagoslovljeno leto. Mnogo gorja je prineslo človeštvu in z lahkim srcem se tomo poslovili od njega. Vsi naši upi veljajo novemu letu, ki je na pragu. Naj bi nam ono prineslo pravični mir, po katerem hrepene vsi ljudje dobre volje. Naj bi ono pomenilo začetek nove dobe v življenju narodov, ti3te dobe, ki jo je prerokoval naš največji pesnik:
" .. .da, koder solnce hodi, prepir iz sveta bo pregnan; da rojak prost bo vsak, ne vrag — le sosed bo mejak!"
razlaga vzroke italijanskega poraza. Pravi, da so Angleži napadli italijanske postojanke s takšnimi količinami motoriziranih čet, da je bil uspešen odpor nemogoč. Graziani pravi, da je njegova vojska pripravila na nadaljno ofenzivo proti Angležem vse, kar je bilo v njeni moči; zgradila je dolg vodovod in potrebne poti ter nakopičila v Sidi Bara-niju mnogo vojnega moterijaia. Ni pa mogla preiti v napad, ker niso iz Italije prišla obljubljena ojačenja. Med vrsticami Grazianijevega poročila se čita nedvoumen očitek Mussoliniju, da ni izpolnil svojih obljub v tem pogledu, obenem pa tudi očitek italijanski vojni mornarici, ki ni nič storila proti britanskemu vojnemu brodovju, ki je ves čas obstreljevalo italijanske postojanke in prometne zveze ob afriški obali in prizadejalo vojski zelo občutne zgube. Vrhovni poveljnik čet v Libiji trdi, da so se italijanski vojaki hrabro bojevali, vendar pa je bila premoč Angležev tako velika, da njihovega navala ni bilo mogoče vzdržati.
CHURCHILL GOVORIL ITALIJANSKEMU NARODU
Churchill, ministrski predsednik Anglije, se je po radiu obrnil na italijanski narod in ga pozval, naj se otrese diktature Mussolinija, ki je
Italijo pognal v vojno proti Veliki Britaniji in to proti volji italijanskega ljudstva, italijanskega kralja in Vatikana. Churchill je povedal, kako je Anglija vselej podpirala Italijo, od njenega preporoda dalje, in kako so bili odnošaji med obema narodoma kar najboljši vse do abe-sinske vojne, ko je Mussolini prekršil pakt Zveze narodov in s tem izzval sankcije proti Italiji. Dejal je, da se Italija, po volji enega same-i ga človeka in proti svojim resničnim ' čustvom bori za int erese Nemcev, ki v dnu svoje duše sovražijo Italijane. Zaključil je svoj govor z izjavo, da, preostaja Italiji samo sledeča izbera: Ali se reši Mussolimjeve diktature, ali pa bo prišla pod nemški škorenj.
Italijanski listi so po začetnem obotavljanju prinesli nepopolne in deloma netočne izvlečke Churchillo-vega govora. Pospremili so jih seveda s komentarji, v katerih zatrjujejo, da sta Mussolini in italijanski narod enih in istih misli, kar se vojne tiče, ter da Viktor Emanuel popolnoma odobrava Mussolinijevo politiko.
Nevtralni opazovalci menijo, da ta zatrdila niso iskrena in da se v Italiji po vsej priliki nekaj kuha. Saj si drugače ni mogoče nisliti, da bi bil Churchill govoril tako, kakor je. Angleška vlada razpolaga z dobro organizirano obveščevalno službo in mora imeti v svojih rok th zelo interesantne vesti o notranjem položaju Italije, če je preko svojega predsednika storila tak korak. Da v Italiji ne morejo biti prav posebno navdušeni za vojno, je več ko verjetno. Posledice blokade se čutijo v pomanjkanju sirovin in življenjskih potrebščin in dogodki na bojiščih, tako v Afriki kakor v Albaniji, niso taki, da bi mogli navduševati. Nedavne spremembe v vrhovnem vodstvu italijanske vojske upravičujejo mnenje, da so med Mussolini jem in vojnim vodstvom nastala nesoglasja, glede katerih tudi kralj ne more biti popolnoma brezbrižen.'
SPREMEMBE V ANGLEŠKI VLADI
Najvažnejše diplomatsko mesto je danes za Anglijo gotovo Washinton. Od politike severnoameriške vlade v sedanji vojni zavisi najbrž njen izid. Pred nedavnim je v Washing-tonu nenadoma preminul tamkajšnji angleški ambasador lord Lothian, ki je bil svojčas velik Hitlerjev občudovalec, a je pozneje, ko se je bolj temeljito seznanil z nacionalnim socializmom, popolnoma spremenil svoje mnenje ter hudo napadal nacistični režim. Za angleško vlado je z njegovo smrtjo nastalo vprašanje koga imenovati za njegovega naslednika. Listi so postavili razne kandidate; eni so mislili, da bi bil za takšno mesto najbolj primeren bivši kralj, sedanji windsorski knez, ki se je, kakor znano, odpovedal prestolu zaradi ljubezni. On bi Severnoamerikancem bil gotovo simpatičen in bi mogel z uspehom vršiti svojo dolžnost. Drugi so mislili, da bi moral v Washington Lloyd George, sivolasi liberalni politik, ki uživa ugled doma in v svetu. Končno pa se je vlada odločila, da pošlje za svojega veleposlanika v Severno Ameriko dosedanjega zunanjega mi-
nistra lorda Halifaxa. In ob tej priliki se je izvršila tudi reorganizacija vlade. Halifaxovo mesto je prevzel Anthony Eden, ki je v Chur-chillovi vladi z uspehom vodil ministrstvo vojie. Pripisujejo mu zaslugo za sedanjo uspešno angleško ofenzivo v Afriki. Ko je bil on prevzel vojno ministrstvo, je bil položaj Anglije v Egiptu precej šibak. Eden je obiskal Egipt in druge afriške kolonije in uspeh njegovega potovanja se je kmalu pokazal. Angleška vojska, ki se je dotlej branila pred napadi, je prešla v napad in hudo porazila Italijane. O Edenu pravijo, da je energičen mož in menijo, da takega človeka potrebuje angleška zunanja politika. Za vojnega ministra je bil imenovan Mi-. Margesson,^eden izmed voditeljev konservativne stranke. To imenovanje je pomenilo za mnoge znatno presenečenje, vendar pa ši angleško javno mnenje ne beli glavo s tem, kdo je ali ni vojni minister, ker je prepričano, da vodi vojno pravzaprav Churchill. In v Churchilla imajo Angleži popolno zaupanje.
Tekom božične srede je bilo med Anglijo in Nemčijo nekakšno premirje. Bombniki ta dan niso šli na "delo". Vkljub temu pa so Angleži prečepeli božično noč v podzemskih zavetiščih okrog tradicionalnih božičnih drevesc.
KLIRINŠKI DOLG NAŠE DRŽAVE NEMČIJI
Skoraj pol milijarde dinarjev dolguje naša država v kliringu z Nemčijo. Trgovina z Nemčijo se je razvijala zelo hitro in so bila naša naročila v Nemčiji zelo velika. Do nedavnega je bila Nemčija skoraj stalno naši državi dolžna visoke zneske, sedaj pa se je stanje obrnilo. Po eni strani so se povečale dobave Nemčije naši državi, po drugi strani pa je v precejšnji meri izostal izvoz naše države v Nemčijo. Posebno malo je šlo tjakaj pšenice in koruze, kajti letina je bila letos slaba, povrh tega pa smo bili večje količine žita še iz lanskih pogodb in dogovorov dolžni. Našega dolga je kriva tudi naglica uvoznikov, ki so pravočasno izvedeli, da b o tečaj nemške marke povišan, pa so začeli z vso naglico naročati svoje blago. Visoki tečaj marke pa bo ovira za izravna-nje našega računa, kajti novo naročeno blago bo mnogo dražje >:akor do sedaj.
TRGOVINSKA POGAJANJA
Trgovinska poganja med našo državo in več drugimi državami se bodo kmalu začela. Med te države spadajo Švedska, Finska, Romunija in še nekatere druge. Kakor zatrjujejo v Beogradu, bo zunanja trgovina naše države urejena tako, da ne bo prevelike škode trpela niti naša industrija niti obrt in kolikor bo pač v sedanjem težkem položaju mogoče doseči. V Švico pa bo te dni odpotovala posebna komisija, ki bo kupila za našo državo okrog 200 glav goved siementalske pasme za razplod.
MINISTER ZA TELESNO VZGOJO V ZEMUNU
Minister za telesno vzgojo ljudstva Dušan Pantič je obiskal pred nekaj dnevi v spremstvu bivšega ministra in starešine gasilske zajed-nice Franca Snoja gasilsko prostovoljno četo v Zemunu, posebno pa se je zanimal za jadralni oddelek te čete, kateri ima svoje delavnice in v njih izdeluje več jadralnih letal. Zemunska gasilska četa je prva, ki je ustanovila jadralni oddelek izmed vseh gaslskih čet v državi.
ZASEBNE IN VERSKE ŠOLE ZAPRTE
Potara sklepa državnega šolskega sveta so vse zasebne šole v Entre Riosu, ki nimajo pravnega dovoljenja ustavljene. Tu se gre v prvi Vrsti za okraje Victoria in Concordia, kjer poslujejo nemške šole.
ZGODOVINSKA NAJDBA
'Ogrski raziskovalec Paul Fejos je ■odkril. na obrežju reke Urubamba, v bližini glavne ceste Maechu Pichu razvaline treh mest izza časa Inkov.
Odkritje je važno za proučevanje zgodovine tega kulturnega indijan-.skega plemena.
VREČ PRIMANJKUJE
Pridelovalcem žita je začelo primanjkovati vreč ter nimajo žita kam spraviti. Nastaja pa radi tega nevarnost, da se bo mnogo žita skvarilo. Vlada pa hoče poskrbeti, da bo -vreč dovolj ter je tozadevno že potrefbno ukrenila.
ZASEDANJE PARLAMENTA
Parlament ne bo zasedal do 8. januarja prihodnjega leta.
STRAŠNO NEURJE
V torek je vladala cel dan strašna sopara, ki ni niti zvečer ponehala. Okrog devete ure zvečer je začelo deževati in par minut nato je potegnil silni veter obenem pa je začelo liti, kakor iz škafa. Takoj je bilo vse mesto v vodi ter skoro do cela tudi promet ustavljen radi dreves, brzjovanih in teelfonskih drogov, ki jih je vihar pometal po tleli. Prava sreča je bila, da se ni zgodila kaka nesreča. Škoda pa je .seveda ogromna.
' Niso pa bili vsi tako srečni kakor mi tukaj v Buenos Airesu. V Kosa-riju so bile ubite dve osebi po električnem toku, eden pa, ker se je zrušil galpón, v katerem je spal. Več ali manj ranjenih pa je bilo tudi nekaj ljudi.
Pomorski promet pa kljub silni nevihti in viharju ni mnogo trpel ter se tudi nobena nesreča ni zgodila. Vihar je dosegel hitrost 110 kilometrov.
Cerkve so bile letos radi te nevihte bolj prazne, le najbolj vneti verniki so se polnočnice udeležili.
POLICIJA JE SLUČAJNO ODKRILA ZALOGO RAZSTRELIVA
Te dni je policija iskala na domu, ulica Venezuela 1496, brezposelnega natakarja Artura Arauja, starega 38 let, ker je imela ž njim neke račune. Policija pa ni našla samo to kar jo je privedlo v to hišo, ampak je na njeno veliko začudenje zasledila in našla kar celo zalogo razstreliva.
Policija je Arauja takoj aretirala in odpeljala na glavno policijo, kjer so takoj račeli s spraševanjem, odkod je dobil to razstrelivo in kaj je ž njim nameraval. Aretiranec pa dosledno molči in noče ničesar povedati.
Policija je mnenja, da je Araujo prejel razstrelivo od kake osebe v shrambo,
NAČELNIKA POLICIJE ODSTOPILA
Načelnik policije general Saba-lain, podnačelnik polkovnik Benjamin González, sta odstopila. Za pod-načelnika, oziroma načelnika, je bil imenovan kapitan Juan C. Rosas, ki je svoje mesto že prevzel.
MNOGO OTROK UMRLO RADI TREBUŠNE BOLEZNI
V okraju San Cristóbal, provinca Santa Pe, je radi bolezni v črevesju pomrlo nad štirideset otrok.
Zdravstvena oblast je takoj, ko je záznala za te slučaje, poslala tja zdravniško komisijo, da preišče vodo. Obenem tudi, da poskrbi, da se bolezen ustavi.
GIBANJE PARNIKOV
V sredo je dospel v tukajšnje pristanišče španski parnik "Cabo de Hornos".
Pripeljal je mnogo potnikov, blaga in pošte.
PRI KOPANJU UTONILI
Tri osebe so utonile pri kopanju v Rio Primeru: dva otroka in ena ženska. Našli so jih več kilometrov proč od kraja nesreče.
Nesrečo je zakrivila nai-asla reka, ki je bila silno deroča, nekaj pa neprevidnost.
ZAPLENJENJE BRAZILSKIH PARNIKOV
Angleške vojne ladje so zaplenile tri brazilske parnike. Brazilska vlada je radi tega pri angleški vladi protestirala in se je te dni po dolgih razgovorih dosegel sporazum. Anglija bo zaplenjene ladje, kakor tudi tovor vrnila Brazilu. In najbr-že bo izročila nazaj tudi.tiste nemške potnike, katere je z ladje Itapé vzela križarka "Camarvon Castle". To je tista pomožna vojna ladja, ki je imela boj z neko nemško ladjo.
S tem bo torej zadeva o teh zaplenjenih ladjah rešena.
ANGLEŠKI PARNIK PRISPEL
V sredo je priplul v pristanišče na Dock Sudu angleški parnik '' Po-taro". Poleg mnogo raznega blaga in pošte je parnik pripeljal tudi kakih 15 angleških mornarjev tor-pediranega po nemški podmornici nekega drugega angleškega parni-ka.
Kje je bil torpediran in kako se imenuje potopljeni parnik in kdaj se je to zgodilo, držijo v tajnosti.
LETOPIS (Koledar) za 1941
Koledar, ki je po mnenju strokovnjakov nekaj posebnega, je že izšel.
Letopis se prodaja: v Banco Holanda Unido, Mmé. Mitre 234; Slovenski dom, Gral. César Díaz 1756; G. P. Društvo Slovencev, Villa Devoto, Simbrón 5148; Almacén V. Kovač, Villa Progreso; Almacén V. černič, Vila Devoto; Pizzeria Fi-lipčič na Patelnalu; Društvo "Slovenska Krajina" na Avellanedi; pri F. Kurinčiču, Garay 3910; Sovenski Krožek, Monevideo in Društvo "Triglav" v Rosariju. Dalje v restavraciji Emila živca na Paternalu in pri Ilojanu in Erzetiču, na Av. Francisco Beiró, V. Devoto.
Vsa druga naroČila sprejema Andrej škrbec — Cas. Correo 171 — Bs. Aires.
Smrtna kosa
V soboto je mirno in brez bolečin za vedno zaspala Marija Cerkvenik, doma Lokev pri Divači, stara 83 let, ki jih je dokončala 13. decembra.
Marija Cerkvenik, dasi je imela že čez 80 let, si je zaželela v tujino, k svojim dragim. Dospela je tako pred 23 meseci v Argentino, kamor so jo svojci poklicali.
živela je nekaj časa pri sinu Jožefu, ki ima svojo hišo v El Ceibo, okraj Mataderos v Buenos Airesu. Od tu pa se je preselila k drugemu sinu, Ivanu, ki poseduje hišo v Quilmesu in mehanično delavnico. V tej hiši v Quilmesu jo je dohitela smrt.
Cerkvenikova je bila kljub svoji visoki starosti izredno živahna in vedno veselega značaja. Njena največja zadovoljnost je bila zavest, da se nahaja med svojimi in ko bo umrla, da bo imela koga, ki bo pomolil na njenem grobu.
Sploh pa je bila Cerkvenikova, zelo dobra, poštena in pobožna žena. Vsak kdor jo je poznal, jo je vzljubil. Zato pa je uživala med svojimi ljudmi veliko spoštovanje. Radi svojega dobrega značaja se je tudi med svojimi domačimi dobro razumela. Pa tudi Argentinci so jo radi imeli.
Pokojna Cerkvenik zapušča torej tukaj dva sina, Jožefa in Ivana, snahi, več vnukov in vnukinj ter sorodnikov.
Pogreb se je vršil v nedeljo na pokopališče v Quilmesu, kamor so jo spremili mnogi rojaki, od povsod: iz Quilmesa, Berazateguija, San Martina, Buenos Airesa in drugod. Bila je ravno maša ko je dospel sprevod pred cerkev. Duhovnik, ki je imel ta čas pridigo, je s to prenehal ter ukazal krsto prinesti v cerkev, vernikom pa je rekel: "Prinesli so sedaj krsto z ženo, katero sem dobro poznal, ker je hodila pogosto v to cerkev, od kar je dospela iz Evrope. Sveta žena je to, dam ji zato zadnji blagoslov, da se bo tudi ona na nas spomnila na onem svetu in za nas prosila".
Naj bo dobri ženi lahka argentin-
Iz uredništva
G. Kraševec, Llavallol: Zelo obžalujem, da se radi preobilega dela nisem ,mogel odzvati Vašemu vabilu. Če mi bo čas dopuščal se oglasim kdaj pozneje. Srečno novo leto Vam in Vašim! — J. Švagelj.

Mnogoštevilno ljudstvo spremlja jugosl. konzula Alberta Marangu-niča na njegovi zadnji poti
Veliki zavod
"RAMOS MEJIA"
Venereas
ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi.
Popolno moderno zdravljenje. SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analizo (914) K02A: Krončni izpahi, mozoljdki. Izpadanje las. TJltravlolctni žarki. ZLATO SILO: zdravimo brez brez operacije in boleiin. SPOLNA ŠIBKOST: Hitra regeneracija
po prof. Cicarelliju. 8IV6NE BOLEZNI: Nevrastenija, izguba
spomina in Šibkost. REVMATIZEM: kila, nadua, gota. 811>. kost srca, zdravimo po modernem nemškem načinu. PLJUČA: Kašelj, Šibka pljuča. OREVA: colitis, razSirjenjo, kronična zapeka.
OBLO, NOS, U8ESA, vnetje, polipi: bro»
operacije ln bolečin. POPOLNO OZDRAVLJENJE $ 30.— PLAČEVANJE PO $ 5>— NA TEDEN Naš zavod s svojimi modernimi napravami ln z Izvrstnimi SPEOIJAUSTI je edini te vrsto v Argentini. — Lečenj zajamčeno. — Ugodno tedensko in me-plaCevanje.	; J i ■
OD 9—12 OB NEDELJAH OD 8—12
Rivadavia 3070
PJAZA ONCE
ska zemlja, ostalim pa naše iskreno sožalje!
X' j
JUGOSLOVANKA DOKONČALA PČITELJIŠČE
Te dni' je z odličnim uspehom dovršila učiteljišče Kapinjera Hočevar,
hčerka javne prevajalke Milice Hočevar.
Imenovana je bila tako dobra v vseh predmetih, da je bila, in to edina na učiteljišču, oproščena vseh ustmenih izpitov.
Kapinjera Hočevar doma vedno govori v svojem materinem jeziku ter tudi dobro p<fena običaje in /.godo vi río Jugoslavije.
To smo pripomnili radi tega ker mnogo naših staršev pravi, "bi ga dala v slovensko šolo, pa bi se potem preveč mešal". Ta trditev pa je nespametna. Otroci tistih staršev namreč, ki pazijo na to, da njihov otrok govori njihov jezik, je eden najboljših v argentinski šoli. To pa zato, ker je prisiljen več misliti "in se mu radi tega razum mnogo bolj razvije. Našteti bi mogli več takih pridnih otrok, n. pr. Rožane Rihard, Jadranka Baretto, A. Može, Marica in pokojna Ida Mavec, Milena Ko-delja in še drugi.
Zato starši le ne imejte te bojazni, da bo vaš otrok zaostal, če bo obiskoval slovensko šolo, ravno nasprotno, še boljše in lažje bo obdeloval predmete v argentinski šoli. Vi samo imejte toliko skrbi, da bodo otroci govorili vaš jezik, pa bo dobro.
Kapinjeri Hočevarjevi pa nad uspehom iskreno čestitamo!
ŽENITNA PONUDBA
Želim znanja v svrho ženi tve z dobro hišno gospodinjo, bodisi dekletom ali vdovo v starosti od 35 do 15 let. Če mogoče iz Tržaške okolice. Ponudbe poslati na ta naslov: Cah Jožef, Calle Entre Ríos 2968 — Mar del Plata — F.C.S.
" JAZ MOREM BITI ZADOVOLJEN :
Moji prihranki so varni in moje denarne pošiljke v Jugoslavijo in Italijo dospejo z isto brzino ter varnostjo kakor kdaj prej"
Zadovoljstvo, katero ima jugoslovanska klijtentela iz razloga, da so njihove denarne operacije izvršene z največjo varnostjo in brzino, se še poveča, ker brez izgube časa pri istem oknu morejo denar nakazati v Jugoslavijo in Italijo ter ga vložiti na štedenje.
Nakazila v Dinarjih in Lirah
potom zrakoplova ali brzojavno nakazana potom Banke Boston vedno dospejo z varnostjo in brzino ter izplačane prejemniku brez kakih stroškov ali odbitkov, s povratno priznanico, katero kasneje dostavljamo pošiljatelju, kakor dokaz v redu izvršenega izplačila.
THE FIRST NATIONAL
BANKofBOSTON
¡FLORIDA 99 — B m é. MITRE 562
Alsina 999 - Pueyrredón 175 - Bdo. de Irigoyen 1578
Avda. Gral. Mitre 30/Í .(Avellaneda), pórdoba 1223 (Rosarlo) jl)||0)f).x
POVERJENJE — VLJUDNOST — SIGURNOST — BRZINA
Vesti iz„organizacij
4
ODO
O
D
o
IODOE
IODOE
ioxaoi
IODOI
D
o
D
o
"Slovenski Dom"
Vabi
NA PRIREDITEV, KI SE BO VRŠILA NA
SILVESTROV VEČER
31. DECEMBRA, v ulici ALSINA 2832, v dvorani "XX de Setiembre". Začetek točno ob 10 uri zvečer.
Spored:
O I
D
o
o
D
o
o
a
o
o 0
1)	V. Vodopivec: MAJOLČICA (Mešan zbor)
2)	J. Laharnar: LE PEVAJ (Mešan zbor)
9) J. Aljaž: ZORA (Moški zbor in bariton solo)
4)	"SOVRAŽNIK ŽENSK". Šalo igra v enem dejanju,
OSEBE:
Milan, logar......Emil Lozej
Betka, njegova žena .. Irena Jekše Gruža, samotar .... Mirko Peljhan
5)	V. Vodopivec: KNEZOV ZET (Mešan zbor)
6)	PLES (Marušič Ema, spremlja na glasovir Mari Mavec)
7)	H. Volarič: NEZAKONSKA MATI (solospev Zofija Sulič)
8)	MODRA DONAVA (Ples fantov in deklet "Slovenskega doma" spremljan s petjem Z. Sulič, na klavirju M. Mavec)
9)	PRIHOD NOVEGA LETA (živa slika).
PO KONČANEM SPOREDU PLES IN SREČOLOV DO 4 URE ZJUTRAJ.
SVIRA ORKESTER.
Vse rojake in rojakinje vljudno vabi
* Odbor
'OI
"SLOVENSKI DOM" NA JUGOSLOVANSKI RADIO-URI
V nedeljo 29. decembra bo nastopil zbor "Slovenskega doma" na «Jugoslovanski radio-uri ter bo zapel več pesmi.
Silvestrov večer
Vse rojake in rojakinje že sedaj opomnimo, da bo letošnje Silve3tro-Vo "Slovenski dom" obhajal v dvorani XX. Setiembre, ulica Alsina 2832.
Ta Silvestrov večer, ki ga bo priredil "Slovenski dom", pa ne bo kakor se ga ponavadi prireja, — malo plesa, mogoče kak zaključni govor, in to je vse. To Silvestrovo bo nekaj posebnega. Saj bomo imeli Priliko -zopet slišati raz odra naše Pevke in pevce, ki so se zadnjic na proslavi Zedinjenja tako dobro odrezali. Zapeli bodo poleg drugih spet dolgo, tragično bajno pesem "Knezov zet", ki je občinstvu tako zelo Rajala. Nadejamo se, da bo sedaj se bolj ugajala, ker bodo zamogli Nekateri pevci že nastopiti, ki zadnjič radi bolezni niso mogli, ter Se bo s tem zbor izpopolnil.
Nastopil bo spet mladi umetnik
harmoniki, Faust Zadra.
Predstavila se nam bo na odru s Par nastopi naša pevka Zofka Suli-čeva.
Paternalska dekleta in fantje bo-do zaplesali lep ples, kateri bo sPremljan s petjem.
Predstavila se nam bo ta večer tudi nova plesalka Ema Marušič.
Poleg vsega tega bo opolnoči živa ?nka, ki jo bodo predstavljali fantje 111 dekleta.
Po pa tudi srečkanje. in kdor ima srečno roko, bo lahko zadel kak lep 111 dragocen dobitek.
Samo ob sebi pa se razume, da bo tudi ples.
Torej rojaki in rojakinje, če hoče-** nekaj lepega videti in slišati ter •e zadnji dan starega leta pošteno j? neprisiljeno zabavati, pridite na ^dvestrov večer v Alsino 2832, na Prireditev "Slovenskega doma".
MATRIMONIO
I Zakonci dobijo sobo in kiihilijo E, da pazijo na hišo, ko so gospo-darji odsotni. Naslov: Gaspar Cam-Pos 618, Vicente López F.C.C.A. — U- T- 741 - 1200.
IZ MONTEVIDEA
PROSLAVA ZEDINJENJA
(Op.'ur. —< Ta dopis nam je dospel z velikim zakašnjenjem, zato ga šele sedaj objavljamo.)
Tudi v naši koloniji smo prvi december proslavili z izredno slovesnostjo. Vabilu g. Doktorica k cerkveni slovesnosti v kripti cerkve sv. Frančiška so se odzvali zastopniki vseh naših društev in izredno mnogo našega občinstva. G. izseljeniški dopisnik je v hrvaškem in slovenskem govoru s toplimi besedami o-pominjal vse člane naše kolonije, da se moramo v sedanjem za našo domovino tako težkem času z vso ljubeznijo okleniti svoje narodne države. Slovesnost se je zaključila z našo državno himno in obredno molitvijo za našega kralja Petra II.
Popoldne se je vršila proslava v dvorani Durazno 1118. Vodil je prireditev odbor delegatov društev "Jugofilov. Zajednica", "Bratstvo" in "Slovenski krožek".
Po pozdravu predsednika prireditvenega odbora, g. Nikola Stipa-ničica je zaigral orkester "Slovenskega krožka" uruguaysko in jugo-slovensko himno. Sledila je nato lepa simbolična slika, pri kateri so tri deklice, Srbkinja, Hrvatica in Slovenka pred državno zastavo v iskrenem in pomembnem dialogu so pozivale k ljubezni do narodne zgodovine, prosvete in jezika, k ljubezni do skupne države. Kratki simbolični prizor je bil zaključen z Vilhar-jevim moškim zborom "Iz bratskog zagrljaja".
Zelo lepo, a za tako priložnost nekoliko predolgo, sta potem govorila zastopnika Zajednice in Bratstva. Najboljši vtis je napravil kratki in jedrnati govor Jožeta Cotiča od "Slovenskega krožka", ki je končal z besedami: "Zavedajmo se to-raj vsi dobro posebno danes, da za nas ni mesta nikjer drugje, nego samo v Jugoslaviji!"
Zares krasno je bilo petje mešanega zbora "Slovenskega krožka" pod vodstvom Kazimirja Makarovif čn. Vsa natrpano polna dvorana, —■ bilo je precej gostov raznih narodi nosti'áatyfcofltí''-^ je komaj dihal« ob zvokih Ipavčeve "Milada" in Schwabove "Še ena". Ko so pa zapeli Doktoričevo "Naša bol" je šlo pritajeno ihtenje skozi dvorano. In
navzočemu avtorju se je storilo milo pri srcu, ker je videl, da je zadel na pravo struno: narod je razumel to njegovo priprosto pesem, ne samo Slovenci, tudi Hrvatje in Srbi.
Izven programa je na vabilo prireditvenega odbora nato stopil, viharno pozdravljen, na oder g. Doktoric: Kako je lepa naša pesem, srbska, hrvaška in slovenska, vsem nam je ta naša pesem draga, vsi enako jo z ljubeznijo gojimo. Ona nas druži, v njej, ki smo jo prinesli iz skupne pradomovine, se čutimo vsi eno. Čemu med nami strastni razdori? Iščimo, gojimo med seboj Vedno le to kar nas druži, opuščajmo vse, kar nas razdvaja.
Spored se je na to v redu nadaljeval s tremi deklamacijami, male Bebe Alagic s Stevanovičevo "Domovini", Marije Papic s Preradovi-cevo "Pozdrav domovini" in Mare Nemec iz Igo Grudnovo "Primorje kliče". Ta zadnja je bila posebno dobra, temperamentna.
Dobro se je postavil moški zbor "Bratstva", ki ga je za to izredno priložnost pripravil in vodil na prošnjo pevcev g. Doktoric, z Zaj-čevim "Večer na Savi" in Ilajdriho-vim "Buči, buči, morje Adrijan-sko",
S tem je bil oficielni program končan. Da je bilo občinstvo izredno zadovoljno, je dokazalo zanimanje, s katerim so vsi sledili vsem točkam in da se na koncu nikomur ni mudilo vstati s sedežev. Vedno in vedno se zopet prepričamo, da se naš narod rad odzove, kjer vidi iskreno voljo za skupno stvar in kjer se mu nudi kaj dobrega in zdravega.
Vso čast vsem trem društvom, ki so proslavo priredila, in tudi občinstvu, ki je s svojo udeležbo tako lepo manifestiralo za našo drago Jugoslavijo.
PODRUŽNICA BUENOS AIRES
želi vsem Jugoslovanom v Argentini srečno in veselo
novo leto 1941.
BANCO HOLANDES UNIDO
SUCURSAL £3 U É5¡ N O S AIRES
CASA CENTRAL: 2 S DE MAYO 81 AGENCIA N" 1: CORRIENTES I 9 O O DIRECCION GENERAL: CURACAO
Gosp. Rubeša je bil jako zadovoljen nad uspehom ter je učiteljici čestital. Pohvalili je tudi otroke, posebno pa še Rozito Mire in Lidijo Sirk, ki sta najboljši učenki.
Koncem izpita so otroci zapeli in podali nekaj deklamacij. Nato pa bili pogoščeni z bonboni in slaščicami, nakar je bil izpit završen.
OBČNI ZBOR "JUGOSLOVANSKEGA CENTRALNEGA ŠOLSKEGA UDRUŽENJA"
V nedeljo 29. decembra se bo vršil v prostorih "Jugoslovanskega kluba^', ulica Santiago del Estero 629, občni zbor.
Dnevni red občnega zbora bo poročilo o delovanju tega odbora tekom poslovnega leta, poročilo blagajnika in nadzorstva ter volitev novega odbora. Nato slučajnosti.
BOŽIČNICA V "SLOVENSKEM i DOMU"
Na Božič se je zbralo v prostorih "Slovenskega doma" precej staršev s svojimi otroki, da jih bo sv. Miklavž obdaroval.
Nikakor niso mogli radovedni o-troci dočakati tega belobradatega moža ter so venomer spraševali kdaj pride Miklavž. In prišel je, obdan od dveh angeljev in parkelja.
Zavladala je tišina. Mnogi so bili junaški, pa se niso bali rogatega hudobca ,veliko se jih je pa s strahom skrivalo in stiskalo k svojim.
Takoj po kratkem nagovoru- je Sveti mož začel deliti darove ter obdaroval kakih 70 otrok. Pa tudi nekaterih odraslih ni pozabil.
Nekako ob 8 uri je Miklavž razdelil svojo zalogo, nakar so se otroci zadovoljni vrnili s svojimi starši domov.
Nekaj mladine in tudi starejših je ostalo še nadalje, kjer so medsebojno se zabavali.
PREDAVANJE V "SLOVENSKEM DOMU"
V nedeljo je imel g. inž. Jekovec lepo in zanimivo predavanje v "Slovenskem domu".
Ker pa je g. Jekovec predaval in povedal stvari, ki so važne za vse naše rojake, je potrebno, da podamo glede tega izčrpno poročilo, kar bomo storili prihodnjič.
IZ ROSARIA
ŠOLSKI IZPITI V ROS ARI JU
Kakor smo že zadnjič javili, so se vršili izpiti na jugoslovanski šoli v Rosariju 13. decembra, katerim je poleg učiteljice sestre Alfonse, prisostvoval tudi konzul g. Rubeša.
IZ CORDOBE
VESELI BOŽIČNI PRAZNIKI IN SREČNO NOVO LETO!
Zopet novi dan veselja je prišel med nas, veseli Božični prazniki in Novo Leto. Stax-i, mladi, posebno majhni otročički nestrpno in z velikim veseljem pričakujejo ta dva praznika prerojenja.
Starčki se zbirajo okrog miz ter se pogovarjajo o svojih mladih preteklih letih, ter si močijo suha usta s sladkim vincem in prigrizujejo okusne jestvine. Žene in matere i-majo mnogo veselih skrbi v kuhinji za napravo sladkih dobrin in nabavo lepih reči za otroke.
Tudi fantje in deleta se zbirajo, se ljubeznjivo pomenkujejo ter nato tudi skupno željno pričakujejo bo-žičnice in ravno tako novega leta. Pomenkujejo se ter si kujejo bodočnost. Zraven tega pa pojejo naše lepe slovenske pesmice, ki segajo še stari mamici in očetu do srca, da bliščijo debele solze po njihovem ve-lem obrazu od velikega veselja. In tako čakajo, da jih zvonček iz bližnjega zvonika pokliče k polnočni službi božji, da pomolijo in prosijo novorojenega Odrešenika celega sveta za pomoč in srečo do konca življenja in srečno smrt.
Mali so pa strašno radovedni, ker vidijo vse tako vesele, tudi njim se ne dremlje; srce jim govori, da ob polnoči pride v Betlehemu na svet majhen otrok — Zveličar, ki jim prinese obilo sreče in veselja.
V teli mislih želi Slovensko delavsko podporno društvo "Edinost" v Cordobi vsem svojim članom in vsem slovenskim rojakom in rojakinjam po celi Južni Ameriki vesele Božične praznike in srečno Novo leto, ki naj prinese obilo sreče in veselja !
Za društvšo "Edinost": Anton Stepan Karel Gregorič
Tajnik	Predsednik
Slovenska glasbena umetnost
Naša glasbena umetnost ima svojo najstarejšo in najpristnejšo obliko v narodni pesmi. Ta se je razvijala izza najstarejših časov, dokler ni dobila v zadnjih dveh stoletjih oblike, v kakoršni jo poznamo danes. Slovenski narod je že po svoji naarvi zelo muzikalen, zato je po-peval in še popeva kot malokateri
drugi narod. Slovenske narodne pesmi, v katerih je zakopan bogat zaklad najnežnejše umetnosti in ki jih ljudstvo poje navadno triglasno, so po veliki večini lirične ter izražajo otožnost in odpoved, včasih šega-vost, a precej je tudi religiozne legendarne epike, malo pa junaške pesmi in bojnih koračnic. Zbirali in harmonizirali so te narodne pesmi zlasti Gerbič, Aljaž, Žirovnik, Štri-tof, Deo, Hubad, Bajuk in Marolt.
Zgodovina slovenske umetne glaz-be je pa še precej neraziskana. Mi-sali iz srednjega veka pričajo, da se je na Slovenskem že tedaj zelo gojil gregorijanski koral, a v pesmaricah XVI. stol. je shranjenih mnogo ostankov cerkvenih pesmi iz XII.—XIV. stol. V začetku XV. stol. je pa gregorjanski koral začela nadomeščati renesansa s svojim mno-goglasnim petjem. Iz te dobe imamo tudi že poročila o velikih glasbenikih slovenskega rodu, med katerimi je bil posebno znamenit dunajski škof in dvorni kapelnik cesarja Maksimiljana, Jurij pl. Slatkonja, ki je bil prvi zastopnik nizozemske renesančne polifonije (večglasnega harmoniziranega petja) med Slovenci.
Reformacija je zelo pospeševala slovenski kulturni polet skoraj vsepovsod, torej tudi v glasbi. To nam dokazujejo številne pesmarice iz one dobe, kakor Trubarjeva, Bohoričeva in dr., ki pričajo o visoki glasbeni kulturi tedanjega rodu. Zato je tedanja doba tudi mogla roditi glasbenika svetovnega imena, J. Gallu-sa-Petelina )1550—1590), ki tvori vrhunec kontrapunktne polifonije. Njegove posvetne in cerkvene skladbe veljajo še danes za prave bisere svetovne glasbene literature. Zapustil je 517 raznih kompozicij.
Protireformacija je v XVII. stoletju izpodrinila severozapadne kulturne uplive in uveljavila romanske, ki so jih pospeševali zlasti jezuiti. V XVIII. stoletju je že popolnoma prevladal italijanski muzični stil (rokoko) in polagoma osvojil tudi cerkveno glasbo. Mnogo in povsod so peli, a visoko kakovost tedanje glasbe so pridno pospeševali številni izdajatelji pesmaric, kakor Stržinar, Lavrenčič, Redeskini in drugi. Kako zelo je cvetelo že tedaj na Slovenskem glasbeno življenje, nam glasno priča dejstvo, da je bila že 1. 1701. ustanovljena v Ljubljani "A-cademia Pfilharmonicorum". Ta je še danes eno najstarejših glasbenih društev v Evropi sploh in v njem je iskati začetkov slovenske umetne glasbena prelomu XVIII. in XIX. stoletja.
Glasbena kultura je bila tedaj na višku. J. Zupan je (1. 1789.) uglasbil prvo slovensko opero in tudi med med ljudstvom je živelo vse polno pevcev, ki so zlagali in komponirali pesmi. (Nadaljevanje prihodnjič)
f^v" '/4^1'	■ -^tfi" '.»y»;--'' »f^v' -1	■:: C'	.-.'T^f
Slovenci doma in po svetu
i	m .,<♦>: ;•:«< :<♦:•: :<♦>:: jas« mm :.<«?:: ■<♦>: m ;<♦>.: ;:•:♦>: :sas<: •:♦>.;
PRIMORSKE VESTI
Italijani s kratkimi . hlačami
Trst. — Po zasedanju delegacije za avtarkijo, ki se je vršila dne 13. septembra in kateri je prisostvoval tudi ministrski predsednik Mussolini, je ves italijanski tisk prinesel kratke in dolge . slavospeve modi kratkih hlač. Uvedbo kratkih hlač podčrtavajo listi ne samo iz hjgi-jenskih razlogov, temveč tudi ker to predstavlja "patriotsko moško obleko". Patriotsko v toliko, ker zanje treba manj blaga. Kratke hlače bodo predstavljale glavno propagando, ki bo dominirala na bližnjem "avtarhičnem tednu" in naj Di enkrat za vselej odredile moško modo ter tako uvedla parolo potrošnje italijanskih proizvodov in prihranke v materijalu. V zvezi s tem so trgov-govska društva obvestila svoje tovarne in krojaške delavnice, da pričnejo z izdelavo kratkih hlač. Vse trgovine moških oblek bodo postavile v izložbe na vidno mesto kratke moške hlače. Toda ostalo ne bo samo pri tem. Ves tisk bo o tem pisal, dnevniki bodo prinašali oglase in slike ter priporočila za kratke hlače. Uvedba pa bo poleg že zabeleženega higijenskega razloga predvsem zelo važen osnovni doprinos v borbi za samostalno oskrbovanje, ki zahteva v tem pogledu, da se izvrši prava obča mobilizacija, pravijo listi. Kratke hlače ne bodo samo prištedile materij al temveč osvobodile ljudi " nepotrebnih neugodnih buržujskih dolgih hlač."
"Popolo di Roma" piše, da prihodnja zimska sezona ne sme zabra-niti ostvaritev nove moške noše, katero bodo prevzeli Italijani.
Kampanja proti tujim besedam, pa še sedaj ni končana. Italijanska zveza hotelirjev je odločila, ^ da se morajo vsa tuja imena na hotelih ali penzionih itd. odstraniti in zamenjati z italijanskimi. Prav tako tudi mora izginiti beseda "hotel'', ki jo bodo zamenjali za "albergo". Za "five o'clock" in "dancing" še ne vedo pravih izrazov.
Italijanski olimpijski komite je odredil, da ne prizna več rekordov, ki bodo izraženi v jardih, stopa,i itd. Prav tako bodo zginil "bari^', ki naj se odslej imenujejo "libo".
LETINA NA KANALSKEM IN VIPAVSKEM
Na Kanalskem je letina manj kot srednja. Med glavnimi pridelki je edino krma, ki smo jo pridelali zadosti. Že seno je bilo lepo 111 tudi
otave je v obilju. Žito je bilo slabo; ajde pa dosti. Vinska trta je šibka; pridelka ni niti tretjino, kakor bi ga moralo biti. Sadja je malo. Tudi krompirja, s katerim se letos skoraj vsa dežela hvali, pri nas ni veliko: je reven, sneden in že gnije. Dobro se je obnesel fižol. Koruze je tudi precej. — V Gornji Vipavski dolini je pa položaj veliko ugodnejši kot na Kanalskem. Sena so tudi tu na-kosili dovolj, otava pa je še obilnejša. Vinska letina je srednja. Nekateri vinogradi so prav zdravi in so dali mogoče kakor lani, veliko jih je pa prav revnih. Jesenski pridelki : krompir, fižol, koruza so prav lepi. Žitna letina je bila tudi tu piškava, ajde pa sploh ne sejejo. Ker po dolini preveč razsaja in klesti burja, je sadjereja pičla. Kjer je bolj zavetno, kot v Podragi, na Slapu, Ložeh, Mančeh, deloma Sv. Vidu na Gočah, tam je tudi sadje. Letos so imeli tam precej breskev in hrušk. Še razmeroma ugodno letino na Zgornjem Vipavskem je pospešila moča. Dolina nima močne zemlje, plast humusa je tanka, zato se hitro občuti suša. Letošnji pogosti dežji so prijali zgornjevipavkskemu kmetu in so mu zboljšali in pomnožili poljske pridelke.
Slovenski stavbenik
Za načrte, betonske preračune in Firmo,
©brnite se do tehničnega konstruktorja
FRANCA KLANJŠEK Marcos Sastre 4363
Villa Devoto U. T. 50 - 0277
JAVNA DELA V NOVI OBČINI RAŠI
Trst. — Italijanski senat in parlament sta sprejela zakoii, ki nosi datum od 21. avgusta in s katerim se je določil znesek osmih milijonov za cestna, in higijenska dela v 'beini Raši (Arsia). Besedilo zakona navaja poleg imena Arsia v oklepaju, še dopolnilni izraz "Pozzo Littorio". Znesek se bo uporabil v treh zaporednih letih. Podrobnejši načrt bo izdelalo ministrstvo za javna dela sporazumno z notranjim in finančnim ministrstvom. Država bo izvršila s tem tudi razna dela, ki spadajo v delokrog občjne in pokrajine. Čim bodo ta dela končana, jih bo država prepustila občini, odnosno pokrajini, in sicer brezplačno, toda pod pogojem, da bodo vedno določena za javno korist.
Ker je bil istočašno določen znesek 42,000.000 za drugo občino, odkoder dobiva Italija premog, namreč za Carbonio, je jasno, da gre predvsem za dela, ki naj omogočijo čini izdatnejše izkoriščanje teh premogovnikov in s tem zmanjšanje u-voza v dosego avtarkije.
Slovenska restavracija
ima vedno na razpolago svežo in dobro hrano, najboljša vina ter vedno sveže pivo.
Gostje imajo na razpolago tudi lepo urejeno ZIMSKO in
LETNO KEGLJIŠČE,
MARIJA SANCIN
JORGE NEWBERRY 3372
KLINIKA ZA VSE BOLEZNI
Za venerične bolezni, spolne bolezni, bolezni krvi, splošno slabost, razpolaga klinika s posebnim konzultorijem, kateri se nahaja pod vodstvom poznanega specialista za navedene bolezni Dr. A. AZAGUIRRE. Imamo zdravnike specialiste za bolezni na pljučah. obistih. ietrah. želodcu, živčevju, glavobol in revmatizem. ženske bolezni. Analizacije krvi, vode itd. so izvršene po Profesorju Narodne
Univerze v Buenos Airesu Dr. I. Raffo. RAYOS X, DIATERMIA in ELEKTRIČNO ZDRAVLEJNJE. Zdravniški pregled $ 3.— Sprejemamo: od 9—12; pop. od 15—21. — Ob nedeljah in praznikih od 9—12. GOVORI SE SLOVENSKI
SUIPACHA 28
(1 kvadro od Av. de Mayo v višini 900)
70 LETNICO JE PRAZNOVAL
Gorica. — V Solkanu je praznoval 70 letnico svojega življenja msgr. Ivan Koršič. Jubilant se je rodil v Solkanu, a študiral je v Gorici. Leta 1898, je bil postavljen za vojaškega kurata pri mornarskem" po-veljništvu v Puli, kjer je ostal do prevrata. Po vojni je bil dekan v Kobaridu, potem pa se je preselil v Solkan. Na mnoga leta!
NA CESTI SE JE PONESREČIL
Trst. — Ko še je vračal domov je na cesti po nesreči padel 70 letni zidar Ivan Pipan. Z rešilno postajo so ga poslali v bolnišnico, kjer 'o mu zdravniki ugotovili, da ima poškodovana rebra in težke notranje poškodbe.
NESREČA NA MORJU
Zaradi močne burje je prišlo na morju nedaleč od Rogoznice pri O-mišu do hude nesreče, v kateri je našel smrt Gregor Jager, upokojeni višji revizor, star 63 let, po rodu iz Rojana pri Trstu. Jager je živel v Splitu s 35 letno Mileno Avguštino-vo iz Ljubljane. Že pred mesecem se
sta se nato krepko držala na valovih skoro do jutra, ko je Jager izginil v globini. Mileno Avguštinovo so pozneje rešili.
PREUREDITEV SEJMIŠČA
Trnovo pri Ilirski Bistrici. — Prostor za živinsko sejmišče med glavno cesto in cesto, ki pelje na postajo, že delj časa prevrejujejo. Trnovski podjetniki, zlasti gostilničarji in trgovci se dobro zavedajo donosa, ki jim ga dajejo razni sejmi, med katerimi so danes najbolji obiskovani živinski. Zato so priredili akcijo za zbiranje prostovoljnih prispevkov, ki naj bi se porabili za preureditev živinskega sejmišča. Prostor, ki je zato določen, je nekoliko močvirnat in zlasti v deževnih dnevih neprimeren za svoj namen. Z darovanim denarjem bodo sejmišče sedaj prehredili, predvsem pa poskrbeli za kanalizacijo in dober odtok vode. Zbirka je baje toliko znesla, da bo krila predvidene stroške za material in strokovne delavce. Za dovoz materiala in odvoz zemlje so ponudili brezplačno svojo pomoč trnovski posetniki. Na ta način ne bo
S KAMJONA JE PADEL
Ilirska Bistrica. — Ko je hotel stopiti s kam j ona, se je ponesrečil 56 letni Matej Jakšič. Z rešilnim avtomobilom so ga prepeljali v tržaško bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti mesec dni.
TIHOTAPSKA AFERA
Na Reki je končana preiskava, ki so jo vodile italijanska finančna oblastva zaradi velike tihotapske afere. Prijeti so tihotapci, ki so prenašali zlato in briljante s Sušaka na Reko in obratno. Vrednost pretihotapljenega blaga znaša okoli tri mi-ljone dinarjev. Na Reki so v zvezi s to afero zaprli devet oseb.
7r
Plaža v Makarski
je podal Jager v Mileninem spremstvu s svojo majhno jadrnico na križarjenje vzdolž jadranske obale. Pri Makarski je naenkrat začela razsajati močna burja.
Ladjico je ponoči prevrnilo in oba
Letos kakor prejšnja leta KROJAČNICA
LEOPOLD USAJ
vam nudi najmodernejša blaga znanih tovaren CAMPER in
SAINFIELD. Vedno kakor vam je znano delo prvovrstno in cene nepretirane!
GARMENDIA
4947
s to regulacijo obč. blagajna popolnoma nič prizadeta.
PRODUKCIJA CELULOZE V ITALIJI
Po informacijah italijanskih uradnih krogov bo letos znašala produkcija celuloze 1,000.000 stotov. Lanskega leta so producirali samo pol milijona stotov, a 1. 19:34. samo 70 tisoč stotov. Italijani upajo, da bo produkcija cehiloze v 1. 1944. dosegla 3 do 4- miljone stotov, kar bi popolnoma zadostovalo za kritje domačih potreb.
KOLIKO RIB POJE GORICA?
Zaradi brezmesnih dni hitro raste konsum vsakovrstnih rib. L. 1939 je po uradnih podatkih porabila Gorica skoraj 98.000 kg rib, v prvih sedmih mesecih letošnjega leta pa že okrog 54 tisoč kilogramov. Največjo porabo rib smo imeli v maju, nad 13.000 kg. V zadnjih .dveh mesecih je konsum padel, ker ni prišlo več toliko blaga na trg. Cene v .Gorici so skoraj enake cenam v Trstu in Vidmu. Jegulja velja v vseh treh krajih okrog 16 lir kg, «árdele in slične vrste so pa po približno 8 lir za kilogram.
Z JEZA ELEKTRARNE V DOBLARJU JE PADEL V SOČO
Čuvaj velikega jeza doblarske elektrarne v Podselih je* opravljal svojo službo na mostišču visoke naprave. Nepričakovano se mu je zavrtelo v glavi in je v omotici padel v Sočo, ki pod zatvornicami k sreči ni bila globoka. Neki delavski tovariš je skočil za njim in ga izvlekel iz vode. Pri padcu si je zlomil levo roko in je dobil še druge rane. Odpeljali so ga v goriško bolnišnico.
DUHOVNIŠKE VESTI
Gorica, septembra. 1940. — Pred časom so listi poročali, da je bil upokojen šempaski župnik Miha Kra-gelj, sedaj pa je bil, tudi na lastno prošnjo upokojen župnik v Oseku, Franc Franke. Kot upravlja šempaski župnik še nadalje svojo župnijo, tako bo tudi oseški ostal na doj sedanjem mestu kljub upokojitvi Pod oseško župnijo spada tudi bo-žjepotna cerkev Matere Božje na Vi-tovijab, ki leži precej visoko pod Trnovskim gozdom (z nekoliko nižje ležečo istoimensko vasico), radi česar je upravljanje te župnije precej naporno, zlasti za 66 letnega župnika Franketa. Če mu bo zrahljano zdravje dopuščalo, da bo vztrajal v upravljanju župnije še leto dni, bo prihodnje leto v septembru praznoval 40 letnico svojega prihoda v Osek.
TRŽAŠKE VESTI Trst. — V zvezi z 20.000 italijanskih delavcev, ki so že deloma odšli na delo v nemške tovarne, je odpotovalo dne 22. oktobra v Nemčijo
tudi 156 delavcev iz Trsta. *
Trst. — Proizvodnja električne struje v Italiji je tega leta znatno porastla napram lanskemu letu. V teku prvih sedem mesecev 1939 je proizvodnja znašala 10.128 imljoncV KWh, medtem ko je v istem razdobju letošnjega leta znašala /e 1101)1 miljonov KWh.
K r o j a č n i c a
Kjer se izdeluje obleke po najnovejši modi in zmernih cenah.
Rojakom se priporoča
MARTIN TURK 24 de Noviembre 1915 - Bs. Aires
SLJIVOVICA ŽGANJE
PELINKOVEC VERMUT
Zlatko Badel
Avenida Maipú 3146-50 Olivos F.C.C.A. U. T. Olivos (741) -1304
VESTI IZ JUGOSLAVIJE
Izkoristiti je treba vsako ped zemlj
e!
Ljubljana, v septembru. — Vremenske razmere v letošnjem poletju so bile zelo slabe in zemlja je le slabo mogla poplačati trud, ki je bil letos v tako čudnih razmerah vložen v dela na poljih, v vinogradih in sadovnjakih. Mnogo delovnih moči je bilo letos odtegnjenih delom na polju, prav tako pa je primanjkovalo za dela tudi vprežne živine.
Mesta in naselja je zato obenem z naraščanjem nerednih razmer na živilskem trgu zajemala še večja skrb, ki je bila razumljiva, saj je vsakdo lahko od blizu opazoval, kako se je poleg nenavadnih razmer proti redni oskrbi z življenjskimi potrebščinami zarotilo celo še — vreme.
Prišla je jesen, ki je na srečo prinesla nekaj lepših dni. Tako so si lahko opomogli vsaj tisti pozni sadeži, ki potrebujejo sonca in toplote največ ravno v septembrskih dnevih. Listi prinašajo v teh dneh poročila o tem, kako se po raznih oblinah snujejo aprovizacijski odbori, ki bodo skrbeli za redni dotok prehrane v mesta, za preskrbo z najpotrebnejšimi potrebščinami za zimo pa skušajo posredovati tudi vrhovne državne oblasti, ki jim je znan položaj v pasivnih pokrajinah.
Za prihodnjo letino se bodo morala začeti dela že to jesen. Predsem moramo skrbeti zato, da bodo vsaj vsa dosedanja polja obdelana, tako ■da bomo s svoje strani storili vse, da bo njihova donosnost najvišja.
Računati pa moramo s tem, da se bodo težave s prehrano v bodoče še večale in da bomo morali računati s tem, da bo dovoz tistih potrebščin cd drugod, ki naj krijejo naš primanjkljaj, zmerom težji in šibkejši. Izostati seveda ne bo smel, ker je naša zemlja že preveč izčrpana, da bi mogla zakriti vso našo pasivnost, .toda računati moramo, s tem, da so tudi nekatere druge pokrajine še bolj pasivne od naših in da se bodo zato potrebe vseh mogle le deloma upoštevati.
Proti temu zlu, ki nam mogoče grozi v večji ali manjši meri, se moramo boriti z samoobrambo. Predvsem moramo gledati na to, da čim bolj raztegnemo površino tiste zemlje, ki je vsaj nekoliko donosna in
I in potreba. Po drugih državah, zla-| sti v Švici, se je na zborih okrajnih samouprav določilo in izračunalo, koliko hektarjev zemlje se mora zaradi sedanjih razmer prepustiti in priključiti poljedelski obdelavi.
Pred dobrim četrt stoletja je našo domovino že zajela nesreča, ki je na najtežja poljedelska dela privezala tudi kmečke žene in dekleta. Mož in fantov ni bilo doma, kmečke matere so morale zagrabiti tudi za najtežja poljedelska orodja.
Največja nesreča nas sicer še ni doletela, toda zgodilo pa se je že, da so morali naši možje in fantje na večtedenske in večmesečne vaje zdoma. Odšla je tudi vprežna živina. Vendar pa se lahko reče, da vsaj v glavnem poljedelska dela pri nas niso občutno zastala, prevelikih vrzeli vsaj v naši ožji domovini ni bilo.
Ker pa računamo na to, da naša polja v svoji donosnosti v drugem letu ne smejo zaostati, moramo vendarle poudariti, da za tako težko izčrpavanje zemlje in njenih sadežev ženska delovna moč ne more priti stalno in samo ona kot edina v po-štev.
Naše kmetije so večinoma majhne, ni redko, da obdeluje svoja polja samo ena moška delovna moč. Pri nas ni velikih kmetij, kjer bi lahko poleg gospodarja živelo na domu še več hlapcev. Takih kmetij, kjer dela samo ena moška delovna moč, to je kmečki gospodar sam, je
GOVOR KNEZA PAVLA NA PRAZNIK ZEDINJENJA
Na praznik 1. decembra 1.1. je govoril vsem ■ Jugoslovanom na radio knez namestnik Pavle sledeče: V tem svečanem trenutku, ko vsi Jugoslovani, duhovno zedinjeni in čvrsto povezani v svoji dragi domovini, dostojanstveno proslavljajo 1. december leta 1918. dan svojega zedi-njenja, pošiljam svoj pozdrav vsem Srbom, Hrvatom in Slovencem v globoki veri v srečno bodočnost naše kraljevine. Današnja proslava dneva zedinjanja pada v resne in težke čase. Večina sveta je v oboroženem sporu in vojna besni na mnogih straneh. Treba je ohraniti vso resnost in hladnokrvnost, da bi se obvarovalo državo od vojnega požara. Naša država vodi miroljubno politiko in želi prijateljstva ter sodelovanja z vsemi svojimi sosedi, ki spoštujejo njeno nedotakljivost in njeno neodvisnost. Naša država ni ustvarjena za zeleno mizo. Naša država je rezultat brezmejnih žrtev in naporov velih pokolenj. Njeni temelji počivajo na kosteh njenih najboljših sinov, ki so s svojo krvjo odkupili pravico do življenja, svobodo in neodvisnost. Cele generacije od očeta do sina so nosile luč narodne svobode, dokler ni prišlo do ustvaritve te velike narodne zamisli. Naši ljudje so čvrsto povezani s to zemljo, ker vedo, s kolikimi žrtvami so si pridobili pravico, da živijo in gospodarijo z njo. Naša država je kljub svoji nevtralnosti v tem sporu izpostavljena mnogim težavam, ki izvirajo iz zunanjih dogodkov. Za nas je zelo vzpodbuden prizor, da v
ležilo tega velikega praznika naše zahodne sosede. Prijateljstvo med Sofijo in Beogradom predstavlja brez dvoma podlago za dobro bodočnost balkanskih narodov, trudeč so, da skupno razumeta svoje prave naloge in težnje obeh držav, tvorijo možnost za medsebojno sodelovanje in vspostavitev trajnega prijateljstva. Vprav zaradi tega se bolgarska javnost ob priliki jugoslovanskega narodnega praznika pridružuje tradicionalnemu jugosloven-sko-bolgarskemu prijateljstvu in že-, li, da se sodelovanje med obema prestolnicama razvija neprestano v duhu skupnega razumevanja.
jonov dinarjev, uvoza pa za 4 milijarde in 882 milijonov dinarjev. Lani je bilo v istem času izvoza za 4169 milijonov, uvoza pa¡ za 3980 milijonov dinarjev. Visok dvig izvoza gre le na račun povišanja vrednosti izvoženega blaga in sicer 33%, po količini pa se je povečal le za 5%. Uvoz pa se je po količini povečal za 14%, po vrednosti pa za 22.4%.
PROSLAVA ZEDINJENJA V TUJINI
Po vseh evropskih prestolicah so bile 1. decembra proslave našega na-rodnegar praznika s službo božjo in drugimi prireditvami, ki so se jih udeležili naši diplomatični zastopniki ter Jugoslovani, ki žive v tujini. Posebno lepe proslave so bile v So-fijic, Berlinu in Bemu.
pri nas v Sloveniji gotovo več tisoč. Od teh nekaj tisoč kmetov bo torej takih trenutkih vidimo ves nas na-
v veliki meri odvisno, ali bodo ta naša polja, ki bodo za novo letino še bolj obdelana in pognojena, rodila tisto, kar morajo roditi, ker bo sicer stiska še hujša kakor je bila letos.
Za usodo in mirno delo teh nekaj tisoč mož na naših kmetijah pri glavnih poljskih delih moramo že sedaj poskrbeti. Po drugih državah, zlasti pa v Švici, so že sestavili popisne pole takih kmetij, kjer dela gospodar kot edina moška delovna moč. Država računa na donosnost njegovega posestva prav tako, kakor na njegovo pripravljenost v službi domovine.
Ker se je bati, da bo primanjkovalo delovnih moči, moramo poskrbeti vsaj zato, da bodo zaposleni doma tisti, ki so vsako leto ob določenih časih morali v tujino, da so
plodna. Načelo nam mora biti, da iahko tam našli delo in zaslužek
Čudno bi res bilo, da bi se pri nas samih ponekod čutilo pomanjkanje poljedelskega delavstva ali bi pa moralo zaostajati delo na poljih zato, ker ni moških delovnih moči, medtem pa bi morali odhajati v tujino vlaki sezonskih delavcev.
Kakor se moramo za bodočo letino odločiti zato, da bomo obdelali vsako ped plodne zemlje, prav talco moramo k delu pritegniti sleherno moč, ki je do sedaj mogoče morala hoditi celo v tujino, da si *je našla nekaj sredstev za obstanek.
niti pedi plodne zemlje ne sme ostati neobdelane.
Pri nas je še mnogo zemlje, ki zaradi pomanjkljivih melioracijskih del ne rodi toliko, kolikor bi mogla. Za javna dela v večjem obsegu bo trenutno pač malo manj denarja na razpolago, vendar pa bi se številna dela dala opraviti v manjši občinski ali pa okrajni skupnosti. Ta dela bi bila zlasti dobrodošla sedaj, ko bi se lahko od tako blizu utemeljila in razložila njihova umestnost
¿fotografija!
¡ "LA MODERNA" 1
VELIK POPUST PRI	1 FOTOGRAFIRANJU
i Ne pozabite
i foto "la moderna"	i
I	s. SASLAVSKY	g
f Av. SAN MARTIN 2579	£
S Telefon: 59-0522 - Bs. Aires	$
u V rififWfTwiii i»»—»IODT----------J
f
rod zedinjen okoli svojega kralja, kako mirno in dostojanstveno prenaša vse neizbežne žrtve. Izkoristim naj to priliko, da izrazim svoje veliko priznanje vsem Jugoslovanom zaradi velike narodne zavesti, ki jo kažejo v sedanjih resnih trenutkih. To nam vsem vliva vero, da bo naša država srečno prebrodila vse težave, s katerimi se mora boriti in da bo obvarovana pustošenja vojne in njenih še težjih posledic. Življenjska sila našega naroda, ki se sedaj manifestira, nam daje nove dokaze, da moremo z zaupanjem gledati v svojo bodočnost. To državo varujejo rodovi, ki so vredni svojih velikih prednikov. Zaradi tega se moremo mirno posvetiti svojemu vsakdanjemu delu zavedajoč se svoje moči in svoje pravice, živel kralj! živela Jugoslavija!
SPORAZUM MED SRBI IN HRVATI	\
O pomešanosti Hrvatov s Srbi *ia hrvaškem ozemlju piše "Hrvatski dnevnik" in ugotavlja, da imajo Srbi vso pravico skrbeti za svoje so-narodnjakwe na Hrvaškem, kakor imajo Hrvatje pravico, da gledajo na dele svojega naroda, ki bivajo izven ozemlja Hrvaške banovine. Napačna politika povojne dobe je privedla do tega, da so se interesi obeh narodov začeli križati in da je prišlo celo do tega, da so se začeli majati temelji države. Toda knez namestnik Pavle je bil tisti, ki je pokazal pravo pot in je spoznal, da je rešitev države v tem, da se zadovo-lje upravičene zahteve Hrvatov in jim da tisto, za čemer so stremeli že vseskozi, List pravi dalje, da to resnico razumeta hrvaški in srbski narod, pa čeprav se najdejo še redki taki ljudje, ki jim sporazum ni pogodu. Ogromna večina dobrih Jugoslovanov pa smatra, da je danes sporazum dejstvo, ki se o njem sploh ne sme več razpravljati. Pač pa je po mnenju lista treba dopustiti razpravo o vprašanjih, ki doslej še niso bila rešena.
PROIZVODNJA SLADKORNE PESE V SLAVONIJI
. .V vsej Slavoniji so sladkorno peso že pobrali in jo odposlali v sladkorne tovarne. Večinoma je bil pridelek obilen in dober, ponekod pa celo zelo odličen. Samo yas Sarvaš je pridelala 96 vagonov pese. Ker so tovarne letos dajale boljšo ceno, so slavonski gojitelji sladkorne pese zaslužili lepe denarje. Podobno je tudi v Vojvodini, kjer je ta kultura še bolj razširjena.
..•.•(»••.•»•»•»•»•»«••••••»••M
Dr. Nicolás Martin
ODVETNIK
ZA TRGOVSKE ZADEVE
Posvetovanje za naročnike Slovenskega lista brezplačno.
ARENALES
U. T. 41-3520,
13 6 1 Buenos Aires
BOLGARSKI LISTI O NAŠEM ZEDINJENJU
Bolgarski listi objavljajo članke o priliki praznika narodnega zedinje-1 nja Srbov, Hrvatov in Slovencev. List "Dnes" objavlja na prvi strani članek pod naslovom "Praznik Jugoslavije", v katerem pravi: Bolgarsko javno mnenje, ki dobro pozna tesne in prijateljske vezi, ki so med obema državama zlasti od leta 1937. ko je bil podpisan zgodovinski sporazum med Bolgarijo in Jugoslavijo, ne more, da se ne bi nde-
ŽENITNA PONUDBA
Jugoslovan, star 33 let, postaven, imam stalno službo z mesečno plačo 240 pesov. Želim znanja v svrho še-nitve z dekletom v starosti od 23 do 30 let. Naslov: "Ponudba", G. C. Díaz 1657, Buenos Aires.
NAŠ IZVOZ SE JE ZMANJŠAL
Izvoz iz naše države je bil v oktobru manjši kakor lani v istem mesecu, po drugi strani pa se je povečal uvoz tako, da je bila naša trgovinska bilanca za imenovani mesec pasivna za 116.6 milijona dinarjev. Če pa vzamemo vseh letošnjih 10 mesecev, pa ugotovimo, da je bila naša trgovinska bilanca aktivna za 730 milijonov dinarjev. Izvoza je bilo namreč za 5 milijard in 613 mili-
AKO
tmmsmmmmsvm®msm>t :m< ymamomom HOČETE BITI ZDRAVLJENI OD ODGOVORNEGA ZDRAVNIKA zatecite se k
Dr. A. GODEL
AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH
KRVNE IN KOŽNE BOLEZNI ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNO
že: ske bolezni, bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specijalisti ra pljučne, srčne, živčne in reumatične
bolezni
ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE
Sprejema se od 9 do 12 in od 15 do 21 ure. GOVORI SE SLOVENSKO CALLE CANGALLO 1542
Trgovina čevljev
B E L T R A M
Vsakovrstna izbera čevljev in copat.
Dto. Alvarez 2288 — Paternal
Buenos Aires
Aleksander Stoka
STAVBENO TEHNIŠKO PODJETJE
Se priporoča našim rojakom. ALVAREZ THOMAS 1035 U. T. 54 - 2756 Buenos Aires
SABOR PRAVOSLAVNE CRKVE
Arhijerejski sabor srbske pravoslavne cerkve se je sestal pod predsedstvom patriarha dr. Gavrila v Beogradu. Zbrali so se skoraj vsi pravoslavni episkopi in se udeležili najprej slovesnosti v patriarhijski kapeli, na kateri je patriarh poudaril pomen sedanjega zasedanja, rekoč, da "mora srbska pravoslavna cerkve prav sedaj podvojiti svoje napore za koristi srbskega naroda". Potem so odšli vsi v zborovalno dvorano, nakar je patriarh začel zasedanje. Izvolili so posamezne delovne odbore. Zasedanje je trajalo teden dni.
Stavbinska stavka naglo končana
V soboto 21. septembra dopoldne so tudi v Ljubljani agitatorji sprožili nepremišljeno in protizakonito stavko stavbinskega delavstva, ki je bila prav za prav odmev v Mariboru začete stavke. Ne izdamo nobene skrivnosti, če povemo, da sta bili obe stavki sproženi po skrivnih navodilih od "zgoraj" in sicer od tistih propagatorjev, ki so mislili, da je zdaj najbolj primeren čas za to, da se z draginjo razburijo množice. Oblastem je bilo že od srede avgusta znano, da so komunistični agitatorji nadelu in da pripravljajo akcije, ki naj bi pokazale, kako močna je podtalna in ilegalna organizacija. Zato napovedani stavki v Maribora in v Ljubljani nikogar nista presenetili. Pač, presenetili sta najbolj organizatorje stavk same, ko so videli, kako malo razumevanja ima trezno in razsodno delavstvo za njihove bojevite fraze. Presenečenje je bilo zanje tem hujše, ker so povsod
RESTAVRACIJA
"PRI ŽIVCU"
kjer boste postreženi z dobrini vinom, pristnim pivom in vedno svežo domačo hrano. Prostori pripravni tudi za svatbe.
Oprava in sobe za prenočišče popolnoma prenovljene Rojakom se priporoča lastnik
EMIL ŽIVEC
Osorio 5085 — La Paternal
Zobozdravnica
BERTA KURLAT SCHIFFRIN
Sprejema vsak dan od 2 popoldne do 8 ure zvečer. Kdor si želi zdraviti ali staviti zobe naj se dogovori za čas. Delo trpežno — Cene zmerne. RODRIGUEZ PEÑA 594 Prvo nadstropje Bs. Aires	U. T. 35-3594
POSLUŽUJTE SE PODJETIJ, KI OGLAŠUJEJO V NAŠEM LISTU!
Kavarna in pizerija
Razna vina — Vsakovrstni likerji in vedno sveže pivo.
Rojakom se priporoča
PETER FILIPČIČ
WARNES 2101 esq. Garmendia
U. T. 59 - 2295 La Paternal	Bs. Aires
ZOBOZDRAVNIKA DRA. SAMOILOVIC
de Falicov in DR. FELIKS FALICOV
Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 ure. DONATO ALVAREZ 2181 U. T. 59 - 1723
Ana Ch
rpova
Slov. babica
dipl. v Pragi in Bs. Airesu, z večletno prakso v praški porodnišnici ter v tuk. bolnici "Raw-son", se priporoča vsem Slovenkam. Sprejema penzionistke iz mesta in z dežele v popotno oskrbo. Cene izredno nizke. Postrežba prvovrstna.
ENTRE RIOS «21
U. T. 88, Mayo 8182
že takoj prvi dan spoznali, da de-1 jo škodo, ki jo je te dni delavstvo
imelo!''
Mi smo pa mnenja, da je edino pravilno, če tiste, ki nočejo poznati zakona, tudi zakon ne prizna in jim odpove svojo zaščito. V teh težkih časih, v katerih živi vsa Evropa, bi nobena druga država tako blagohotno ne postopala s hujskači, kakor postopajo pri nas. V Zagrebu so pri zadnji stavki pekovskega delavstva nahujskane stavkajoče sicer pustili nazaj na delo, hujskače pa so pridržali in jim obetajo prisilno bivanje.
Pri nas v Sloveniji pa takega zdravila ne potrebujemo, ker sodimo, da se bo delavstvo brez tega lahko otreslo nadležnih hujskačev. — Praz zato pa, ker se je slovenski stavbinski delavec v tem gibanju pokazal tako treznega in pametnega, je dolžnost vse javnosti, da njegove res upravičene zahteve podpre in skuša uveljaviti. — Naj bi anketa to dejstvo tudi upoštevala in pravilno precenila!
lavstvo poziva na stavko sploh ne mara sprejeti in da ogromna večina delavstva s prikritim ogorčenjem in nejevoljo pod pritiskom odhaja od dela.
Stavko je popolnoma nenadno in protizakonito sprožil Savez gradje-vinskih radnika, ki je izigral Narodno strokovno zvezo in Jugoslovansko strokovno zvezo, s katerima je nekaj časa razpravljal o skupnem nastopu za nove mezde glede na novo uredbo o minimalnih mezdah, ki daje banu pravico, da za preproste delavce mezdo zviša na G din na uro, za kvalificirane pa tudi nad to višino, že sredi onega tedna posredovala pri g. banu za stavbno delavstvo v tem smislu. Preden bi torej delavstvo, ki v sedanji draginji res težko shaja, na miren način doseglo zboljšanje svojih dohodkov, je bilo po mnenju marksistov treba storiti še nekaj, kar bi omogočilo, da bi šla njih pšenica v klasje. Pa so pohiteli in v petek dopoldne postavili zahteve, pri čemer so se smatrali za predstavnike vsega delavstva in zahtevali ugoden odgovor v roku 24 ur. Ker so vedeli, da ubirajo protizakonito pot, saj niso poskrbeli niti za možnost pogajanj, so kar hitro vnaprej dali natisniti letake, ki pozivajo na stavko. Sami so čutili, da z lepaki še ne bodo prepričali delavstva o potrebi za stavko, zato so šli po pomoč.
Ker med stavbinskim delavstvom ni bilo dovolj navdušencev, ki bi bili pripravljeni pomagati uvajati stavko, so si izposodili brezposelne iz drugih strok in na koncu tudi "štokglajzarje". S pomočjo teh so na hitro roko sestavili skupine, ki so prvi dan stavke nosile navdušenje od stavbe do stavbe. Ker navdušenje samo ni zaleglo, so se skupine posluževale groženj. Delavstvo na stavbah pač ni bilo poučeno o pravih organizatorjih stavke, zato ni nič čudnega, če je odnehalo in tu in tam zapustilo delo, čeprav nerado. Tako je v soboto samo v Ljubljani okrog 600 delavcev pustilo delo s skrbjo v srcu, kaj bo, če se stavka hitro ne konča.
Že nedelja pa je prinesla vsemu delavstvu točno sliko o započetem stavkovnem gibanju. — Delavci so videli, kam pes taco moli in da naj bi bili le sredstvo za dosego vseh drugačnih ciljev, kakor pa delavskih interesov. Zato je v ponedeljek na mnogih stavbah prišlo na delo že skoraj vse tamkaj zaposleno delavstvo. Pristojni činitelji pa so poskrbeli, da priganjači niso mogli več nadlegovati delavstva, ki je hotelo delati, ne pa nasedati hujskačem.
V	torek je stavkovno gibanje že popolnoma splahnelo in so se zdržali dela le najbolj navdušeni agitatorji, čeprav so spoznali, da se je njihov načrt popolnoma ponesrečil. Nič čudnega ni, če se sedaj med seboj tolažijo, da bo v kratkem izbruhnila "generalna" stavka. S to generalno stavko so se namreč tolažili tudi njihovi tovariši v Mariboru.
V	sredo pojde delo že popolnoma v redu izpod rok na vseh stavbah, prav tako pa smo obveščeni, da bo na banski upravi v najkrajšem času razprava glede na predloge, ki jih je stavila ZZD za zboljšanje mezd stavbnemu delavstvu. Če pogledamo v zadnja leta, moramo priznati, da so naše oblasti v vseh primerih, ko so bile zahteve delavstva upravičene, našle vedno primerno rešitev za eno in drugo stran. Zato lahko de lavstvo pričakuje, da bo tudi to posredovanje imelo popoln uspeli, s čemer bo zboljšano gmotno stanje stavbnega delavstva, čigar položaj je tem bolj neprijeten zaradi tega, ker je stavbno delavstvo izrazito navezano samo na letno sezono in mora čez zimo živeti od svojih prihrankov.
Delavstvo se danes le sprašuje, kaj bo s tistimi, ki so ga hoteli zapeljati ter so pri tem izigrali zakon. Prav tako se delavstvo upravičeno sprašuje, ali bodo brezvestni krivci, ki so velikemu številu delavstva održrli nekaj dni zaslužka, to škodo povrnili'/ Dobro je dejal delavec:
"S tujim denarjem skušajo na-hujskati delavstvo proti samemu sebi in proti njegovim koristim, sedaj
Poplave v Sloveniji
Celjska okolica pod vodo
Ni še dober mesec, ko je bila celjska okolica od povodnji hudo prizadeta. Deževje jesenskih dni je zopet prepojilo zemljo. Dne 15. sept. ves dan in proti večeru so se nad mestom valili črni oblaki. Okoli 21. je pričelo močno deževati in je naliv trajal vso noč.
Vsa celjska okolica je v smeri od Sv. Jurija proti Celju poplavljena od Voglajne, ki se je razlila iz svoje struge. Pod vodo je del Zavodne, Cesta na grad in ves tamošnji okoliš. Pod viaduktom pod pošto so spet postavili zasilni leseni most. Savinja je poplavila Masarykovo nabrežje in vdrla v gornji del mestnega parka. Pod vodo je tudi otok okoli gimnazije, vendar pa poslopje samo ni prizadeto. Koprivnica je poplavila okolico okoli deške okoliške ljudske šole, kjer danes zaradi tega ni bilo pouka. Tudi vrtovi v Aškerčevi ulici so pod vodo. Savinja je poplavila tudi velik del Savinjske doline. Današnja povoden j je največja po regulaciji Savinje, saj je ta dosegla 2.5 m nad normalo.
V Ptuju
Neprestano deževje je povzročalo nove poplave. Večja poplavna nevarnost je grozila Rogoznici pri Ptuju, kjer je voda poplavila polja in vrtove. Ponekod so preplavljene tudi ceste, tako da je bil promet prekinjen ali pa zelo otežkočen. Na nekaterih mestih je voda silila celo v hiše in zalila kleti.
tega trto uničil še mraz. Da bi zima toliko škodovala trti ko letos, tudi starejši ljudje ne pomnijo. Baje je v 1. 1879 od mraza bilo uničenih skoraj polovico trt.
Tudi v našem mestu so se vse življenjske potrebščine podražile. Cena vinu je že poskočila od dosedanjih 10 ali 12 na 12 ali 14 din. Veliko povpraševanje po koruzi, ki jo okoličani največ vnovčujejo v bližnjem Zagrebu in to na debelo kg. po 1.75 do 2 din, dočim jo v našem okraju ponujajo po 1.30 do 1.50 kg. Na trg v Zagreb vozijo vnovčevat celo iz oddaljenega Novega mesta. Hrvai-ski krompir pa prodajajo v Zagrebu na debelo po 1.50 do 1.75. Seveda je hrvatski krompir slabše kvalitete. Žita vseh vrst se ni pridelalo manje ko prejšnja leta; cene pa so se kljub temu dvignile.
ZA POUK IN ZABAVO N A Št~MOŽJE
Anton Janežič
Dravinjska dolina ponovno poplavljena
Dne 16. septembra je dolino doletela ponovna nesreča. Zaradi močnega naliva je nastala povodenj. Obširen del doline je od. Konjic proti Makolam spremenjen v veliko jezero. Voda je poplavila travnike in njive, zdrla v kleti in spodnja stanovanja, preplavila cesto. Pekel, Sp. Poljčane ter Lušečko Vas, ki jih spaja s Poljčanami medsebojno most, so bili od Poljčan popolnoma odrezani. Šolarji niso mogli v šolo. Ceste so na več mestih pod vodo in je prehod tudi z vozili ogrožen. Deloma je pod vodo tudi konjiška proga.
Razen Dravinje je prestopila bregove tudi Brežnica, ki je tudi napravila znatno škodo. Okrog Dravinjskega mostu se zbirajo ljudje, ki bi radi po opravkih in opazujejo sliko vodnega razdejanja V vodi je tudi električna centrala. Zaradi poplavljene ceste so morali izostati danes tudi dijaki srednjih in meščanskih šol, ki se vozijo z vlakom v Maribor, odnosno v Slov. Bistrico.
KRIŽEV POT VOJNEGA UJETNIKA
Murska Sobota. — Matija Horvat iz Otovcev v Prekmurju ima za seboj burno življenje. Pred svetovno vojno se jeporočil in kot mlado po-ročenec koval načrte, kako si bo na svojem posestvu ustanovil miren dom. Nastala pa je svetovna vojna in Horvat je moral k vojakom v Galicijo. Koj pri prvem spopadu je prišel v rusko ujetništvo, odkoder se ni mogel javiti domačim. Doma so ga čakali in upali, da se bo vsaj po vojni javil. Preteklo je 10, preteklo je 20 let, odkar je Matija Horvat šel k vojakom, toda o njem ni bilo glasu. Vsi so bili prepričani, da je že davno mrtev, in so ga medtem tudi razglascili za mrtvega. Njegova žena se je vnovič poročila in je v drugem zakonu tudi rodila otroka.
Pred dvema letoma pa se je nenadno pojavil pogrešani Matija Horvat. Dve desetletji je živel v tujini, toda želja, da spet vidi domačo grudo, je bila tako močna, da je tvegal pot iz Rusije. Mnogo je pretrpel v svojem življenju in dosti se je moral mučiti, da je prišel nazaj. Razumljivo je bilo njegovo razočaranje, ko se je vrp.il domov in našel na svojem posestvu drugega gospodarja — moža svoje žene — veliko. Nikakor mu ni šlo v glavo, da je u-radno razglašen za mrtvega. Zahteval je svoje posestvo nazaj in se spustil v pravde.
Po mnogih razpravah je napo-¡ sled dobil Horvat svoje posestvo nazaj. Zakon je bil na njegovi strani in je razsodil njemu v prid. Vendar pa je bilo posestvo prezadolženo in upniki so predlagali dražbo, ki bi se morala izvršiti te dni. Horvat seveda s tem ni bil zadovoljen, Na dan dražbe je prišel v Mursko Soboto in zahteval, naj dražbo ustavijo. Sodišče mu kajpaj ni moglo ugodili. Horvat je razjarjeno stopil v sobo sodnega predstojnika dr. Rumenjaka, kjer je bilo več ljudi, in ponovil svojo zahtevo o ustavitvi dražbe. Ko tudi sodni predstojnik ni mogel ugoditi njegovi želji, je Horvat dvignil palico, na kateri je imel pritrjen šiljast železen klin, in zamahnil proti predstojniku, ki se je pa hitro umaknil, da se je izognil udarcu. Matijo Horvata so aretirali in oddali v zapore okrožnega sodišča. Dvajset let je živel z doma in ko se je vrnil iz ujetništva v domovino ,da bi spet naprej obdeloval svoj košček zemlje, je bilo posestvo v drugih rokah. Iskal je pravice in si pripravdal posestvo nazaj z dolgovi, ki so mu spravili imetje spet na boben. Jeza ga je zapeljala k nepremišljenemu dejanju, ki ga je zdaj privedlo v zapor.
SLABA VINSKA LETINA
Brežice. — Vinogradniki pravijo, da je letos malo vina. Kriva je pretekla mrzla zima, ki je precej prizadejala trti, kar se je poznalo šele v pozni jeseni, ko je bil pridelek pospravljen. Januarski mraz je uničil skoraj tretjino vseh trt, da niso rodile sladkih grozdov v takšnem iz-bbiljii ! kó prejšnja leta. Lanska trgatev je bila ena izmed redkih, saj so se brajde kar lomile pod sladko težo. Znano pa je, da vsaki dobri pa naj še s tujim denarjem poplača- letini sledi slabša, letos pa je poleg
ALI SI ŽE PRIDOBIL NOVEGA NAROČNIKA ?
Slov. Babica
FILOMENA BENEŠ-BILKOVA
Diplomirana na Univerzi v Pragi in v Buenos Airesu Ordinira od 9 zjutr. do 9 zvečer LIMA 1217 — BUENOS AIRES U. T. 23 - Buen Orden 3389
Malo je mož, ki bi vršili s tako vztrajnostjo svoje poslanstvo, kakor je to delal Anton Janežič, rojen 19. decembra 1828 v Lešah, mali vasici velike šentjakobske fare v Rožu. Njegov oče je bil premožen kmet, ki je dal izmed peterih sinov tri v višje šole, med temi tudi prvorojenca Antona. K tej fari spada tudi vasica Gorinčiče, rojstni kraj M. Aliada. Njegovemu preporoditeljskemu delu smemo pripisati, da so brali v Janežičevi rojstni hiši slovenske knjige in da je dovolil učitelj šentjakobske ljudske šole pri pouku tudi slovenščini skromen kotiček.
Leta 1838. se je odpravil Janežič v Celovec, kjer je obiskoval nemško šolo in vstopil dve leti pozneje v gimnazijo. V Celovcu sta zbudila Ahacel in Slomšek v večletnem delu zanimanje za slovenščino, ki je zavzemala zmeraj širše kroge. Na Ja-nežiča, ki se je sam učil slovenščine in prebiral slovenske knjige, pa je še posebno vplival celovški stolni kaplan M. Majar. Revolucija 1848 leta je tudi Janežiču določila delokrog: Ko je bilo določeno, naj bi se poučevali slovenski gimnazijci dve uri v slovenščini, se je javil za učitelja Janežič. Imel 92 učencev, ki jih je poučeval pet ur na teden, ustanovil pa je tudi slovenske učrie tečaje za uradnike in pravnike ter prevajal vladne razglase in deželni zakonik za Koroško. Leta 1853 je postal Janežič namestni učitelj in ko je položil izpit na dunajski univerzi, profesor slovenščine in nemščine na celovški realki ter je poučeval slovenščino tudi na gimnaziji. Že leta 1866. je moral opustiti radi bolezni pouk na gimnaziji. Iskal je zdravlja v Lešah in Porečah — a zaman. Jeseni 1868 ni mogel več v šolo in leto pozneje, 18. septembra 1869. je umrl.
Ivo je pričel Janežič poučevati slovenščino, ni bilo potrebnih učnih knjig; radi tega je sam sestavil najnujnejše pripomočke: vadnico, slovnico in berila. Napisal je učno knjigo slovenščine za Nemce (1849), sestavil "Ročni slovar slovenskega in nemškega jezika" (1850—1851) in "Slovensko berilo za Nemce" (1854). Tem knjigam, ki so bile namenjene pouku slovenščine na podlagi tujega jezika, so sledile knjige za Slovence, ki so vsaj v govoru obvladali svoj jezik: to je bila "Slovenska slovnica" (1854), "Cvetnik, berilo za slovensko mladino" (1865-1867) za nižje razrede in "Cvetnik slovenske slovstvenosti" (1868) za višje razrede. Kako potrebne so bile vse te knjige, nam pričajo številne izdaje, ki so jih doživele; iz "Cvet-nikov" so se pozneje razvile Čitanke za prvi do šestega razreda srednjih šol, njegova slovnica, ki jo je izpolnjeval in jo pošiljal tudi' drugim jezikoslovcem v popravo je pripomogla k enotnosti slovenskega književnega jezika ter je doživela deset izdaj in je služila dvainšestde-set let pouku slovenščine na srednjih šolah in vsem, ki so potrebovali slovniški pouk v slovenščini; njegov besednjak pa je še danes najboljši slovenski ročni slovar.
Leto 1848 je rodilo Slovencem več listov, ki so bili namenjeni politiki, leposlovju ali mladini, a v razmerah, ki so sledile prvemu navdušenju ter radi nastopajoče reakcije, so kmalu prenehali. Tako je prenehala po treh mesecih, leposlovju namenjena "Slovenska Čbela" (1850), ki jo je Janežič nadomestil s "Slovensko Bčelo". A tudi ta poskus so še ni posrečil. Janežičeva "Bčela", pri kateri so sodelovali mladi Trdina, Svetec, Valjavec, Levstik in Jenko, je prenehala že Čez tri leta. Medtem so doraščale nove moči. Leta 1854 so ustanovoili ljubljanski osmololci tajno društvo ter izdajali pisan list "Vaje" v katerem so pri^bčevuli svoje pesmi, ocene in druge spise. To so bili znanivei nove dobe slovenske književnosti, ki ji niso več zadoščale Bleiweisove "Novice". Ko je ustanovil Janežič 1854 leta "Glas-
nik slovenskega slovstva" in ga nadaljeval 1858. z "Glasnikom slovenskim" so se ga "Vajevci" oklenili. Z "Glasnikom", ki je izhajarenajst let (1858—1868), je ustanovil Janežič prvi slovenski pravi leposlovni list, pri katerem so sodelovaii, razen že prej imenovanih, še Cegnar, S. Gregorčič, Stritar, Erjavec in Jurčič. Bile so to mlade sveže sile, ki jih je zbral Janežič okrog sebe. Prve slovenske novele in povesti, Jenkove in Gregorčičeve pesmi, Levstikova in Erjavčeva poučna proza, to vse daje "Glasniku" značaj književnega lista, ki si je postavil nalogo smotreno gojiti višjo književnost, zbuditi zanjo med razumni-štvom zanimanje ter združiti pisce in bravee v eno družino.
' To ni bila lahka naloga! Večini slovenskih bralcev so zadoščale Bleiweisove "Novice" in bilo je treba šele vzgojiti rod, ki se je pričel zanimati za leposlovje. Naročniki Janežičevih izdajanj so bili predvsem dijaki in duhovniki. Še težje je bilo Janežiču in "Glasniku", ker ni našel pri Bleiweisu nobene podpore ; ta se je namreč bal za prvenstvo svojih "Novic". Ko je nastopil Levstik za svobodo kritike in prišel z "Novicami" ter Bleiweisom v ostm nasprotstvo, in ko je par let pozneje podrl Stritar v "Glasniku" slavo noviškega pesnika in Bleiweiso-vega ljubljenca Koseskega, je moral "Glasnik" prenehati. A ledina je bila zrahljana, tla so bila pripravljena, vzgojen je bil naraščaj in 1870. leta je nadaljeval in izpolnil "Glasnikovo" delo Stritarjev dunajski "Zvon"; dozorel je čas Levstika, Stritarja in Jurčiča.
Zraven "Glasnika" je osnoval Janežič tudi "Cvetje iz domačih in tujih logov", ki je bilo namenjeno obširnejšim pripovednim spisom, izšlo ga je dvaindvajset knjig. V "Cvetju" so izšli daljši slovenski pripovedni spisi, med drugimi tudi prvi slovenski roman, Jurčičev "Deseti brat'', in številni prevodi iz svetovnega slovstva. Vse te zbirke so bile namenjene gojitvi višje književnosti. Književnost za priprosto ljudstvo je gojila "Mohorjeva družba", kjer je sodeloval tudi Janežič in urejeval družbene "Koledarje" in "Večernice". Še tik pred smrtjo je-osnoval poljudno leposlovni in poučni list "Besednik" (1869), ki je svojega ustanovitelja preživel za par let.
Janežič ni bil duševni vodja mladine, ni bil njen organizator — bil je kvečjemu njen vodja v jezikovnih stvareh — a omogočil ji je pot v javnost. Bil je mož čudovite delavnosti in vztrajnosti, neobičajne nesebičnosti in nepristranosti, ki je zasledoval samo en jasno začrtan cilj: kulturni napredek Slovencev. To je bilo mogoče doseči le po organizacij i književnega dela, organizaciji, ki naj obsega pisce in bralce. Ločil je višjo književnost od poljudne, omogočil je tako prvi stik s svetovno književnostjo in ji pridobil bralce, drugi pa odprl pot med ljudstvo. O vsem tem je Janežič morebiti na tihem premišljeval in ugibal, ni pa o tem javno razpravljal, ker je sledilo njegovim mislim vselej dejanje. Bil je vrtnar, ki je "sadil, gojil cvetice poezije nam po dobravi, pusti prej in goli."
Krojačnica 'Gorica' Franc Leban
WARNES 2191 Bs. Aires
Nasproti postaje La Paternal
KADAR IŠČETE SLUŽBE obrnite se na rojakinjo
Berto Cernic
DORREGO 1583 — Gs. Aires
U. T. 54 - 3588
Med Claypole in Llavallolom
Oni dan sem se nameniLv (Jlaypo; le, da obiščem čast. g. Ki'siiaka, ki je profesor v Cotolengu.
Že par dni me je čakala tista pot, da mu neseni slovensko slovnico; toda tja doli v "caiiipo" se pa res ni predrzniti, kadar so deževni dnevi. Človeka ni strah vode. Saj je tako nič na glavi ne ostane, skozi kožo pa tudi ne gre... Toda tista mastna packa, katere človek ne more niti prebroditi niti preplavati, in če srečno prehodiš namenjeno pot, potem ne boš samega sebe več spoznal iz blata.
Oni dan se je pa solnce spet lepo nasmehi j alo.
Pa pojdimo!
Na Konstitucijonu sem kupoval vozni listek, pa glej tik pred menoj neko redovnico.
Gleda me.
Saj mi ta obraz ni nepoznan. In tale dva otroka?
Hm? Toliko je ljudi, ki so si podobni. Nosove imamo pa vsi sredi obraza...
"Ali me ne poznate več", me je vprašala po špansko.
Tedaj sem se domislil. Da saj res! Ko sem bil še pri sv. Antonu, tamkaj je igrala na orgije, tamkaj je imela na skrbi oltarne prte in hosti-je. Toda tedaj je nosila svetno obleko.
Spomnil sem se težav, s katerimi se je borila ona in njene tovarišice. Več deklet se je namreč zavzelo, da se hočejo otresti posvetnega življenja. Toda zastonj so poskušale v mestu. Otvorile so zavetišče za otroke, toda bila je težava s plačevanjem stanarine. Živele so siromašno, da so se kar na steblu sušile. Njihove gojenke, same sirotice, so bile pa rožnatih lic. Pač niso vedele, da je za ceno velikih žrtev, in da so lačen tiste, katere jim dajejo jesti...
Vsega tega sem se spomnil, ko sem prepoznal v tisti redovnici ono gospodično.
Kmalu mi je razložila, kako so se rešile težav in sedaj so na trdnih tleh. V Temperleju imajo hišo, ki jim jo je poklonila neka družina z namenom, da ustanove tamkaj otroški dobrodelen zavod in sedaj jim gre dobro.
"Dios aprieta pero no ahoga", tako je pristavila in me povabila, da me vsak dan pričakujejo.
Kmalu, morda še danes se ogla-tako sem zaključil razgovor,
sim
kajti že je bila zadnja minuta.
Tja čez Avellanedo in Temperley, je šlo. Kar urno in brez postanka. Vlaku se je kar mudilo, ker je bil namenjen še dosti dalje kot jaz. Prav v Chascomus je hitel.
Brez posebnih težav sem preska-kal široke blatne kolovoze do sirotišnice v Claypole, kjer živi naš rojak, do katerega sem bil namenjen. Veselo so žvrgoleli ptiči po gostem drevju, razposajeno se je smejalo cvetje po travnikih, solnce pa je lilo svetlo luč čez jasno nebo.
Le v Cotolengu je vladala svečana tihota.
Bil je namreč čas duhovnih vaj za redovnike "Božje Previdnosti", h katerim spada tudi naš rojak dr. Kisilak. Daleč gori od Čaka in iz vseh strani so prišli njihovi duhov-niki-misijonarji, da pregledajo v' globokem premišljevanju, če svoje delo vrše res tako, kot je v božjo čast in v blagor bližnjemu; če se ni urinilo kaj preveč samoljubnega, preveč neduhovskega v njihovo apostolsko delo.
V takih važnih opravkih sem moral seveda tudi jaz kar najbolj okrajšati svoj obisk. Na kratko sva uredila zadeve radi katerih sem šel tja in še mnoge pozdrave mi je naročil za vse ropake in nato sem že iskal spet pot nazaj, da izpolnim še drugi del načrta.
Pa bi človek kar postal prisluškujoč prelepi idili zunaj v polju in v senčnem drevju tako polnem pomladnega veselja in življenja. Saj se zdi, da vse kar prekipeva radosti in veselja, svežosti in pesmi. Edino kar je kazilo, to idilo so bile umaza ne luže, ki jih je pa tudi solnce vedno bolj utesnjevalo.
Torej dalje! Že je brzel dieselov vlak sem od Ranelagha. Brez zamude sem bil v Temperleju in v Llava-llolu.
Llavallol! Pa ne mislite, da sem šel tja na pivo, ki pravijo, da ga j prav dobrega izdelujejo. Pač pa sem stopil, da obiščem našega starosto Franca Kraševca, ki se podpisuje na spisih Dalibor.
Začudeno je pogledal iz množice knjig, ko sem vstopil. Bil je ravno na delu, da sestavi stran "slovenske zgodovine" za Duhovno Življenje.
To in 0110 sva se imela pogovoriti, nato sva pa krenila dalje, da poiščeva še Andreja Kranjca!
Saj pravim, da kranjca človek povsod najde! Če ni pravega, je pa ponarejen. In oni Kranjec je — iz Štajerskega, iz Haloz. Žena je pa iz Prekmurja.
Sredi bogato zasajenega vrta, polnega zelenjadi, cvetja in sadja vseh vrst, je imela žena opravke. Njej pač ne more biti dolgčas. O tem dobro priča lepi vrt.
Še hip, pa je bil doma tudi mož. Njegovo delo je v pivovarni, kjer dela — sode!" "Tonelero" se pravi po špansko, doma smo rekli '' pintar", knjige pa pravijo "sodar". V Halozah pri sv. Barbari je bilo treba marsikak sod predožiti, poskobla-ti, novega narediti! Andrej Kranjc je šel pa v svet in poskusil srečo tukaj. Pa je bilo marsikaj, kar je doživel. Ni bila vedno sreča, ki se je včasih grdo na glavo postavila. Poskusil je na Avellanedi v oljni tovarni, delal sode v Novi čikagi..., še in še je poskusil in nazadnje je srečno prijadral v pivovarno Llavallol, kjer si je postavil sedaj prijazen dom, kjer ima gotovo delo.
Samo, ko bi človek ne imel toliko težav z zdravjem! No ja! Pa še hvala Bogu, da smo tukaj. Vsaj kano-nov ne poslušamo! Kaj se vam zdi gospod Janez, kaj bo s to vojsko?
Tega pa jaz ne vem. Če bi se vedelo, kaj bo na koncu, se že ne bi več klali.
Zaenkrat pa naj Vam voščim vesele praznike! In prav srečno novo leto 1941!
Janez Hladnik
ocio O
D
C
aoiaoi
aoao
Prva slovenska radio-tehnična delavnica
Naznanjam cenj. rojakom, da se nahajam s svojo radio-teh-nično delavnico v ulici MAURE 3571 — U. T. 54-4650 (prej Andrés Arguibel 1468), kjer sem na razpolago cenj. kli-jenteli.
Konstrukcija prvovrstnih aparatov lastne znamke "Iliria "
J. KREBELJ saonoc	romoi ■ —
ZGODOVINSKI ROMAN
Caričin ljubljenec
Nadaljevanje 210
Gospodarica, volk je namreč bo-jazljivec, — kadar se človek bori z njim, mora samo paziti, da jih preplaši in da ne popusti.
Končno smo razpršili krdelo volkov.
Moji psi so raztrgali nekoliko volkov, moje in knezove krogle so storile svoje, tako da je ostanek zveri kmalu pobegnil čez strn in drn.
Nato sem lahko stopil k tebi, ki si ležala nezavestna na blazinah v kočiji.
Dvignil sem te s pomočjo kneza Ljapčinskega in te odnesel sem, v to gostilno. Mislil sem si, da stanuješ tu, ker je to v celi okolici edina hiša, kjer lahko odlična dama, kakor si ti, stanuje.
Carica mu ponudi roko.
— Po tvojem pripovedovanju vidim, du si me res rešil od gotove smrti, — reče ona. Če ne bi bil pravočasno prišel, bi me volkovi raztrgali.
Moram se ti torej zahvaliti.
Jaz ti bom tvojo uslugo poplačala!
Jaz sem odlična in zelo bogata dama in bi te brez daljnjega lahko bogato nagradila.
Toda mojo življenje je preveč' dragoceno, da bi ga lahko poplačala z denarjem.
Zato ti bom nekaj "drugega predlagala, Dany!
Stopi v mojo službo!
Pojdi z menoj v Petrograd! jpolúl boš sijajno livrejc kpegaj mlidftgli blaga, okrašeno z zratom!
Tvoje delo bo lahko, obstojalo bo; je v tem, da boš stal v moji kočiji, «o se bom vozila skozi Petrograd.
Ti boš moja straža!
Naučil se boš-jezditi in spremljal
írfífcfli
me boš na sprehode!
Vsakega meseca boš dobil svojo plačo. Če bom videla, da si pošten, spreten in zanesljiv, te bom povišala in nekoč boš lahko napravil še lepo kari j ero.
Ali si sporazumen, Dany?
Ponujam ti nekaj, česar drugače cigan nikoli ne bi mogel doseči.
Dany jo pogleda.
Njegove oči so se zasvetile.
Obi 'az se mu razvedri.
Pozlačena livrejo, lahko delo, obenem pa dovolj denarja, — življenje v odlični hiši, vse to zadostuje, da omami cigansko srce.
Toda trenutek pozneje že ugasne plamen v njegovih očeh.
Odločno odgovori:
—	Gospodarica, meni zadostuje, da si se mi zahvalila. Toda tvoj sluga nočem postati^ ker nočem nikomur služiti in zato te prosim, da me izvoliš milostljivo odpustiti.
-— Ti nočeš nikomur služiti? — vpraša Katarina. — Toda zakaj ne, cigan?
—	Ravno zato, ker sem cigan!
Navajen sem svobode, — in če
zapreš kako gozdno ptico v kletko, ti bo v kratkem času umrla.
Ptica nemore živeti v suženjstvu!
Ravno tako pa bi se zgodilo tudi z menoj, če bi ti prodal svojo svobodo !
Ne, če mi res že hočeš izkazati svojo hvaležnost, dovoli, da greni zopet, k ciganom, — s tem mi boš napravila največjo uslugo!
—Vsak cigan ne bi tako govoril, — reče začudeno carica Katarina, ki je neprestano gledala mladega in lepega Danya. ''1' 1'
—	Morda imaš prav, toda jaz i-»nam ¿ttl$Wfieben vzrok, da nočerii zapustiti svojih' bratov.
—	In sicer?
—	Gospodarica, jaz ljubim cigansko deklico, — ona l>o postala moja žena. Jaz pa veni, da moja Lalinka ne bi hotela zapustiti gozda.
Vein, da se ji niti od daleč ne bi
tako dopadel v svoji pozlačeni livre-ji kakor pa sedaj v tej svoji raztrgani ciganski obleki!
—	Dobro, — odgovori Katarina, — poklonila ti bom nekaj, kar bo predstavljalo zate veliko vrednost.
Ona se nasmehne in sname s svojega prsta zlat prstan, na katerem je blestel ogromen briljant.
—	Ali veš, kako se imenuje ta kamen? — vpraša ona.
v— Vem, — odgovori Dany.
To je briljant in ker je tako velik in čist, velja gotovo tisoč rubljev.
—	Ta briljant je mnogo dragocenejši, — reče Katarina. — Toda še več pa je vredno dejstvo, da prej-meš ta prstan ravno iz mojih rok!
Vedi namreč:
Ti si rešil življenje carici Katarini, rešil si rusko vladarico!
Ko je Katarina izgovorila te besede, je obstal Dany kakor okame-nel in je nepomično opazoval lepo ženo.
Toda takoj nato Se vrže mladi cigan na tla in položi svoje čelo na tla.
Komaj se je upal odpreti oči.
Toda Katarina mu zakliče:
—	Dany, poglej me, jaz, tvoja carica hočem s teboj govoriti!
Mladi cigan vstane.
Ni se bal carice, posno zvzravnan je stal pred mogočno Katarino.
—	Poslušaj me, Dany, — nadaljuje carica. — Poklanjam ti ta prstan, ti pa ga daj, če želiš, svoji Lalinki, kateri naj vedno krasi njeno ročico.
—	Da poklonim ta prstan svoji Lal inki? — vzklikne radostno mladi cigan. — Oh, velika carica, potem ga sprejmem, hvala ti!
Ona se bo veselila, ko so ji bo ta dragoceni kamen blestel nahpfcktu, da to je nakit, ki ga še nikoli ni imel noben cigan v rokah.
Žarki briljant !
Obenem pa še prstan, ki ga je no« sla sama velika carica !
Oh, velika carica, to je tisočkrat več, kakor pa sem zaslužil!
CERKVENI VESTNIK
29. dec. Maša na Paternalu. Molitve na Avellanedi. ' toiMVftiq
1. jan. Maša na Avellanedi za Fe-renca Vogrin.
5. jan. Maša na Paternalu za Jožefa Bizjak.
V SAN ANTONIO DE PADUA
bomo pohiteli 12. januarja. Vozni listki so že na razpolago in prosim, da si jih hitro preskrbite. Vlak odhaja iz Once (Subterráneo) ob 8.30 uri in se ustavi v Floresu in Linier-su.
Opozarjam na to, da ¿e zaradi kosila v San Antonio neprilika, ker je kraj majhen. Zato je poskrbljeno za skupen asado, katerega bodo deležni tisti, ki so si preskrbeli tudi tisto izkaznico, ki jo kupite ob enem z voznim listkom. Cena 1 peso za osebo Za otroke 0.50 $.
¡ zastal krst se bo ob tej priliki lahko uredilo. Prosim pa, da mi to pravočasno ¿avite, da si preskrbim ; potrebna dovoljenja. Zelo lepo ste povabljeni vsi, da to priliko izrabite tudi za prejem svetih zakramentov. Račune z Bogom je treba tudi urediti. V vseh navedenih krajih se bom zadržal toliko, da bo imel priliko za božje stvari vsak, kdor se bo zato hotel kaj potruditi.
Kdor bi imel kako sporočilo, naj javi na naslov: Janez Hladnik, Pasco 431, Buenos Aires.
S posebno prošnjo se obračam na rojake v Bariloche, da mi najdete kak primeren način, kako bi z ne preveč visokim stroškom mogel potovati v Plaza Huincul, da bi tja prišel v četrtek 23. januarja.
Vsem rojakom pa voščim prav srečno novo leto.
Janez Hladnik
ROJAKOM NA JUGU
Sporočam, da bom obiskal nekatere kraje letos v januarju in sicer po sledečem redu: 13. januarja v Lomi Negri, 14, 15. in 16. januarja v Bahiji Blanki, 17., 18. in 19. v Comodoro Rivadavia, 20., 21. in 22. januarja v San Carlos de Bariloche. Če bom mogel dobiti primerno zvezo bom 24. januarja v Plaza Huincul. 25. januarja pridem v Cinco Saltos, kjer bo maša v nedeljo 26. januarja ob 8 in ob 10 uri, tako kot lani. V pondeljek in torek bom obiskal še Villo Regino in nato se vrnem 29. januarja.
Ob tej priliki prosim vse rojake, da bi mi poravnali naročnino za Duhovno Življenje, pa če bi kdo tudi kaj priložil za kritje potnih stroškov, ki bodo veliki.
Kdor izmed rojakov ima kako neurejeno zadevo glede poroke, kak
V DAR DOBITE i|
na vsakih 6 slik, ki stanejo od ! 3—6 , lepo sliko v barvah. I Odprto tudi ob nedeljah.
Atelje MARKO RADALJ
Facundo Quiroga 1325
U. T. 22 - 8327 DOCK SUD
j TALLER DE CARROCERIAS
| "EL RAPIDO"
IVAN CERKVENIK
Í Barvanje sistema "Duco" — j Tapeciranje — Prevlaka — Ka-í bine — Karoserije — Poprav-Í	ljanje blatnikov
I ENTRE RIOS 310 QUILMES
U. T. 203 - 1298 Quilmes
j Krojačnica j
i
I Izdelujem obleke po najnovejši ? modi. — Cene zmerne. i
Rojakom se priporoča
Peter Capuder ,
AYACUCHO 975, U. T. 41-9718 j j	Buenos Aires	f
—	To še ne bi ničesar bilo, — odvrne Katarina, — če ne bi bil ta prstan še dragocenejši.
Dany, poslušaj me, zapomni si tole:
Danes nisi ničesar prosil.
Danes me nisi prosil za kako nagrado, ker v svoji preprostosti ne veš, kaj bi zahteval.
—	Zgodilo pa bi se lahko, da bo nekoč napočil čas, ko boš želel, da se ti kaj izpolni.
Takrat se spomni, da si rešil ruski carici Katarini II. življenje in da ti bo ona zato do smrti hvaležna!
Takrat pridi k meni, v mojo zimsko palačo!
Pokaži ta prstan in sluga te bo takoj prijavil, tudi če boš prišel v ciganski obleki.
Zahtevaj, da te odvedejo k meni,
—	tvoja želja se ti bo takoj izpolnila.
Jaz pa ti prisegam, da bom izpolnila tvojo željo, — vedno se bom spominjala, da si me rešil pred gotovo smrtjo!
—	Velika carica, — odvrne cigan, — ne verjamem, da bo kdaj napočil čas, ko bi te moral prositi za kako uslugo.
Toda če bo vendar kdaj napočil čas, da se bom moral nate obrniti, bodi prepričana, da ne bom nikoli stopil pred te z nečedno željo.
Prisegam ti pri Hekati, da sedaj niti ne vem, kaj bi si želel, ker imam največje bogastvo na tem svetu, — imam namreč ljubezen svoje Lalin-ke.
Toda Če te. ne¡ bom nikoli več videl, velika Katarina, potem vedi, da bo ta prstan — mladi ciga^.fjvjgi^ prstan visoko v zrak, da jjjft hlefitfil žarel kakor ogenj v sijaju solnca,
—	vedi, da bo prešel ta prstan na potomce, oče ga bo izročil sinu, ta prstan bo vedno svetinja našega plemena !
Imenoval se bo "Danyjev prstan" in bo vedno ostal last plemena, s
katerim sedaj potujem po svetu!
Mladi cigan se prikloni in poklekne pred carico.
On hoče ponovno poljubiti rob njene obleke, toda carica Katarina mu ponudi svojo roko.
On jo s spoštovanjem poljubi.
Katarina se poslovi od njega z blagimi besedami, nakar zapusti Dany njeno sobo.
Trenutek pozneje je slišala carica, da je odhajal iz hiše.
Psi so veselo zalajali, Dany pa je zapel neko cigansko pesem, ki jc zvenela napol veselo, napol turobne
Tako se je približeval, obkolj» od svojih psov, planini, kjer so nahajali njegovi ciganski šotori.
Ni minilo mnogo časa in cig Dany je izginil s svojimi psi v t< neni gozdu.
Katarina je zamišljeno gledal? njim.
—	Ti si svoboden kakor ptica zraku. Kjerkoli se ustaviš, si do kjerkoli iščeš hrane, jo najdeš!
Zavidam te, cigan, jaz, carica, hotela s teboj vedno menjati!
Onp se začne sprehajati po sob
—	Toda ne — ne,--doda I
tarina hitro, — sedaj vseeno ne i. hotela z nikomur na svetu menjat — Potemkin je zopet moj, — sedi bom zopet doživela vso srečo in sla življenja!
Katera žena v moji državi, kat< žena v Evropi se lahko z menoj ■ merja?
Mene ljubijo, — toda ta ljub/ ni samo radi mojega bogastva, mojega položaja, temveč radi n same.
Mene ljubijo, ker sem lepa' , Oh, s^čpa sem, kakor še n
Toda,#§fla¡j bom znala za srečo, držala jo bom z obem jima rokama, nikoli več me. zapustila.
Nihče mi je ne bo ugrabi) temkin bo do groba moj, P moj, — on ne bo več mislL Elizabeto Voromiov.
SLOVENSKI L B S T
List izdajata: "SLOVENSKI DOM" in KONSORCIJ

Pahič Stanko, dijak:
SPLAV IN ŽAGAR
Sobotno popoldne je bilo. Trški dečki so poležavali na soncu "pri treh otočičih". Na tem, od trga nekoliko oddaljenem kraju je bila rečica precej globoka, sredi nje pa so se dvigali trije otočki. To "otočje" so sestavljali v resnici trije veliki štori nekdaj še večjih hrastov, ko je še vodila struga bolj na levi. Voda je štore zanesla in odela z blatom, zlasla je trava, tako da je bilo še komaj videti temelj otočkov.
Ta kraj so si dečki Peter, Mirko, Janez izbrali za svoje kopališče in so povabili še nekaj drugih. Ob popoldnevih, ko ni imel nihče od njih kaj delati, so se kopali, večino popoldneva pa so preležali na pesku. Opazovali so okoličane, ki so po travnikih okoli rečice sušili seno in so bili prav zadovoljni, da jim je tako delo prihranjeno.
"Fantje!" je nenadoma planil Janez, naredimo si splav!"
To je bilo nekaj novega in dečki, naveličani vsakdanjega pustega poležavanja, so se te nove misli oprijeli.
"Saj res, splav!" so vzklikali, naredimo. ga!"
Peter pa se je mirno oglasil;
"Kje boš pa deske dobil?"
"Deske so postranska stvar," je navdušeno rekel Janez, "pri Lovri-novi žagi si jih izposodimo."
"Dobro, postranska stvar, kar izposodi si jih", je rekel Petere za-smehljivo,.ker si z Janezom nista bila preveč "na roko," vedel pa je tudi, kako nerad da Lovinov Žagar kako reč iz rok.
"Misliš, da si jih ne bom," je porogljivo odsekal Janez, ki je čutil, da bi mu Peter rad ugovarjal.
"Pazi malo, kako govoriš z mano!"
"Drži svoj nemarni jezik!"
Peter je planil, toda Janez ga ni čakal, ampak jo je na hitro nogo pobrisal.
"Sami si preskrbite deske," je križal od daleč in tisto popoldne ga ni bilo več blizu.
"Kaj se res ne moreš nikoli v mi-
Mladinski kotiček
ru pomeniti," je Mirko pokaral Petra, ko je spet sedel. Zmerom imaš neko kavsanje in prepir. Kdo nam bo zdaj preskrbel deske, ko je oni zbežal?"
Nande se je oglasil in obljubil, da si jih na žagi izposodi. Krenili so ob rečici do mostu in zavili čez. Med številnimi nerazžaganimi hlodi in kupi desk je bila velika lesena žaga. Voda, ki je po žlebu prihajala od potoka, je gonila veliko vodno kolo, od tam pa se je po plitvi strugi stekala nazaj v rečico. Za jelšami so fantje obstali. Nande pa se je napotil na žago.
Žagar je pravkar zaprl zatvornico h kolesu. Bil je star, dobrodušen možak, imel pa je napako, da se je hitro ujezil in v tej jezi se je včasih precej prenaglil. Na žalost pa ga Nande s te strani ni poznal in to se mu je otepalo. Ko se je prikazal na žagi, ga je Žagar ljubeznivo ogovoril:
"No, ti gospodič, kaj si mi prišel pomagat ?''
"Morda", je'enako priljudno odgovoril Nande in se približal "vozu". "Kot vidim, imate precej dela. Colarice ste žagali, ali ne?"
"Colarice, colarice", je pokimal Žagar in pričel vleči desko z voza.
"Nekaj bi vas prosil," se je opogumil Nande, "ali bi mi posodili takole tri deske."
"Tri deske. Ne, fant, tega pa ne morem. Ni moj les, dragec."'
"Nič zato, če ni les vaš. Saj 50 lahko tudi stare deske," je koval Nande svoje železo.
"Ne, ne. Iz tega še ne bo nič", je bolj trdo rekel Žagar, ki ni trpel u-govarjanja.
'' Zakaj bi ne bilo ? Stare deske veste!"
"Rekel sem, da ne," se je Žagar ujezil.
Nande je spoznal, da ne bo nič 0-pravil. Druga, manj poštena misel mu je padla v glavo. Takoj se je
je oprijel, Žagarju, pa je v "slovo" rekel:
"Skopuh ste, da veste očka."
"Kaj, pobalin... "
Žagar je pograbil cepin in ga v prvi jezi zalučal za dečkom, ki pa je bil že izginil.
"Zakaj ne, če ti je dovolil?" je de modroval za žago. l^a lastno pest si izposodim deske, saj Žagar ne bo videl, zvečer pa mu jih skrivaj pripeljem nazaj in bo. Samo tovariši ne smejo nič vedeti.
Za vrb j eni so ga čakali tovariši in ko je pritekel k njim, so ga obsuli z vprašanji. Rekel jim je, da si deske lahko vzamejo, samo Žagar da ne sme nič vedeti!
"Zakaj ne, če ti jedo volil?" je začudeno vprašal Peter.
"Ne'vem, kaj ga je pičilo," se je izmaknil Nande.	«j¡
Naskrivaj so si dečki izbrali deske in jih zvelkli k mostu. Povezali so jih z vrbovimi vejami in splav je bil gotov. Potihoma so odpluli po rečici nizdol in nihče razen Nande-ta ni vedel, da delajo, kar bi ne smeli.
Pri treh otočkih se je Peter odločil za nov načrt. Polovica bi jih naj zlezla na otočke, druga polovica pa bi jih naj napadal. Predlog je bil soglasno sprejet. En del s Petrom na čelu se je utrdil na otokih, ostali pa so pod Mirkovim vodstvom opremili "križarko" z blatnimi bombami, ki bi jim naj služile kot orožje. Tudi na otokih so jih imeli.
"Bitka" se je pričela.
S huronskimi kriki je zaplula Mirkova četa proti otokom. Bombe so pričele frčati v vse smeri in mokro blato je škropilo okoli. Srdito obstreljevana križarka se je vedlo bolj bližala. Borci na njej so imeli veliko grmado blata in tudi niso šte-dili z njim. Bombe so se prilepljale junakom na hrbte, prsi, vrat, Peter pa jo je dobil točno na sredo nosu, da ga je zadenski vrglo v vodo.
Splav je bil tik pred otoki. Mir-kovci so nameravali planiti na otoke in branilce lastnoročno pometati v vodo. Nasprotno pa so se slednji namerili ob ugodni priliki planiti na brod, kjer bi odločila rokoborba. Pred tem pa se je ozračje meglilo od bomb, ki so letele križem kražem in krik in vik je dal boju pravi obraz.
Končno je splav zadel ob obalo. Tedaj se je zgodilo nekaj smešnega. Splavarji so planili proti otoku, medtem ko so se ostali istočasno pognali proti splavu. Poti so se križale in zgodilo se je, da sta "vojski" trčili druga ob drugo tik na meji celine in vode. Uspeh je bil presenetljiv. Štirje so šli precej pod vodo, medtem pa so tudi splav odrinili in ostala dva nasprotnika, ki sta se spoprijela na njem, sta ga v vneti borbi obrnila. Valovi so ju zakrili...
Goreča bitka se je nadaljevala v vodi, pa ni prišlo do pravega razmaha, ker je bila voda pregloboka in so se morali branilci s plavanjem vzdrževati na površju. Zato so se vsi medtem ko so se soglasno "napili" vode, odločili za premirje in sicer so ohranili "status quo", s tem da so bitko črtali iz zgodovine. Proti taki modri razsodbi ni bilo nobenega ugovora.
Upehani so dečki zvlekli splav nekoliko na breg in polegli po pesku, da bi se odpočili. O bitki so se vodile ogorčene pripombe zoper junaštvo nekaterih branilcev. Peter, Ki mu je nekoliko otekel nos, je trdil:
"Rad bi vedel, kdo mi je zagnal tisto v nos. Škoda, da nisem videl, kdo je bil, drugače bi mu jih "nadeval", da bi... Auuu, aauuu..."
Te nenadne muzikalične glasove mu je izvabila trda pest Žagarja, ki se je pojavil za njim in ga kot najbližjega pograbil. Ko so ga ostali zagledali in videli, kaj počenja, so kot jata ptičev prhnili na vse strani. Še Peter bi bil rad storil po nji-
hovem vzgledu, pa ga je žagarjeva. pest neusmiljeno držala za levo uho> in uhljala na vse pretege.
. "Au, au... pustite me... au. .. saj mi boste uho odtrgali... au... " je vpil in se izmikal žagarjevi roki.
"Kdo ti je rekel vzeti deske, kdo?"... je govoril Žagar in mu priložil eno po licu.
"Kaj sem jih jaz vzel?" se je Peter ogorčeno uprl, ko je zvedel, kako je stvar.
"Seveda, prijateljček, ti, kdo pa drugi.''
"Kaj še. Pustite me pri miru!"
"Hm, bomo videli..."
Žagar mu je pridjal še eno, potem pa ga je čisto zares spustil. Peter se je prijel za boleče uho, a ni pobegnil.
"Praviš, da nisi vzel desk?" je rekel nazadnje in se ozrl po ostalih, ki so v varni razdalji motrili nenavaden prizor. Opazil je namreč, da ni prijel pravega.
"Kje le! Ampak Nande je rekel,, da jih lahko vzamemo."
"Kje pa je tisti Nande?"
"Tam nekje". Peter je pokazal na ostale.
Toda "tistega Nandeta" ni bilo več tam. Ko je spoznal, kako je skuhal, se je brž utrnil za rečico.
"A tako". Žagar je pomislil. "No,, potem pa ne zameri, da sem te malo pobožal.''
"Nič zato, če je tako", je rekel Peter, "ampak pobožali ste me precej krepko."
Tačas je žagar porinil splav v vodo, poskusil, če bi ga držal, si dobil kos deske in počasi zaplul po rečici navzgor.
Peter je gledal za njim, potem pa se je potipal po nosu in ušesu, spominih, ki jo je dobil v junaškem, boju.
Dve veliki solzi zdrkneta iz Kata-rininih oči in spolzita po njenem obrazu.
To so bile solze veselja, — solze sreče!
167. POGLAVJE Nuna Rosvita
Zapustili smo naša znanca Miro-viča in njegovo ženo Olgo, bivšo kneginjo Daškovo, v Petrogradu, kjer sta v samotni hišici srečno in ■iovoljno živela, vemo pa tudi, da 1 zahajala v nobeno družbo in 'o med ljudmi krožile o njiju iličnejše pripovedke, ovič in Olga sta pravkar sede-popoldanskem čaju in živahno jala.
'eš kaj Olga, vzklikne Miro-ies sem nerazpoložen za delo, li rajše še kaj iz svoje mla-. kako si prišla v samostan, »védala sem ti že, — odvrne — da so me šiloma odvedli v an in me tam krstili. In jaz bi orda postala dobra kristjan-ue bi bila marsikaj videla v mu, kar me je prepričalo, da tukaj vse samo komedija, enela sem po svobodi, po iu.
mostanu ni bilo zrcala. Toda pogledala svoj obraz na po-ezera, sem opazila, da sem le-
aarni ni bilo moških, ki bi mi toda ko sem stopala z dru-mami v dolgi, tužni povorki kovskih ulicah, sem opazila, 1 moški opazovali in med se-tali.
pa sem razumela besede, ki jal neki bogato oblečeni svojemu spremljevalcu, ko ;ledal:
ca škoda, — kaka večna bo ta lepota propadla v
Teh besed nikakor nisem mogla pozabiti. Preganjale so me v sanjah in jaz sem sklenila, da bom pobegnila.
—	Toda to je bilo zelo težko, kajti — nune so pripovedovale o strašni usodi neke sestre, ki je hotela pobegniti, — toda Mirovič, ta usoda je tako grozna in čudna, tako zanimiva da ti jo bom pripovedovala.
—	Pripoveduj, ljubljena! — vzklikne Mirovič.
—	To je zelo žalostna povest; — reče Olga, — jaz je nikoli ne smatrala za resnično, če ne bi pozneje našla v samostanu dokaza.
—	Poslušaj povest lepe nune Ro-svite, povest njene ljubezni in njenega trpljenja.
Olga se nasloni na blazino, ki se je nahajala na divanu, zapre za trenutek svoje oči in začne:
—	Deset let prej, predno sem stopila v moskovski samostan je postala nuna neka mlada deklica, ki je bila komaj šestnajst let stara. Ko je preživela tri leta v starodavnem samostanu kot pripravnica, se je popolnoma odrekla temu svetu, postala je nuna in je dobila ime Rosvita.
Nobena sestra je ni prekašala v pobožnosti. Bila je čista, nedolžna in dobra. Večkrat so slišali iz njene celice, da se je sama bičala, da se sama muči. Mučila je z udarci biča svoje telo, ki je bilo lepo, kakor Venerin kip,
Sama sem videla pozneje njeno sliko in zato ti jo lahko opišem. Predstavi si Madonin obraz, Venerino telo, prekrasni zlati lasje so se skrivali pod kapuco.
Bila je izredno lepa.
Mlada nuna je bila pobožna, toda ne samo na videz, temveč iz globokega prepričanja.
Njen oče je bil poljski plemič, ki je nekega dne v svoji jezi zabodel svojega prijatelja. Nesrečnež se je sam prijavil oblastem. Bil je obupan
in se je iskreno kesal svojega zločina.
Sodnija ga je spoznala krivim in ga obsodila na desetletno pregnanstvo v Sibirijo.
Zadnjo noč pred njegovim odhodom so mu dovolili, da ga sme obiskati njegova hčerka.
—	Ihte objame plemič svojo lepo hčerko in ji prizna, da ga vsako noč muči neka prikazen. Točno ob istem času, ko je zabodel svojega prijatelja, se pojavlja njegov duh v ječi. Prikazen stoji celo uro poleg njegovega ležišča in kaže z roko na svoja prsa, kjer se nahaja rana.
—	Oče, reče deklica — rešila te bom! Tako te ne morem rešiti tvoje strahovite kazni, ki jo moraš prenašati kot mož, toda rešila bom tvojo dušo! Žrtvovala bom svojo mladost in svojo srečo. Odšla bom v samostan, kateremu bom poklonila vse naše premoženje, nato pa, oče, bodi prepričan, bo grozna prikazen prenehala prihajati, potem ne bo nikoli več motila tvojega miru !
Plemič je rotil svojo hčerko, naj tega ne stori. Ni mogel prenašati misli, da se bo hčerka zanj žrtvovala. Toda deklica je bila močna in odločna narava, ki ni hotela več odstopiti od svojega sklepa.
Še-le zjutraj se je Rosvita poslovila od svojega očeta. Videla je še, ko so ga uklenili v težke verige in odvedli na dvorišče, kjer je že bil zbran transport dvajsetih kaznjencev. Videla je, da so vse te nesrečneže zvezali, nakar so jih surovi ko-zaki z bičem v roki odvedli. — Krenili so na mučno in strašno pot v Sibirijo.
—	Rosvita se vrne domov, proda celo svoje posestvo, dragulje in družinski nakit. Vnovčila je vse svojo dragocenosti in ko jo zbrala precejšnjo svoto, se je podala v Moskvo.
Rosvita sc napoti k opatinji sa-
mostana. Ko je ta videla mlado deklico popolnoma obupano in ko je slišala, kaj namerava, reče:
—	Dobro torej, Rosvita, sprejela te bom v našo skupno družino, pozabiti pa ne smeš; če se enkrat zapro za teboj vrata našega samostana, se ne boš mogla nikoli več vrniti v življenje! Za ta svet si izgubljena!
—	Nočem nazaj! Vedno hočem 0-stati tukaj! — odvrne odločno mlada deklica.
—Ne pozabi, — nadaljuje predstojnica, — da mora odslej tvoje srce pripadati edino le Bogu in moraš biti pripravljena na vstako službo, ki bi ti jo naš samostan naložil, opravljati boš morala vsako opravilo.
—	Ljubila bom samo Boga! — vzklikne Rosvita. Moje premoženje naj pripade samostanu. Nobeno delo ne bo zame pretežko!
—	Razen tega ne smeš pozabiti, — nadaljuje predstojnica z dvignjenim glasom, — da te ne sme omadeževati moška ljubezen! Ti boš postala Kristova nevesta. Tvoja usoda bo večno devištvo, obenem pa tudi nagrada!
Rosvita poljubi predstojnici roko in reče:
—	Častita mati, še nikoli nisem ljubila, nikoli ne bom ljubila, — moje srce bo pripadalo edino le Odre-šeniku!
Predstojnica samostana dvigne klečečo deklico, jo objame in reče:
—	Ostani pri nas!
—	Tako je Rosvita postala nuna. Med triletno poskusno dobo je morala delati kakor vse druge.
Dekleta, ki se odločijo za samostan, so podobne nežnim cvetom, ki so presajeni v tujo zemljo, na tuja tla. Rdečica jim gine z obraza, telo jim izgubi svežost, nežni obrazi postanejo oglati, njihovi pogledi so nezadovoljni, večno samozatajevanje je vzrok njihove žalosti.
Toda pri Rosviti ni bilo tako!
Čeprav je niso dosegli več zlati solnčni žarki, je vendar ostala tudi za samostanskimi zidovi sveža, lepa in mlada.
Čim bolj je delala, čim več se je mučila, tem lepša in bolj zdrava je bila. — Njena usta so bila rdeča kakor črešnja, njen obraz nežen kakor breskva in tudi njene oči niso izgubile svojega smehljaja.
Da, njene prekrasne oči so se smehljale.
Rosvita je bila predstojničina ljubljenka. Mlada sestra ni nikoli dala pov«da, da bi bila z njo nezadovoljna. Nasprotno, vedno je bila pri-so od nje zahtevali, pravljena storiti še več, kakor pa
Nekega dne so našli v Moskvi človeka, ki je na skrivaj prišel iz Kitajske v Rusijo.
To je bil mornar, ki je z rusko ladjo pripotoval na Kitajsko, kjer se je izkrcal in ostal. Toda kmalu ga je prevzela želja in hrepenenje po domovini in on se vrne.
Morda se je vrnil radi tega, ker se je čutil bolanega in je hotel umreti v domovini, želel je, da bi bil pokopan v svoji domači zemlji.
Branil se je, nikakor ni hotel, da bi ga poslali v bolnišnico. Naposled pa se jc nekega dne na ulici zgrudil na tla. Odnesli so ga v bolnišnico, ki se je nahajala poleg našega samostana.
Zdravniki so kmalu odkrili, da mornar bolehuje na strahiviti bolezni!
— Kitajski mornar, — tako so ga imenovali v Moskvi, — je bolehal na bolezni, ki je ljudem vedno vzbujala strah in trepet.
Bil je gobav.
Ta bolezen je na Kitajskem zelo pogosta, toda v Rusiji je ta slučaj vzbudil strah in grozo.
(Nadaljevanje)