URN_NBN_SI_DOC-DZ3NVDNO

D O K U M E N T A C IJA IN K N JIŽ N IČ A R ST V O SONJA LEDINEK Z nanstvena lite ra tu ra je po d ru g i s vat ovni vojini tak o n arasla, da znanstveniki in teh niški stro kovn jak i zelo težko zasledujejo^ včaisili p a sploh n e .m orejo sled iti vsem p u b lik acijam , k i so za n jiho vo delo važne. Zelo p rim e rn o je označil to s ta n je znani an glešk i z n a n stv e n ik prof. B ernal, k i p rav i, da je daines laže od­ k r iti novo d e jstv o a li u s tv a riti novo te o rijo , k a k o r p a se p re p ri­ č a ti o tem , d a teg a še mi mihlče o d k ril a li u stv aril. C elotna z n a n ­ stv en a p ro d u k c ija j e po vse,m sv e tu dosegla visoke številke. Piri tem mislimo zlasti na periodične strokovne časopise in revije, ki od 20-ih le t našega sto letja d a lje p rih a ja jo vedno bolj do izraza te r izp o d riv ajo stro k o v n e in znanstvene k n jig e, k e r h itre je in neposredneje p ren ašajo izkušnje in originalna dela. Vzrok tem u p re h o d u od k n jig e n a re v ije j e m ed m nogim i d rug im i tudi vedno h itre jš i razvoj in d u strije , is tern v zvozi p a p rib liž e v a n je znanosti p ra k si. P o n eu rad n ih s ta tistik a h izh aja po sv e tu danes preiko 60.000 stro k o v n ih irev.ij in časopisov z okoli 4 m ilijon i člankov. Letno izide več k o t 250.000 teh n išk ih in znanstvenih k n jig in skoraj rav n o to lik o paten to v in sta n d ard o v . Sam o v ZDA izd ajo letn o več k a k o r 100.000 teh n ičn ih poročil o re z u lta tih ra z n ih raziskav. K a k o r poroča dr. Lisičkin v sv ojem olanlku S ta n je znamstveno- teh n ičn ih in fo rm acij v S o v jetsk i zvezi (D okum entation, B erlin 1959/60), j e n ek i a m e rišk i s tro k o v n ja k n a p ra v il n asled n ji račun: če b i kem ik, k i zna 30 jezik o v , začel v za četk u le ta ibrati vsa d ela iz k e m ije p o 40 u r vsak te d e n iin po 4 član k e v eni u ri, b i lah k o do k o n ca .leta prelbral sam o eno desetino vsega, k a r je bilo o b ja v ­ ljen o na p o d ro č ju k em ije. Mogoče, d a ta račun n i popolnom a točen, mi p a daleč od resnice; in če danes nekatera g o v o rijo o »poplavi« stro k o v n e lite ra tu re , ta iz ra z ni/kakor ,ni p re tira n , saj ni s tro k o v n ja k a in znanstvenega d e la v c a na svetu , ki b i b il spo­ soben, d a sam sp re m lja vso p o treb n o lite ra tu ro , k i izid e po sve­ tu. Znan je p rim e r iz ZDA, k je r so p et let v n e k a j ogrom nih la b o ra to rijih ra zisk o v ali p ro b lem e le k trič n e g a s tik a n ja . Za ra zisk av e so izd ali 200.000 d o la rje v . Ko so delo končali in ob ja-

RkJQdWJsaXNoZXIy