48375 Pravila delavske zavarovalnice proti nezgodam za Trsi, Primorsko, tajska ii Dalmacijo v 'I rstn. V Trstu 1900. Založila delavska zavarovalnica proti nezgodam. Natisnila Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani. 48375 g? oo 39 Pravila delavske zavarovalnice proti nezgodam za Trst, Primorsko, Kranjsko in Dalmacijo v Trstu. L Ime, okraj, sedež in namen zavarovalnice, § i- Na podlagi § 9. zakona z dne 28. decembra 1887. L, drž. zak. št. 1 ex 1888. 1., glede zavarovanja delavcev proti nezgodam in raz¬ glasa ministrstva notranjih stvari z dne 22. januarja 1889.1., drž. zak. št. 11, se osnuje za Trst, Primorsko, Kranjsko in Dalmacijo zavaro¬ valnica pod imenom: »Delavska zavarovalnica proti nezgodam za Trst, Primorsko, Kranjsko in Dalmacijo v Trstu* — (v nemščini: «Arheiter-Unfallversicherungsanstalt ftir Triest, das Ktistenland, Krain und Dalmatien in Triest*, v laščini: »Istituto d’assicurazioni per gPinfortuni sul lavoro per Trieste, il Litorale, la Carniola e la Dal- mazia in Trieste* in v srbohrvaščini: »Osjegurni zavod radnikah proti nezgodam za Trst, Primorje, Kranjsku i Dalmacijo u Trstu*) — in ima svoj sedež v Trstu. § 2. Zavarovalnica zavaruje svoje člene delavce in obratne uradnike kakor tudi druge osebe, ki se prostovoljno zavarujejo pri zavaroval¬ nici, proti obratnim nezgodam z vzajemnim jamstvom svojih členov. II. Členstvo. § 3. Členi zavarovalnice so podjetniki obratov, pri njej zavarovanih, delavci in obratni uradniki ter druge, prostovoljno zavarovane osebe teh obratov. Podjetnikom, delavcem in uradnikom obratov, ki so osnovani v zmislu § 57. zakona o zavarovanju proti nezgodam, ali so členi 4 posebnih zavarovalnic, v zmislu § 58. zakona o zavarovanju proti nezgodam, potem takšni obrati, ki so na podlagi § 3., prvega odstavka zakona o zavarovanju proti nezgodam, po ministru notranjih stvari izključeni od zavarovalne dolžnosti, ni treba, da bi bili členi. § 4. Obratni podjetniki so dolžni, objaviti vsak obrat najdalje v 14 dneh zavarovalnici; javiti morajo, kakšen je obrat, dan otvoritve, število zavarovanja dolžnih oseb in vsoto za zavarovanje teh oseb odločilnih letnih zaslužkov (§ 6., odst. 5., 6. in 7. zakona o zavarovanju proti nezgodam). Ako podjetnik ne vodi obrata sam, temveč ga vodi njegov na¬ mestnik (poslovodja), je to omeniti v objavi. Objavo je izpolniti po vzorcu v dodatku in jo poslati zavaro¬ valnici v dveh izvodih po političnem oblastvu prve instance. Ako je predstojništvo vzprejelo tako objavo ali kako poročilo od političnega oblastva prve instance, ima, s pridržkom v § 18., 3. odst, zakona o zavarovanju proti nezgodam določenega pravnega pota naznaniteljevega, razsoditi o tem, ali je treba zavarovati obrat, in če ga je zavarovati, v kateri nevarnostni razred in v kateri odstotni postavek tega nevarnostnega razreda ga je uvrstiti. O tej razsodbi in vzprejetju v zavarovalnico ter obenem o tarifi se obvesti obratni podjetnik. Obratni podjetniki so vsekdar dolžni na željo zavarovalnice po¬ dati resnična pojasnila o načinu obrata, v kolikor so ta potrebna pri uvrstitvi v nevarnostni razred in določbi zavarovalnih odstotkov. Pri prostovoljno zavarovanih obratih, oziroma osebah, se rabijo, zmislu primerno, predstoječa in sledeča določila. § 5. Vse zavarovalnici pripadajoče obrate kakor tudi določila, v katere nevarnostne razrede in odstotke so uvrščeni, je vpisati v kataster. Podjetniku, čigar obrat se je vpisal v kataster, se da vzprejemnica, sestavljena po vzorcu v dostavku. Političnemu oblastvu prve instance in obrtniškim nadzornikom zavarovalnega okoliša je doposlati izpisek iz katastra, ki obseza za¬ znamek obratov v uradnem okraju. Vsako izpremembo jim mora zavarovalnica takoj naznaniti. § 6 - Obratni podjetnik (§ 11. zakona o zavarovanju proti nezgodam) mora naznaniti zavarovalnici v osmih dneh vsako izpremembo v vrsti ali načinu obrata, važno za zavarovanje, za uvrstitev v nevarnostni razred ali v odstotni postavek nevarnostnega razreda. Ona razsoja, ali je vzpričo izpremembe podjetje še dolžno zavarovanja, ali ga je uvrstiti v drug nevarnostni razred ali v drug odstotni postavek istega nevarnostnega razreda. 5 Ako izve zavarovalnica o stvarnih okoliščinah, vplivajočih pri uvrstitvi zavarovanja dolžnega obrata v nevarnostni razred ali od¬ stotni postavek šele po kaki razsodbi, zaznamenovani v §§ 18. in 19. zakona o zavarovanju proti nezgodam, je upravičena, ko zasliši obrat¬ nega podjetnika, razsoditi, da je dotični obrat od časa razsodbe uvrstiti v drug nevarnostni razred ali v drug odstotni postavek istega nevarnostnega razreda. Za take razsodbe veljajo določbe § 18., odst. 3., 4. in 5. zakona o zavarovanju proti nezgodam. § 7. Prevzame li drug podjetnik obrat, tedaj ima to v 14 dneh novi podjetnik naznaniti zavarovalnici. Novemu podjetniku se vroči nova vzprejemnica, vzprejemnica izstopivšega podjetnika se pa vrne zavaro¬ valnici. Ako preneha zavarovanja dolžni obrat, je to naznaniti obratnemu podjetniku (§ 11. zakona o zavarovanju proti nezgodam) v osmih dneh zavarovalnici. Z naznanilom vred je vplačati pri zavarovalnici (§ 27. zakona o zavarovanju proti nezgodam) zavarovalnino za čas, ki je minil od zadnje v pravilih določene plačilne dobe, in dodati preračun (§ 21. zakona o zavarovanju proti nezgodam). če se prijave ne izvrše pravočasno po §§ 4., 6. in 7. pravil, ali če se podado neresnične napovedi, se uporabijo §§ 25., 51. in 52. zakona o zavarovanju proti nezgodam. člen preneha biti: I. podjetnik: a) ako drug podjetnik prevzame obrat; b) ako obrat preneha biti zavarovan pri tem zavodu po določbah zakona o zavarovanju proti nezgodam ali če popolnoma preneha; c) pri prostovoljnem zavarovanju z dnem izstopa. Ako kdo po en¬ kratnem opominu ne vplača zaostalih prispevkov v določenem roku, se smatra to po preteku vplačilne dobe, določene v pra¬ vilih, kot odglasitev zavarovanja; II. delavci in obratni uradniki, če neha zavarovalna dolžnost, oziroma prostovoljno zavarovanje obrata, potem če ne delajo več v obratu, ki je zavarovan pri zavarovalnici. III. Pravice in dolžnosti členov. § 9- Členi zavarovalnice imajo: 1. ) pravico, soupravljati zavarovalnico v zmislu teh pravil; 2. ) aktivno in pasivno volilno pravico za razsodišče. Ako se zavarovane osebe poškodujejo ali usmrte po nezgodi v obratu, imajo one ali njih svojci pravico do odškodnine, določene v §§ 6. in 7. zakona o zavarovanju proti nezgodam. 6 Podjetniki, ki so členi zavarovalnice, so dolžni: 1. ) zavarovalnici vestno pošiljati v teh pravilih ali v posebnih ukazih predpisani obliki vsa naznanila, vse preračune in izkaze; 2. ) vplačevati zavarovalnici v predpisanih rokih zavarovalnino; 3. ) predlagati, ne da bi se branili, zadostno poverj enemu pooblaščencu zavarovalnice na podlagi § 23. zakona o zavarovanju proti nezgodam vse one zapiske, ki so potrebni, da se določijo prejemki zavarovancev. Delavci in obratni uradniki, ki so členi zavarovalnice, so dolžni, svojo zavarovalnino plačevati obratnemu podjetniku takrat, kadar jo pobira v mesečnih rokih (§ 22. zakona o zavarovanju proti nezgodam). IV. Predstojništvo. § io. Predstojništvo opravlja opravilstvo zavarovalnice in jo zastopa. Predstojništvo je zbor 18 členov. Šest njegovih členov in šest namestnikov volijo obratni podjet¬ niki iz svoje sredine, šest členov in šest namestnikov pa zavarovanci iz svoje sredine, in šest členov imenuje minister notranjih stvari. § H- Predstojništvo voli iz svoje sredine predsednika in predsedni¬ kovega namestnika za dobo dveh let. Namestnik zastopa predsednika, če je ta zadržan ali če ga on pooblasti. § 12. Predstojništvo more sklepati, če je navzočih vsaj deset členov. Sklepa z absolutno večino glasov navzočih členov. Navadno glasujejo vsi členi, glasovati pa sicer člen predstojništva ne sme, ako se raz- sojuje o njegovem obratu, ali če je določiti rento za nezgodo, ki se tiče njega samega. Pri enakem številu glasov odločuje mnenje predsednikovo. Dvetretjinska večina glasov je potrebna: 1. ) kadar se sklepa o izpremembi pravil; 2. ) kadar se sklepa o izpremembi tarife za prispevke. § 13. Dolžnosti predstojništva so posebno te-le: 1. ) sestava volilske komisije za dopolnilne volitve v predstoj¬ ništvo (glej §§ 10. do 16. teh pravil); 2. ) volitev predsednika in njegovega namestnika; 3. ) sklepanje o tarifi prispevkov in o vsaki njeni izpremembi, kar pa mora vlada potrditi; 4. ) sklepanje o izpremembi pravil, ki jo pa mora vlada potrditi; 5. ) zastopanje zavarovalnice pri sodišču in drugje; 6. ) načelno določevanje o zavarovalnih dolžnostih različnih obratov; 7 7. ) načelno določevanje o odškodninskih terjatvah po §33. zakona o zavarovanju proti nezgodam; 8. ) plodonosno nalaganje (prostega) premoženja zavarovalnice (glej § 41. pravil); 9. ) izdajanje in izpreminjanje navodil, pravilnikov in dr. za svojo upravo, potem za opravilnike, uradnike in pooblaščence zavarovalnice; 10. ) uvrščanje službenih mest kakor tudi nameščanje in od¬ puščanje stalnih uradnikov, oziraje se na zadnji odstavek § 9. in § 24. zakona o zavarovanju proti nezgodam; 11. ) določevanje plač in dohodkov kakor tudi pokojnin urad¬ nikom in pooblaščencem in nagrad opravilnikom in potnin; 12. ) nadzorovanje uprave vseh opravilnikov in uradnikov, pre¬ gledovanje knjig in zavarovalničnih blagajnic; 13. ) razsojevanje o predlogah, prizivih in pritožbah proti na- redbam opravilnikov in uslužbencev zavarovalnice; 14. ) sklepanje o računskem zaključku zavarovalnice in o poro¬ čilu, ki se ima po § 60. zakona o zavarovanju proti nezgodam vposlati ministru notranjih stvari; 15. ) uravnavanje razmerja med napravami in zavarovalnicami, urejenimi v zmislu §§ 57. in 58. zakona o zavarovanju proti ne¬ zgodam, in pospeševanje poslovnega občevanja z onimi zasebnimi zavarovalnicami, pri katerih ima zavod zastopati v zmislu § 61., odst. 2. zakona, pogodbe zavarovancev; 16. ) načelno sklepanje, kdaj ima obrtniški nadzornik pregledati obrate v zmislu § 28. zakona o zavarovanju proti nezgodam, in stav- Ijanje predlogov političnemu oblastvu prve instance, da odredi, kake naprave ima obratni podjetnik uvesti v svojem obratu v varstvo proti nezgodam; 17. ) upravljanje zaveze bolniških blagajnic, ki je osnovana v zmislu § 39. zakona o zavarovanju delavcev za bolezen, po posebej zanjo sestavljenih pravilih. § U. Mesta predstoj niških členov so častna, vendar se istiniti izdatki in potnina povračajo po določenem pravilniku. Predstojništvo odstavi predstojniškega člena, če prenehajo po¬ goji njegove izvolitve; ako zavarovani člen izstopi iz zavarovanja dolžnega obrata, ga ni odstaviti, če najpozneje v šestih mesecih stopi v delo v zavarovanem obratu enake volilske vrste. Predstojništvo sme predlagati nadzornemu oblastvu, da odstavi predstojniške člene, če vztrajno zanemarjajo svoje dolžnosti kot členi pred stoj ništva, ali če ne izpolnjujejo svoje dolžnosti kot členi zava¬ rovalnice. § 15. Predstojništvo se shaja po potrebi, navadno pa enkrat vsako četrtletje in če to zahteva, navedši vzrok, vsaj ena tretjina pred¬ stoj niških členov. Povabiti je člene vsaj osem dni pred zborovanjem. 8 § 16. Seje predstojništva sklicuje predsednik ali njegov namestnik, jim predseduje in jih vodi. Obravnave predstojništva se zapisujejo v zapisnik, katerega pod¬ pisujeta predsednik in po njem imenovan zapisnikar. Sej se ima udeleževati s posvetovalnim glasom vodja zavaroval¬ nice in tudi oni uradniki, ki jih poživlja predstojništvo. člen predstojništva ima sozaporo glavne bjagajnice. V. Upravni odbor. § 17- Tekoča opravila zavarovalnice oskrbuje upravni odbor, sestavljen iz predsednika, predsednikovega namestnika in štirih členov predstoj¬ ništva. Vsaj eden teh mora biti iz vrste podjetnikov, eden iz vrste zavarovancev, eden izmed členov, imenovanih po ministrstvu. Te štiri člene voli predstojništvo za dobo dveh let. § 18. Upravni odbor ima posebno te-le dolžnosti: 1. ) izvrševati sklepe predstojništva; 2. ) razsojevati o zavarovalni dolžnosti obratov ter jih uvrščati v nevarnostni razred in odstotni postavek; 3. ) razsojevati o odškodbah po § 33. zakona o zavarovanju proti nezgodam; 4. ) odrejati vse stvari, katere mu naroča predstojništvo. Natančnejša navodila o opravilih upravnega odbora in o načinu izvrševanja določuje opravilnik, ki ga izda predstojništvo. § 19. Vsa pisma in vse listine, ki obremenjajo zavarovalnico, in vse spise, ki se tičejo sklepov predstojništva ali upravnega odbora pod¬ pisujeta predsednik ali njegov namestnik in prvi uradnik ali njegov namestnik; nanje se pritiska pečat zavarovalnice. Za navadno dopiso¬ vanje zadostuje podpis prvega uradnika ali njegovega namestnika. Predsednik, njegov namestnik in členi upravnega odbora dobivajo nagrade, katere določuje predstojništvo. VI. Pooblaščenci. § 20. Predstojništvo imenuje po potrebi v okrožju zavarovalnice po¬ oblaščence in urejuje njih dohodke. Pooblaščenci dobivajo od predstojništva ■pooblastilo. Njih področje je ali teritorialno ali se omejuje po drugih načelih. Imena in stanovališča pooblaščencev se objavljajo. 9 § 21. Pooblaščencem je: 1. ) vpogledovati po ukazu predstojništva ali upravnega odbora one zapiske (plačilne knjige) obratnega podjetnika na licu mesta, iz katerih se lahko posnamejo dohodki zavarovancev (§ 23. zakona o zavarovanju proti nezgodam); 2. ) udeleževati se preiskav pri nezgodah (§ 31. zakona o zava¬ rovanju proti nezgodam); 3. ) nadzorovati osebe, katerim je bila dovoljena renta, ali so jo še upravičene vzprejemati. Z ozirom na točko 3. je nadzorovati posebno za delo nezmožne, koliko časa traja nezmožnost in v kaki meri. Kjer izplačuje rente bolniška blagajnica (glej § 38. teh pravil), je ravnati ž njo vzajemno. VII. Volitve. § 22. Obratni podjetniki in zavarovani delavci in obratni uradniki volijo člene predstojništva in namestnike z glasovnicami, ki se iz¬ polnjujejo po predpisu § 26. teh pravil. O volitvah voli predstojništvo vselej iz svoje sredine volilno komisijo petih členov. § 23. Za volitev predstojništva so razdeljeni vsi zavarovani obrati v šest kategorij sorodnih ali druga drugi enakih obratnih vrst, in sicer: 1. ) železnice, podjetništva za prevažanje in skladišč blaga, na¬ to vorišča; 2. ) rudarstvo in plavžarstvo, kovinarstvo, stroji, orodje itd.; 3. ) kemični obrt, snovi za kurjavo in razsvetljavo, živila in užitnine; 4. ) kamenje in prsti, stavbarstvo in delo v delavnicah, gledališče, stanovsko gasilstvo, dimnikarji, snaženje cest in poslopij; 5. ) tkalstvo, poligrafski obrt, izdelovanje oblek in obuval, sna¬ ženje rabljivih stvari in kopališča; 6. ) papir in usnje, lesne snovi in rezljanje, kmetijski in gozdarski obrati, mlini. One prostovoljno zavarovane obrate, ki po svojem delu ne spa¬ dajo pod noben naslov v prirejenem zaznamku o zavarovanja dolžnih obratih, uvršča volilna komisija v eno izmed predstoječih volilnih kategorij. Vsaka kategorija voli po enega zastopnika delodajalcev in enega zastopnika delavcev kakor tudi potrebne namestnike. 10 § 24. Vsak samosvoj ni podjetnik, člen zavarovalnice, ki je svoj obrat prijavil vsaj tri mesece pred volilnim rokom, je upravičen voliti predstojništvo po naslednjih določilih in more biti sam voljen v predstojništvo. Izvoljeni ne morejo biti: 1. ) ženske; 2. ) vse osebe, ki stoje pod varstvom ali skrbstvom; 3. ) oni, ki prejemajo kako javno ali občinsko podporo za siro¬ make ali so jo prejemali v letu pred volitvijo, ali oni, ki sploh žive ob milodarih. Kot občinsko ali javno podporo za siromake z ozirom na volilno pravico se ne smatrajo podpore iz bolniških blagajnic, rente za po¬ habljence in onemogle, oprostitev šolnine, prejemanje učil in ustanov kakor tudi podpore v stiski; 4. ) osebe, katerih premoženje je v konkurzu za konkurzne obravnave; 5. ) one osebe, ki so bile kaznovane zaradi tatvine, poneverjenja, udeležbe pri teh ali sleparstva (§§ 460., 461., 463., 464. kaz. zak.). Nasledki obsodbe zločinstev, naštetih v § 6., št. 1 do 10 zakona z dne 15. novembra 1867., drž. zak. št. 131., prenehajo s kaznijo, pri drugih zločinstvih po preteku desetih let, če je bil krivec obsojen vsaj na pet let, in razen tega po preteku petih let, pri zgoraj na¬ štetih prestopkih pa po preteku treh let po dovršeni kazni. Obrati, ki nimajo pred razpisom volitev v dveh zaporednih se¬ mestrih nobenega delavca (počivajoči obrat), nimajo volilnega prava. Ako ima obrat v zmislu § 4. teh pravil naznanjenega namest¬ nika (poslovodjo), izvršuje ta aktivno in pasivno volilno pravico. Vsak podjetnik oziroma namestnik, ki ima pravico voliti, voli v kategoriji obratov, v katero spada, enega zastopnika za predstoj¬ ništvo in enega namestnika. Ako ima več obratov, glasuje za vsak obrat. Izmed vseh kandidatov, izvoljenih v eni kategoriji, je izvoljen členom predstojništva, oziroma namestnikom, oni, ki dobi za dotično mesto relativno največ glasov. Ako dobita dva ali več kandidatov enako število glasov, pa razsodi žreb. § 25. Zavarovane osebe obrata, ki je bil naznanjen vsaj tri mesece pred volitvijo zavarovalnici, imajo, in sicer moški in ženske, razen učencev, volonterjev, praktikantov in mladoletnih pomožnih delavcev z malo plačo, potem prostovoljno zavarovanih kaznjencev, aktivno volilno pravico. Izvoljeni ne morejo biti: 1. ) ženske; 2. ) vse osebe, ki stoje pod varstvom ali skrbstvom; 11 3. ) oni, ki prejemajo kako javno ali občinsko podporo za siro¬ make ali so jo prejemali v letu pred volitvijo, ali oni, ki sploh žive ob milodarih. Kot občinsko ali javno podporo za siromake z ozirom na volilno pravico se ne smatrajo podpore iz bolniških blagajnic, rente za po¬ habljence in onemogle, oprostitev šolnine, prejemanje učil in ustanov kakor tudi podpore v stiski; 4. ) osebe, katerih premoženje je v konkurzu za konkurzne obravnave; 5. ) osebe, ki so bile kaznovane zaradi tatvine, poneverjenja, udeležbe pri teh ali sleparstva (§§ 460., 461., 463., 464. kaz. zak.). Nasledki obsodbe zločinstev, naštetih v § 6., št. 1 do 10 zakona z dne 15. novembra 1867., drž. zak. št. 131., prenehajo s kaznijo, pri drugih zločinstvih po preteku desetih let, če je bil krivec obsojen vsaj na pet let, in razen tega po preteku petih let, pri zgoraj na¬ štetih prestopkih pa po preteku treh let po dovršeni kazni. Podjetniku je pozvati pravočasno k volitvi vse člene svojega obrata, ki imajo pravico voliti. Zavarovani členi volijo tako, da oddajo svoje glasove vsi zava¬ rovani delavci in obratni uradniki enega obrata enemu kandidatu v predstojništvo in enemu namestniku, ki pa morata biti v delu pri obratu dotične kategorije, zavarovanem pri zavarovalnici (§ 23. teh pravil). Relativna večina oddanih glasov velja. Imeni teh kandidatov zapiše poverjenik delavcev in obratnih uradnikov v glasovnico in jo podpiše. V teh glasovnicah se vpiše število delavcev in uradnikov obrata, in to po zadnjem obračunu prispevkov, in če tega ni, po zglasbi obrata. Oddana glasovnica šteje za prav toliko glasov. Izmed vseh kandidatov, voljenih v eni kategoriji, je izvoljen členom predstojništva, oziroma namestnikom, oni, ki dobi za dotično mesto relativno največ glasov. Ako dobita dva ali več kandidatov enako število glasov, raz¬ sodi žreb. § 26. Volitve se vrše v drugi polovici solnčnega leta. Razpis volitve in dan volitve ter tudi kraj volilne komisije se objavljajo na isti način kakor razglasi zavarovalnice (§ 46. teh pravil). Vsaj štiri tedne pred dnem volitve ima zavarovalnica poslati vsem zavarovanim obratom glasovnico za obratnega podjetnika in glasovnico za zavarovance. Vse glasovnice morajo imeti pečat zavarovalničin; glasovnice za zavarovance pa še navodilo po § 25., drugi odstavek teh pravil. Obrati, katerim se pošljeta glasovnici, se vpišejo po kategorijah, deželah in političnih okrajih, in za podjetnike in delavce posebej, v zaznamek, ki je v uradni sobi razgrnjen členom v vpogled. Reklamacije glede volitve se morajo vposlati vsaj dva tedna pred dnem volitve volilni komisiji, in ta pravočasno in končno raz¬ sodi o njih. 12 Podjetnik potrdi s podpisom na glasovnici, ki je določena za zavarovance, da so se pozvali vsi v obratu poslujoči delavci z volilno pravico, naj volijo delavskega zastopnika, in da je večina delavcev vpisala kandidata v glasovnico. Glasovnice se vpošljejo volilni komisiji. Glasovnice obratnih podjetnikov morajo isti podpisati sami. Na glasovnice, ki prispd na dan volitve po 4. uri popoldne, se ni ozirati. Vpošiljatev glasovnic in dan vzprejema se vpišeta v dotični razpredelek zaznamka. Pošiljatve volilni komisiji se odpirajo vpričo enega člena volilne komisije. Izid volitve vpiše volilna komisija v zapisnik. Izid volitve je nemudoma naznaniti deželnemu oblastvu v okraju zavarovalnice in izvoljencem. Ako izvoljenec odkloni volitev, vstopi v predstojništvo njegov namestnik. § 27. Predstojništvo se voli za štiri leta. Iz obeh izvoljenih skupin predstojništva (zastopniki podjetnikov, zastopniki zavarovancev) iz¬ stopijo vsako drugo leto po trije členi in njihovi namestniki. Po preteku prvih dveh let razsodi žreb, katere tri obratne kategorije volijo, potem izstopijo oni po štiriletni opravilni dobi. Izstopivši morejo biti zopet izvoljeni. Na novo je voliti v oni kategoriji, kateri je izstopivši člen pripadal. Ako člen predstojništva izstopi iz predstojništva, preden neha opravilna doba, vstopi namestnik v predstojništvo, in ako izstopi tudi ta, tedaj predstojništvo imenuje člena iz kategorije, iz katere sta bila izstopivša. Namestniki in imenovani poslujejo do konca opravilne dobe. Vsi izvoljeni členi predstojništva poslujejo dotlej, dokler se ne izvrši prihodnja dopolnilna volitev one volilne kategorije, h kateri pripadajo. § 28. Po § 38. zakona o zavarovanju proti nezgodam volijo zavaro¬ vanja dolžni podjetniki in zavarovanci prisednike razsodišča in njih namestnike na štiri leta obenem s predstojništvom, in sicer volijo podjetniki vseh šestih obratnih kategorij skupaj enega podjetnika kot prisednika in tri namestnike, zavarovanci vseh šestih obratnih kategorij pa skupaj enega zavarovanca kot prisednika in tri namestnike. Volijo oni členi, ki imajo volilno pravico v predstojništvo. Za¬ varovanci volijo na isti način kakor za predstojništvo; sploh pa veljajo za volitev razsodišča določila §§ 24., 25., 26. in 27. teh pravil. 13 Vlil. Prispevki. § 29. Členi plačujejo prispevke v zmislu §§ 16., 17., 22. in 23. zakona o zavarovanju proti nezgodam, in sic^? za minulo polletje. Prispevke za minulo dobo je plačevati na dan 30. junija in 31. decembra vsakega leta. Na novo osnovani obrati plačujejo svoje prispevke za prvo dobo pr o rata temporis, prav tako ustavljeni obrati za zadnjo dobo, in sicer osem dni potem, ko se je obrat ustavil. § 30. Obratni podjetniki so dolžni zavarovalnici v 14 dneh, ko mine doba za vplačevanje prispevkov, plačati za svoje delavce in uradnike delež tarifne zavarovalnine in dodati preračun o visokosti zavaroval¬ nine za minulo dobo. Zavarovalnino je vposlati zavarovalnici ali po čekovem prometu c. kr. poštnohranilničnega urada, ali pa jo, če zavarovalnica določi osebo, ki vzprejema prispevke, izročiti tej osebi proti potrdilu. Za preračun zavarovalnine se rabijo obrazci, ki so v dodatku, in se vpošljejo v prvem slučaju neposredno zavarovalnici, v zadnjem slučaju se pa obenem z zavarovalnino izroče določeni osebi. Na isti način se vročajo podjetniku poprave vposlanega preračuna v zmislu § 23. zakona o zavarovanju proti nezgodam in se poravnavajo doplačila in vračajo preplačila. Za vpošiljatev omenjenih preračunov in zavarovalnine se podjetnik navadno ne opominja, vendar pa je, akoravno ni prejel opomina, kazniv po § 52. zakona o zavarovanju proti nezgqdam. Fredstojništvo sme izdajati posebne predpise za obrate, v katerih se ne dela vse leto in navadno nimajo več kakor štiri delavce. § 31. Ako podjetnik ne plača zavarovalnine, je to naznaniti političnemu oblastvu prve instance istega okraja, kjer podjetnik stanuje. To potem upravnim potem izterja zavarovalnino (glej § 26. zakona o zavarovanju proti nezgodam), če ni morebiti treba po sodišču. Za zaostalo zavarovalnino se smejo od 15. dne dalje zahtevati zamud¬ ne obresti v zakoniti visokosti. Obresti izpod 1 K se ne zaračunavajo. IX. Naznanila nezgod in odškodnine. § 32. Vsako nezgodo v zavarovanja dolžnem obratu, pri kateri je kaka oseba usmrčena ali telesno poškodovana tako, da umrje ali ne more delati vsaj tri dni, mora podjetnik ali oni, ki je vodil obrat za nezgode, naznaniti najkesneje v petih dneh pismeno v dveh izvodih političnemu oblastvu prve instance. Obliko in vsebino tega naznanila je izbrati po ukazu ministrstva notranjih stvari z dne 24. januarja 1889. 1., drž. zak. št. 12. 14 § 33. Kadar se poizveduje o nasledkih kake nezgode in določuje od¬ škodnina, se je ravnati po §§ 31. do 37., 39. in 40. zakona o zava¬ rovanju proti nezgodam. V dopisu, ki se po § 36. zakona o zavarovanju proti nezgodam izroči poškodovancu, je treba tega opozoriti na pravico pritožbe pri razsodišču. § 34. Rente, izvzemši v § 38. teh pravil zaznamenovane, nakazuje zavarovalnica s poštnohranilničnim čekom. Izplačuje se navadno pri onem poštnem uradu, v čigar uradnem okraju stanuje upravičenec. Če se kdo, ki ima pravico do odškodnine, izseli ali preseli, je treba to vselej naznaniti zavarovalnici. Upravičenci, ki bivajo v inozemstvu, vzdigajo rente ali pri kakem tuzemskem poštnem uradu sami, ali pooblaste v tuzemstvu bivajočo osebo, da prejemlje rento. § 35. Po poštnih predpisih določena potrdila o prejemu plačilnih nakaznic in denarne vsote veljajo obenem kot pobotnice o resničnem prejemu nakazanih vsot. Veljavno poštno potrdilo o vročitvi plačilne nakaznice upravičencu velja kot potrdilo, da še živi. Na plačilnih nakaznicah rente za vdove tistih, ki so bili usmrčeni, potrdi na zadnji strani župnijski (ali občinski) urad, da se vdova ni zopet omožila, na plačilnih nakaznicah rente za sorodnike vzhodne vrste mora občinski urad potrditi, da so podpore še potrebni. § 36. Rente se izplačujejo po c. kr. poštnohranilničnem uradu mesečno naprej. § 37. Na nakaznici (ček), katero izda zavarovalnica za c. kr. poštno- hranilnični urad, da bi ta upravičencu izplačal rentne obroke, mora biti razvidno določilo, da ima upravičenec potrditi prejem. (§ 35. pravil.) C. kr. poštnohranilnični urad pazi proti primerni odškodnini, da prinese prejemnik po § 35. teh pravil pravilno potrdilo. § 38. Pohabljencem se za zdravljenje izplačujejo rente tako-le: Dokler ima pohabljenec pravico do podpore kake bolniške bla- gajnice, ustanovljene po zakonu o zavarovanju za bolezni, mu mora ta za v pravilih določeno dobo izplačevati zakonito podporo. Bolniški blagajnici je po § 65. zakona o zavarovanju za bolezni izplačevati znesek, katerega ima ponesrečenec dobiti v višini njemu pripadajoče rente v dobi zdravljenja od petega tedna dalje. Ako je rentni znesek večji, se ta presežek izplača neposredno pohabljencu. Pohabljencem, ki niso členi nobene zaznamenovane bolniške blagajnice ali nimajo več pravice do podpore, se nakaže renta neposredno. 15 X. Polaganje računov. § 39. Glavnico v pokritje rent, ki se imajo plačevati, izračuna na podstavi podlag, državno odobrenih za proračun (statistični raz- predelki in obrestovanje) po matematičnih načelih zavarovalni tehnik zavarovalničin vsako leto za vse koncem računskega leta veljavne rentne terjatve. § 40. Računsko leto se prične s 1. januarjem in se konča z 31. decembrom. Za poteklo računsko leto ima predstojništvo v zmislu § 60. zakona o zavarovanju proti nezgodam poročati vsako leto najkesneje do konca meseca julija ministrstvu notranjih stvari, oziraje se na dotične veljavne predpise. Zavarovalni prispevki podjetnikov, ki veljajo za računsko leto in se vplačajo zavarovalnici do 20. januarja računskemu letu pri¬ hodnjega leta, se lahko vpišejo v bilančno aktivo, kakor bi bili došli dne 31. decembra. § 41. Prosti denar se ima nalagati, kakor dopuščajo že veljavni predpisi ali predpisi, ki jih oblastvo šele izda. § 42. Računski sklep se objavi tako, kakor se to določa za zavaro- valnične razglase (glej § 46. teh pravil), in je členom razgrniti poročilo z računskim sklepom na vpogled. Razglas se objavi v zmislu § 15. zakona o zavarovanju proti nezgodam šele potem, ko ga je ministrstvo notranjih stvari vzprejelo na znanje, oziroma potrdilo. Računski sklep zaveze bolniških blagajnic, ki je osnovana po § 39. zakona o delavskem zavarovanju za bolezni, se sestavi posebej. XI. Razmerje proti drugim zavarovalnicam. § 43. Predstojništvo zavarovalnice je poklicano, da se izreka v zmislu § 58. zakona o zavarovanju proti nezgodam, ali je smeti snovati posebne zavarovalnice. Zaslišati ima vse v zmislu § 57. zakona o zavarovanju proti nezgodam obstoječe ali po § 58. zakona o zavarovanju proti nezgodam osnovane zavode v vseh potrebnih slučajih, posebno z ozirom na nadzorovanje, da zavarovanja dolžni podjetniki izpolnjujejo zavarovalno dolžnost. 16 § 44. V §§ 57. in 58. zakona o zavarovanju proti nezgodam zazna- menovani zavodi imajo temu zavodu nemudoma vročiti rente za ostale rodovince in za delo nezmožne delavce, izračunjene na računski podlagi zavoda, če ne določa člen IX. zakona z dne 20. julija 1894, drž. zak. št. 168., drugače. XII. Kaznivost. Razglasi. Državno nadzorstvo. § 45. Podjetniki, ki so v zmislu §§ 51. in 52. zakona o zavarovanju proti nezgodam kaznivi, se takoj naznanijo političnemu oblastvu prve instance v okraju njih bivanja; predlagati se ima, da se kaznujejo. § 46. Vsi zavarovalnični razglasi se objavljajo v «Osservatore Triestino»