Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34100 Trst, Ulica Ghcga 8/1, le lefon 28-770. 34170 Gorica, Pia//a Vatoria 46/11 PoSt. pred. (cascl-la postale) Trst 431. Poštni čekovni račun Trst, 11 / 64t>4 Poštnina plačana v gotovini TEDNIK NOVI UST Posamezna štev. 80.— lir NAROČNINA: četrtletna lir 850 — polletna lir 1400 — letna lir 2800 ♦ Za inozemstvo: letna naročnina lir 4200 Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. post. I. gr. b's SETT IMANALE ŠT. 843 TRST, ČETRTEK 27. MAJA 1971, GORICA LET. XX. „Nacionaiizem“\ K0ngres narodnih manjšin in nacionalizem Nedavno je 36 protestantovskih pastorjev prišlo na policijsko postajo v mestu Carmar-then v Walesu in zahtevalo, da se jih obtoži zaradi protizakonite dejavnosti, ker so sneli angleške ulične napise in jih zamenjali z drugimi, na katerih so bila imena cest napisana tako v angleščini kot v gaelskem (keltskem) jeziku. Prebivavstvo Walesa je namreč keltskega pokolenja in še vedno govori stari gael-ski jezik, ki pa uradno ni priznan kot uradni jezik. Vsa imena cest kot tudi vsi drugi napisi na ulicah so samo v angleščini, in angleški je tudi jezik v upravi in na sodiščih. Zavedni Waležani, ki hočejo ohraniti svo/ jezik in svojo narodnost, pa bi radi dosegli vsaj pravico do dvojezičnosti. Zato so njihovi dušni pastirji izvedli akcijo zamenjave plošč z imeni cest. Policijski podčastnik ni hotel sprejeti njihove samoprijave, a pastorji sc vztrajali: »Tu so naša imena in naslovi«, so rekli in sami napisali ter podpisali prijavo, da se jih obtoži. S tem želijo izzvati vlado in sprožiti vprašanje priznanja gaelskega jezika kot drugega uradnega jezika vWalesu. Vlada se, izgovarja, da bi bilo potrebno za dvojezične napise preveč denarja. »Unitarizem po britansko!« Včaležani so potomci Keltov, ki so se ohranili na zahodnem, hribovitem in. s treh strani od morja obdanem zahodu Anglije ter se ubranili tako napadov Sasov in Anglov, ki so tu po odhodu Rimljanov vdrli v Anglijo, kot tudi pred poznejšimi navali Vikingov. Sele v srednjem veku so njihovi vladarji pod. legli angleškemu pritisku in začela se je angli-zacija \Valesa, ki še zdaj ni prenehala. Mnogi Waležani so sploh pozabili svoj jezik, vendar se zadnji čas narodna zavest vse bolj prebuja Wales je skoro natančno tako velik kot Slovenija, meti namreč 20.761 kvadratnih kilometrov, a ima en milijon prebivavcev več, med katerimi pa je zelo mnogo angleških priseljencev, ki so prišli tja koturadniki, industrijski delavci ali obrtniki in podjetniki, in že čisto angliciranih Waležanov. Z Angleži je prišel angleški jezik, ki je kot orodje centralizma in unitarizma vedno užival jtod poro angleških oblasti nasproti waleškemu jeziku. Šole so seveda angleške. Upravno ne uživa Wales niti toliko avtonomije kot Škotska. Značilno je, da angleške oblasti stalno o-značujejo narodno zavedne Waležane, ki se zavzemajo za pravice svojega jezika in za vsaj minimalno narodno avtonomijo, za »Malešiče nacionaliste«, ni pa po njihovem nacionalizem v tem, da angleški centralisti in unitaristi vsiljujejo Waležanom angleščino in skušajo zadušiti njihov jezik, narodnost in kulturo. Te cini se je zaključil kongres predstavnikov evropskih narodnostnih in etničnih manjšin, 'ki so včlanjene v FUEV. Kongres je bil v Karlstadu na švedskem in so na njem bili prisotni delegati okrog tridesetih manjšinskih in etničnih organizacij. Iz ndše dežele sta sc kongresa udeležila deželni svetovalec Štoka ter Simon Prešeren iz Kanalske doline. S Koroškega pa so bili prisotni dr. Vospernik in Karel Smole. Na vrsti je -bilo več poročil različnih predstavnikov. Važno je med drugim dejistvo, da sta zborovalce seznanila s problemi slovenske manjšine v Italiji in v Avstrij tudi dr. Štoka ter dr. Vospernik. Dr. Vospernik je podal izčrpno analizo situacije koroških Slovencev in govoril o problemu dvojezičnosti na Koroškem. Podrobno je obravnaval vprašanje ljudskega štetja v Avstriji in se odločno postavil proti številčnemu ugotavljanju manjšine. Govorili je nadalje o socialnoekonomskem stanju koroških Slovencev ter o političnih akcijah, ki sta jih izvedli Narodni svet koroških Slovencev ter Zveza slovenskih organizacij; govoril je tudi o proslavah ob 50. obletnici koroškega plebiscita in odločno odklonil način teh proslav, ki so razburile vso slovensko javnost. Štoka pa je v svojem poročilu med drugim dejal: GOVOR DR. ŠTOKE »Slovenska manjšina, ki živi v Italiji in položaj katere bom na kratko prikazal, je po končani vojni in po padcu fašizma dobila programsko zaščito v republiški ustavi, žal je njen 6. člen še vedno brez konkretnih norm, razen nepopolnega zakona o slovenskih šolah v Trstu in Gorici in razen zakona, ki je odpravil prepoved dajanja otrokom slovenskih imen. Skoraj dvajset let smo čakali na ustanovitev avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine, ki je bila predvidena predvsem zaradi prisotnosti Slovencev v njenih mejah. Ko smo jo dočakali, pa smo uvideli, da ne bo reševala naših vprašanj. Ustavno sodišče se je namreč postavilo na stališče, da je za reševanje slovenskih vprašanj pristojna italijanska vlada oziroma parlament. Ostali smo razočarani, ker smo pač vedeli, da bo vlada zelo oprezna pri reševanju naših vprašanj, tako kot je to dokazala ob izvajanju norm, ki jih vsebuje mednarodna pogodba londonskega Memoranduma. Toda vode so se začele premikati: v deželnem svetu je prodrl predlog, po katerem se smemo v deželni zakonodaji končno imenovati Slovence, kar nam je bilo doslej zabranjeno. Prav tako smo Slovenci šele zdaj olajšani pri postopku vračanja svoj čas poitalijančenih priimkov v slovensko obliko. Znano je namreč, da so nam takratne oblasti med prvo in drugo svetovno vojno popačile skoro vse priimke. Z nasilnimi dekreti so Slovencem čez noč spremenile stoletne priimke v italijansko obliko, da bi nas tako pred svetom in pred seboj skrile.Današnje mlade in srednje-generacije so se rodile z italijanskim priimkom in zakon ni dajal možnosti povrnitve v izvirno obliko, razen z dolgo proceduro in velikimi stroški, česar se je seveda malokdo poslužil. Po mnogih posredovanjih je sedaj omogočena skoro brezplačna povrnitev priimka v izvirno nekdanjo obliko, česar se pri nas poslužuje sedaj precej ljudi. Premika se torej, posebno v zadnjem času, ko so marsikateri dejavniki, tudi mednarodnega značaja, vplivali na naše življenje. Zadnje čase je to pripravljenost okrepilo tudi jugoslovansko-italijansko zbližanje, ki je doseglo svoj vrhunec s Titovim obiskom v Rimu. KAJ PRAVZAPRAV HOČEMO SLOVENCI V ITALIJI DANES? V spomenici, ki smo jo ministrskemu predsedniku Colombu poslali decembra lani Slovenci vseh strank in prepričanj, smo v bistvu zahtevali sprejem takozvanega zaščitnega zakona — po zgledu južnotirolske manjšine — ki bi nam omogočil svoboden razvoj in predvsem svobodno življenje, to je življenje brez določenih pritiskov, ki peljejo v asimilacijo. Vprašali smo pravico šolanja v materinem jeziku v vseh treh pokrajinah (Slovenci v videmski pokrajini nimajo namreč še danes enega vrtca in ene šole v materinem jeziku. Izgovor oblasti je lahek: da zainteresirani Slovenci tega sami ne vprašajo. Seveda ne morejo vprašati, ko pa je skoro stoleten pritisk vplival nanje v tej smeri. Ni jih pa še asimiliral, saj govorijo slovensko doma in v več cerkvah imajo maše v slovenščini in izdajajo časopise v svojem jeziku). V spomenici smo nadalje zahtevali pravico do ustne in pismene uporabe slovenskega jezika v izvoljenih organih, v javnih uradih in na sodišču, kjer še danes velja zakon, da je kaznovan, kdor govori po slovensko. Zahtevali smo javne napise tudi v slovenskem jeziku in slovensko poimenovanje krajev z izvirnim izrazom. Nadalje večje podpore slovenskim kulturnim in športnim organizacijam ter slovenski televizijski program. Mimogrede: v slovenščini imamo radijsko postajo, ne še televizijske. Še zdaj čakamo odgovora na spomenico. Vse pa kaže, da bomo v bližnji bodočnosti prišli do ustreznih zaščitnih zakonov — vsaj tako dajo razumeti predstavniki vlade in strank, ki so na vladi — kar je pač skrajni čas. Letos je pri nas ljudsko štetje. Seveda ga ne bo lahko pravično izvesti tudi zaradi omenjenih okoliščin, ki nam še danes branijo, da bi živeli enakopravno življenje. Kljub vsemu pa, ponavljam, smo Slovenci v Italiji optimistični in se trudimo za pra- (dalje na 4. strani) Zakon o ljudskih stanovanjih sprejet RADIO ♦ NEDELJA, 30. maja, ob: 8 00 Koledar; 8-30 Kmetijska oddaja; 9.00 Sv. maiša; 10.15 Poslušali boste; 10.45 Za dobro voljo; 11.15 Oddaija za najmlaj-še; J. Svift: »Potovanje v Liliiput«; 11.35 RAngaraja za naše malčke; 12.00 Nabožna glasba; 12.15 Vera in. na'š čas; 12.30 Stairo in novo v zabavni glaisbi predstavlja Naša gospa; 13 00 Kdo, Ikddj, zaikaj... 13.30 Glasba po željah; 14.45 Glasba iz vsega sveta; 15.40 I. Maitičič: »Daljni odmevi«. Radijska drama. Radijski oder, režira Peterlin; 17.30 Revija zborovskega petja; 18.00 Miniaturni' koncert; 18.45 Bednarik »Pratika«; 19.15 Sedem dni v svetu; 19.30 Filmska glasba; 20.00 Šport; 20.30 »Ljudske pesmli«; 22 00 Nedelja v športu; 22.10 Sodobna glasba; 22 30 Zabavna glasba- ♦ PONEDELJEK, 31. maja, ob: 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.40 Radio za ‘šole (za srednje šole) 12.00 Kitarist Powell; 12.10 Pomenek s po-slušaivkaimi; 13.30 Glasba po željah; 17.20 Za mlade poslušavce: Dlsc-time _ Vaše čtiivo - Ne vse. toda o vsem; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Radio za šole (za srednje šole); 18.50 De Incontrera: Priami; 19 10 »Odvetnik za vsakogar«; 19.15 Zbor »Aquilee« iz Basigliana; 19.30 Revija glasbil; 20.00 Športna tribuna; 20.35 Glasbene razglednice; 21.00 L. Candoni: »Jasmina«; 21.15 Romantične melodije; 21.50 Slovenski solisti. Sopr.: Jelka Rupnik, pri klavirju Lipov-šek. Samospevi' Z. Prelovoa, L M. Škerjanca, R. Simonitija, L. Stepanova i!n K. Baranoviča; 22.05 ZaJbavna glasba. ♦ TOREK, 1. junija,-ob: 7.00 Koledair;' 7:30 Jutranja glasba; 11.35 Šopek 'slovenskih pesmi; 11.50 Trobentač Alpert; 12.10 Bednarik: »Pratika«; 13.30 Glasba po željah; 17 20 Za mlade poslušavce: Plošče za vas - Novice iz sveta lahke glasbe; 18.15 Umetnost; 18.30 Komorni koncert. Kvartet iz Budimpešte; 19.00 Otroci poj6; 19.10 Srečanja A. Kacina »Josip Ličan««. 19.20 Zbor »Jacobus Gal-lus« iz Trsta, vodi Vrabec; 19.40 Glasbeni best-sellerji; 20.00 Šport; 20 35 Honegger: »Devita Orleanska na grmadi«, dramski oratorij; 21.50 Per-toit: »Pogled za- kulise«; 22.05 Zabavna glasba ♦ SREDA, 2. junija, ob: 8 00 Koledar; 8-30 Godalni orkestri; 9.00 Praznična matineja; 10 00 Protagonisti v svetu popevk; 10.45 Koncert orkestra Glasbene Matice Sfc Trsta. Vodi: Kjuder. Sodeluje pia-nilst Bertoncelj. Prvi del. Gluck: Ifigenia na Auli-di, uvertura; Borodin; V srednjeazijskih stepah; Addinsel: Varšavski koncert za klavir dn ork.; 11.15 Ž. Petan: »Zlaltoglavec«. Mladinska zgodba; 11.50 Karakteristični ansambli; 12.10 Brali smo za vals; 13 30 Glasba po željah; 14.45 Glašba iz vsega sveta; 15.30 P. Levi: »Če je to človek...«. Radijska drama; 17.10 Na citre igra Tovornik; 17.20 Za mllade poslušavce: Ansambli1 na Radiu Trst - Slovarček sodobne znanosti - »Slovenščina za Slovence«; 18.15 Conndfov orkester in ansambel »The Singers«; 18.30 Lefevre izvaja Straussove motive; 18.50 Hdigieha in zdravje; 19.20 Jazz; 19.40 »Berti, beri' rožmarin zeleni«; 20.30 Silmf. koncert; V odmoru (21.10) Za vašo knjižno polico; 22.25 Zabavna glasba. ♦ ČETRTEK, 3. junija, ob: 7 00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Šopek slovenskih pesmi; 11.50 Saksofonist Sax; 12.10 »Družilnski obzotrndk«; 13.30 Glasba po željah; 17.20 Za mlade poslušavce: Dilsc-time - Kako in zakaj - Ne vse, toda o vsem; 18.15 Umetnost; 18.30 Nove plošče resne glasbe; 19.10 Piband balončki; 19.30 Izbrali smo za vas; 20.00 Šport; 20.30 Z. Piščanc: »Zločin pOd Ponoami«. Radijska drama. Radijski oder, režira Peterlih; 21.25 Skladbe davnih dob; 21.40 Ritmični orkester; 22.10 Zabavna glaSba. ♦ PETEK, 4. junija, ob: 7.00 Koledar-, 7-30 Jutranja glasba; 11.35 Šopek slovenskih pesmi; 11.50 Na bahjo igra Morgan; 12.10 Slovenska ljudska umetnost in obrt; 13.30 Glasba po željah; 17.20-Za mlade poslušavce: Govorimo o glasbi; 18.15 Umetnost; 19.30 Sodobni iital. skladatelji; 18.45 Jazz; 19.10 Bernobini-Bompiana: Od humanoida do robota »Idoli in demoni 'srednjega veka«; 19.20 Ženski vokalni kvartet, vodi Mihelčič; 19.40 Novosti v naši diskoteki; 20.00 Šport; 20.35 Go spodarstvo in delo; 20.35 Koncert operne glasbe' 21.50 Folklorni plesi; 22.05 Zabavna glasba. ♦ SOBOTA, 5. juniija, ob: 7 00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Šopek slovenskih pesmi; 11.50 Veseli' motivi; 12.10 Tone Penko: Skrivnostni s vel žuželk; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Glasba iz vsega sveta; 15.55 Avtoradio - oddaja za avtomobiliste; 16.10 Operetne melodije; 16.30 Deka-meron: »Simona in PaJsquiho«. Napisal G. Boc caccio prevedel A. Budal, dramatizirala L. Re- Pasilamska zbornica v Rimu je v sredo zvečer odobrila osnutek zakona o l judskih stanovanjih, ki je bil toliko časa jabolko razdora med Icrščansko-demokratsko in socialistično stranko. Kot znano, je šlo predvsem za lastništvo zemljišč, na katerih bodo gradili ljudska stanovanja. Krščanski demokrati so bili zato, da bi bil lastnik stanovanj tudi lastnik zemljišča, na katerem 'bo stanovanje zgrajeno, medtem ko so bili socialisti za to, da naj bi ostala zemljišča v javni (občinski) lasti, glede na bodoče perspektive urbaniza-cije An na načela socializacije. Ker gre za razlaščena zemljišča, so hoteli s tem tudi preprečiti špekulacije, kajti jasno je, da se bo cena zemljišč stalno dvigala in tako bi lastniki stanovanj krivično prišli do zemljiške rente (vrednosti), ki je bila z razlastitvijo vzeta prejlšnjih lastnikom. Končno je prišlo do kompromisnega sporazuma, da bodo imele Občine pravico do odkupa stanovanj, če bi bila ta naprodaj. Proti zakonu so glasovale vse opozicio-nailnc skupine razen komunistov (KPI), ki so se glasovanja vzdržali. Proti pa so glasovali tudi nekateri krščansko-demokratski poslanci, ki niso bili zadovoljni s kompromisom. -0- STRAŠNA LETALSKA NESREČA NA KRKU 23. maja zvečer se je dogodila na otoku Krku strašna letalska nesreča, pri kateri je bHo ubitih in je zgorelo 75 ljudi, največ mladih angleških turistov, ki so hoteli na dopust ali na poročno potovanje v Dalmacijo, pa tudi trije otroci. Jugoslovansko chartersko letalo sovjetskega izdelka (»Tupolov-134«, največje potniško letalo na svetu), se je pri pristajanju vžgalo. Nekateri menijo, da zaradi tega, ker je počila zračnica, a glavni pilot, ki se je rešil, pravi, da pri pristajanju Zaradi dežja ni ničesar več videl. Najbrž bo držalo to zadnje. Vendar bo šele preiskava dognala točen vzrok. štiričlanska pilotska posadka se je rešila, ker se je pilotska kabina le pri prvem trčenju odlomila od letala. Rešil se je tudi en potnik, jugoslovanski državljan. Ubile pa so se vse tri steivardesse. To je največja letalska nesreča, ki je kdaj zadela jugoslovansko potniško letalstvo. Letalo je pripadalo beograjski družbi Aviogenex. V Egiptu je nastalpo zadnjih ukrepih predsednika Sadata nejasen položaj, ki pa ne kaže dobro za Sovjetsko zvezo. Zato se je podal tja predsednik pnezidija sovjetskega vrhovnega sovjetaPodgorni, da bi spet utrdil sovjetski vpliv in po možnosti čimbolj izrinil ameriškega. Američani so namreč zadnjii čas harjeva. Izvajajo dijaki' slovenskih višjih srednjih šdl v Trstu; 16.50 Znani pevci; 17-20 Za mlade poSlušarvoe: Sobotni sestanek - Ščepec poezije - Moj prositi čas; 18.15 Umetnost; 18.30 Nepozabne melodije; 19.10 Pod farnim zvonom žup. ne cerkve na Lesah; 19.40 Zbor »Torne Tomšič« iz Ljubljane, vodi Munih; 20.00 Šport; 20 50 Stare slovenske ljudske igre: »Čigava bode?«. Na pisal A. Pirc, predstavil in priredil M. Mahnič. Radijski oder, režira Peterlin; 21.30 Vabilo na ples; 22.30 Zabavna glasba. Izdajatelj: Engelbert Besednjak nasl. • Reg. na sodi šču v Trstu dne 20. 4. 1954, Stev. 157 • Odgovorni urednik: Drago Leglša »Tiska tiskarna Graphls.Trst IGRA Z MILIJARDAMI Kar se tiče izdatkov za orožje in vojne potrebščine, Sovjetska zveza An Združene države ostro tekmujejo. Če bi veljaki iz rdečega Kremlja in iz Bele hiše prihranili le eno desetino vsot porabljenih v ta namen, bi lahko nasitili vse stradajoče človeštvo. Toda naj govore številke. Sovjetska zveza porabi nič manj kot deset 'tisoč milijonov dolarjev na leto za oboroževanje. Pentagon, to je.ameriško vojaško središče, pa je zahteval za letošnji vojni proračun 7900 milijonov dolarjev. Te milijarde pa še ne zadostujejo, ker zahteva ameriško vojno ministrstvo še dodatek 700 milijonov dolarjev. Vse te milijone na Vzhodu in Zahodu so namenjeni zgdlj za pobijanje človeštva, za vojne grozote in razdejanja. TISOČLETNI JUBILEJ V Iranu (Perziji) so v teku velike priprave za proslavo dvatisočpetstoletnioe obstoja perzijskega cesarstva, šah je odredil, da se bodo sijajne proslave za to obletnicp. n^j-starejšega oesarstva na svetu začele prihodnjo jesen. Ob tej priložnosti bo prišlo v Teheran 34 vladarjev in državnih predsednikov z vsega sveta. Na slovesnost je povabljenih tudi na stotine političnih veljakov iz vseh držav An vseh političnih barv. : ‘No:: >,j — o — ZANIMIVOSTI Malokdo ve, da 'je na Škotskem ena še« tim a prebiivavstva katoliška (825.000) in da je v Veliki Britaniji kar 250.000 m/ihamedahcev In450.000 ljudi judovske vere. " Nekateri slovenski koroški 'izobraženci domnevajo, da so v podzemlju cerkve pri GOspe Sveti grobnice nekdanjih slovenskih krščanskih karantanskih knezov. Blizu Rapalla deluje šola — »Vlila Benia« — v kateri odvadijo Otroke jecljanja. Mnogi nehajo jecljati že v desetih dneh. Solo vodi šolnik dr. Mastrangeli, ki je do 18. leta tudi jedlijal in se nrito sam odvadil. V tečaj Otrdja le nekaj tednov) pa 'se lahko vpišejo 'tudi Starejši. Uspehi so Izredni. dosegli v Egiptu pomembnodiplomatsike uspe. he in kaže, da se je začela nagibati tehtnica vplivov na njihovo stran. Zaskrbljeni pa so Izraelci, kajti če se pomakne Egipt v območje ameriškega vpliva, je gotovo, da bo od Združenih držav za to nagrajen, in Izraelcem ni treba dosti brihtnosti, da pogruntajo, da bo Skušala Amerika prisiliti Izrael, da plača vsaj del te cene, z izpraznitvijo zasedenih arabskih ozemelj. Zdi se, da Sadatu ne manjka diplomatskih sposobnosti in tudi ne odločnosti, kljub njegovemu jetičnemu videzu. NOVICE Jugoslovanski predsednik Josip Broz - Tito je dopolnil 25. t. m. 79 'let. Stalinova hčerka Svetlana, ki se je v Ameriki poročila z nekim arhitektom, je dobila te dni hčehko, kateri ije dala iime Olga. Diplomatske sposobnosti za Jetičnim videzom l/la&i pogledi»i iMladii/ihka ■ IN MEMORIAM Med tistimi, ki so v nedeljo dopoldne spremili k večnemu počitku prof. Ivana Sosiča, je bilo tudi več profesorjevih nekdanjih dijakov. To kaže na izredno priljubljenost pokojnika zlasti med našo mladino. Prof Sosič je bil izredna osebnost: strog in odločen, pa istočasno dober in prijazen. Takoj je znal vzpostaviti stik z ljudmi, naj so bili preprosti ali izobraženci. Z domačo opensko malce šegavo govorico in z vedno pripravljenim dovtipom je znal kaj hitro spraviti družbo v dobro voljo. Bil je značajen, preprost in dober, kot pravi Kraševec in kot pravi Kraševec je bil klen, pripravljen prenesti marsikaj in življenje je tudi marsikaj terjalo od njega. V šoli se je z globoko ljubeznijo posvečal svoji vedi in jo posredoval na preprost način svojim dijakom. Ob znanosti pa nikakor ni pozabil biti pravi mojster. Z znanostjo in človečnostjo pa je dijakom posredoval še ljubezen do domače zemlje in do slovenskega človeka. Za vso njegovo požrtvovalnost in prizadevanje se mu bomo lahko oddolžili le tako, da bodo vedno v nas prisotna ista nagnjenja in iste vrednote, ki smo jih zaznali in odkrivali v pokojnem profesorju. OTROCI: ODGOVORNOST DO NJIH IN DO SVETA Dan§s je problem otrok vsekakor pereč problem. Otroci so lačni, otroci nekje celo umirajo od 'lakote. Stalno pa se rodijo novi otroci, nekateri v bedi, drugi v izobilju. Ponekod predstavljajo največje bogastvo, drugje so odvečno breme. Dati otrdku življenje: to je težka odgovornost, na katero večkrat starši ne pomislijo. Mar so se prej vprašali, v kakšen svet bo ta otrok prišel? V nekaterih revnih in zapuščenih predmestjih živijo otroci skoraj na smetiščih, umazani, razcapani, lačni in kar naprej se jim pridružujejo novi. Njihovi starši pa se celo s tem hvalijo: saj jim je vendar v čast in ponos ter ddkazuje njihove zmožnosti. V nekaterih primerih, v najhujši bedi postajajo otroci blago, ki ga kupiš za majhno ceno; nekaj desettisočakov za človeško telo in dušo. Toda kopica otrok še vedno raste. Pa naj gredo služit kruh. Toda kako, če je otrdk še prav zelo mlad. Potem pa naj gre beračit in če je pohabljen tem bolje- In vendar tudi v takem Okolju nastajajo vedno novi otroci. Ko so jih njihovi starši spočeli, se gotovo niso vprašali, kako jih bodo preživljali in vzgajali. Izgovarjajo se, da jih bo toliko, kdlikor jih bo Bog dal. Toda zdi se mi, da naš Gospod svojim otrokom ne more želeti tdke prihodnosti, kot smo jo zgoraj omenili; soj pravzaprav o prihodnosti niti ne moremo govoriti, ker je to le življenje iz dneva v dan. V njihovih otroških očeh se skozi pečat revščine zrcali čut zavrženosti in vrojene'žalosti. Pa vendar niso oni po svoji volji prišli na svet, vsaj na tak svet ne. Zakaj se dogaja vse to? Menda je vsemu vzrok pomanjkanje čuta odgovornosti. Na svetu je vedno več ljudi in če bo proces šel tako naprej, ne bo za vse ljudi niti dovolj hrane, niti zadostnega prostora. Na Kitajskem ali v Indiji je porast prebivalstva vedno večji. Ob- lasti so sprevidele, da je treba število rojstev omejiti. Medicina pozna danes že učinkovita sredstva za to, a ta sredstva so lahko sprejemljiva le v določenih okoliščinah. Vedno bolj se razširja pravilno mnenje, da se morajo starši za otroka odločiti in to z ozirom na njihove življenjske razmere. Ta pa je eden izmed razlogov, zakaj so kontracepcijska sredstva povzročila tako polemiko. Poleg zdravniškega problema obstaja namreč nič manj težek moralni problem- Kot vemo, je katoliška Cerkev odločno prepovedala uporabo kontracepcijskih sredstev, češ, da to ni v skladu s katoliškim naukom in s poslanstvom, ki-so ga starši prevzeli, ko so stopili v zakon. Žal pa je v današnjem svetu in v potrošniški družbi vse preveč takih staršev, ki se ne zavedajo prav svojih odgovornosti in v takih primerih morajo žal otroci plačevati za napake svoijh roditeljev. Poleg tega menim, da mora imeti človek pravico do svobodne izbire. Takegft problema ni mogoče posploševati, ker se lahko odloči le vsak posameznik glede na okolje, razmere, v katerih živi in podobno. Cerkev je sicer pustila pravico svobodne izbire v posebnih primerih- Posameznik pa je tu odvisen od duhovnika. Toliko bolje zanj, če najde duhovnika, ki se skuša približati življenjskim razmeram in problemom, jih razumeti in biti odprtih pogledov. Vprašanje pa je, če ga najde. Prej alfi slej pride trenutek, ko se posameznik znajde pred težko odločitvijo. Pri tem mora žbrati toliko poguma, da vztraja v novih razmerah. Gledati mora v oči prihodnosti in se odločiti po svoji vesti za svojo življenjsko pot. Zato je treba v slehernem človbku obuditi in vzgojiti čut odgovornosti in z njo zmožnost, da bi sam presojal pravilno in se sam odločil. Pri tem pa ne 9me misliti le nase, temveč zlasti na tiste, ki bodo neposredno odvisni od njegovih odločitev in dejanj. Vprašanje pa je, kako naj se odgovornosti naučijo ljudje iz najbednejših družbenih plasti. Čut odgovornosti rase le iz zavesti, da nekaj si in da imaš določene pravice in dolžnosti. Kdor životari in se vsak dan bori za življenjski obstoj, takega govorjenja o dolžnostih ne bo dosti pomenilo. Za zrele in zahtevne odločitve je treba določeno mero izobrazbe in 'kulture. Ada Zanimiva številka „ Zaliva” Te dni je prišla na naš knjižni trg nova dvojna številka (28-29) revije ZALIV. Tokrat je vsebina revije prav posebno zanimiva, privlačna in raznolika. Zlasti mladi brav-ci bodo gotovo našli med članki marsikaj takega, kar jih bo precej zanimalo. Predvsem pa gre omeniti priznanje ki ga dajejo nekdanji člani OF in tudi uredništvo revije mislecu Edvardu Kocbeku za njegovo življenjsko delo, zlasti ob usodnih medvojnih odločitvah. To priznanje je eden izmed preredkih glasov, ki se jasno postavljajo za Kocbeka, zlasti v trenutku, ko uradne politične oblasti Slovenije ob proslavah 30. obletnice OF ne poznajo več enega izmed svojih soustanoviteljev. V reviji bi omenili še Pahorjevo razmišljanje ob literarnem večeru v Celovcu, Merkujeve utrinke iz Beneškega dnevnika, memoarski zapis Slavkota Tute z nekdanjega -peklenskega otoka Lipari, misli Irene Žerjalove ob obisku slovenskih književnikov v Trstu in drugo. Mladim prijateljem toplo priporočamo omenjeno številko Zaliva. POD ČRTO objavljamo Igorjev pripis k zaključni glosi v Zalivu, 28-29: Ni mi pravzaprav jasno, kaj je neznanega glosatorja v zadnji številki Zaliva tako iz-podbodlo v mojem članku o reviji Most, da je zavihtel svoje pero. Da hi bilo samo to, kar je napisal, težko verjamem, saj je sodeč po stilu pisanja glosator preudaren človek in je tedaj razumel, kakšno vrsto slovenskega re-vialnega tiska sem v članku imel v mislih in za kakšen koncept revije Most mi gre. Če bi tako ne bilo, bi se pač zavzemal za to, da iz Mosta in Zaliva nastane ena sama močna kulturna revija v zamejstvu. Toda taka združitev se mi res ne zdi potrebna, ker ima in mora imeti Zaliv svoje poslanstvo, in ker ima oz- bi moral imeti Most tudi svoje poslanstvo. Jaz pa sem pisal le o Mostu, zato je lahko brez nevarnosti nesporazuma izpadla iz inkriminiranega stavka ideološka etiketa. Da potemtakem nisem zagrešil nič hudega? Seveda sem! Spregledal in pozabil sem na občutljivost Zalivovega glosatorja, na njegov občutek utesnjenosti, in na njegovo prenagljenost. Kako naj si sicer razlagam njegov očitek, da hočem v omenjenem članku kaditi Mostu? (Lokar in Vremec v svojem odgovoru baje nista istega mnenja). Neznani glosator se je torej le po nepotrebnem vnemiril, saj ni dvoma, da gre reviji Zaliv priznati kar precej duhovne sproščenosti, ideološke svobode in mentalne širine. In to sem napisal kljub nevarnosti, da mi v prihodnji številki Mosta neznani feljtonist lahko očita medeno dobrikanje Zalivu v upanju, da bi me v novih okoliščinah spet sprejeli v uredniški odbor revije. Igor MLADINSKA SKUPINA . SLOVENSKE TRŽAŠKE SKAVTINJE - SLOVENSKI KULTURNI KLUB - SLOVENSKI TRŽAŠKI SKAVTI prirejajo v nedeljo, 30. maja 1071, v domu Janeza Ev. Kreka -v Borštu (pri cerkvi) MLADINSKI SOCIALNI DAN Spored: ob 10.: dr Anton Kačih: Krekovo mesto v razvoju slovenskega krščansko . socialnega gibanja; sledi razgovor ob 12-: skupno kosilo v Borštu ob 14.30: Matija Kovačič: Razvoj krščanskega socialnega nauka po II. vatikanskem koncilu; korefe-ral O zadnjem papeževem socialnem pismu, govori dr. Matej Poštovan; koreferat O gospodarskih in narodnih vprašanjih Beneške Slovenije, govori domačin; razgovor. Ob zaključku bo daroval sv. rnalšo Pavle Bratina. Obvestila: Avtobus iz Trsta: Trg Stare miltnioe (Bairriera vecchiia) do Boršta (S. Antonio in Bosco) ob 9,35. Prijave za kosilo pri 'tajnici Slovenske prosvete, Ul. Donizetti 3-L, tel. 768189, Od 16. do 1 19. do petka, 28. maja. I Zlasti mlade prijatelje Vljudno valbimo, da se \ tega mladinskega srečanja Udeležijo v kar naj-veojem številu in da med delom tudi polsežejo v razgovor. Tako 'bo 'socialni dan še bdljj zanimiv in nam bo nudil še več snovi za naidaljno poglabljanje obravnavane snovi. Prireditelji \J 'T'l2flblsi>fjft _____________ Kongres narodnih manjšin (Nadaljevanje s 1. strani) vidnejše čase. Z večinskim narodom živimo v miru in v strpnem dialogu, katerega skušajo na vse načine onemogočiti fašistični skrajneži, ki so se zadnje čase zopet spravili na nas z izzivalnimi akcijami. Zaključujem z mislijo, ki sem jo izrekel v nemški televiziji, ki me je pred dnevi zaprosila za krajši intervju. Dejal sem: Slovenci v Italiji živimo in hočemo živeti, kljub raznim težavam, v miru z večinskim italijanskim narodom, saj vemo, da gre razvoj v smer pravičnosti in enakopravnosti do pripadnikov slovenskega jezika. Danes se v Ita liji večina prebivalstva, predvsem mladine, zaveda, da je le v mirnem sožitju in preudarnem sodelovanju moč iti novim problemom in novim časom naproti. Iz grenkih izkustev preteklosti delamo in živimo za boljšo in pravičnejšo bodočnost. Tako pri nas kot po vsej Evropi, in upajmo, končno tudi po vsem svetu.« Vprašanj slovenskega prebivalstva Kanalske doline pa se je dotaknil ob zaključku kongresa Simon Prešeren in prikazal specifično problematiko tamkajšnjega ljudstva. Kongres jie tudi sklenil organizirati krajevna zborovanja zainteresiranih manjšin in dal napotek, da se po možnosti prihodnje le- KOLIKO AVTOV JE NA TRŽAŠKEM Ob koncu letošnjega februarja je bilo v javnem registru vpisanih 117 tisoč 961 vozil. Če upoštevamo, da določen odstotek vozil mi več v rabi, lahko računamo, da v celotni pokrajini kroži več ali manj sto tisoč vozili, med katerimi so, poileg avtomobilov, vključeni tu motocikli in priklopniki, niso pa seveda upoštevana vozila brez evidenčne tablice. Na podlagi statističnih podatkov je razvidno, da se motorizacija naglo veča. V enem samem mesecu — v februarju letos — se je število vpisanih vozil povečalo za 700. Od lanskega januarja do letošnjega pa se je število vozil povečalo za 8.195. Največji prirastek odpade na osebne avtomobile. V letošnjem februarju je bilo vpisanih 91.646 vozil Med lanskim in letošnjim januarjem pa znaša razlika 7.585 osebnih vozil. Množica Opencev se je v nedeljo zadnjič poslovila od svojega priljubljenega sovaščana prof. Ivana Sosiča. Pokojnemu profesorju so prinesli zadnji pozdrav tudi številni njegovi nekdanji študentje in stanovski tovariši, škoda, da zaradi neprimerne ure iiin avtomobilske dirke ni moglo priti do še veličastnejše pogrebne svečanosti. Smrt zaslužnega moža je sicer hud udarec za skupnost, v kateri je deiloval in živel, vendar jie hkrati tudi priložnost za premislek, trenutek, da življenjske niti 'spet nekoliko nategnemo in naravnamo. Prof. Ivan Sosič, član mogoče najstarejše openske rodbine — Soščevih, je bil eden najbolj vzornih primerov duhovne širine in odprtosti in povrh izredne človeške topline. Bil je človek, ki si je povsod, kjer je deloval, doma in na tujem, pridobil mnogo prijateljev to organizira takšno študijsko zborovanje v Trbižu, na katerem bi sodelovali predstavniki narodnostnih in etničnih manjšin Italije, Avstrije in drugih držav. Na takšno skupno zborovanje bodo povabljeni tudi predstavniki AIDCLM, organizacije, ki združuje v glavnem romanske etnične skupnosti. Za predsednika FUEV je bil zopet potrjen dr. Volger (južnotirolska manjšina), za podpredsednika pa dr. Vospernik (koroški Slovenec). Pred kratkim pa je bil za predsednika mladinske organizacije FUEV izvoljen Filip VVarasch, prav tako koroški Slovenec. ŠOLA GLASBENE MATICE - TRST V torek 1. j unij a, ob 20.30 v d voran i PD »Igo Gruden« v Nabrežini PRVI NASTOP GOJENCEV IZ PODRUŽNICE NABREŽINA Na sporedu bodo glasbe za klavir, vidlino, harmoniko in otroški pevski Zbor »Kraški slavček« iz Devina - Natbrežine. NAMIZNI TENIS SIJAJEN USPEH SONJE MILIČ NA DRŽAVNEM PRVESTVU V FIUGGIJU Tržaški namizni tenis je po treh letih ponovno zablestel v vsedržavnem okviru. Pred tremi leti je namreč Boris Košuta, ki je takrat, na stoipal že italijansko društvo La Soffitta, osvo jil naslov državnega absolutnega prvaka. Od tedaj dalje pa so se našli im italijanski tekmovalci iz Trsta vračali z državnega prvenstva praznih rolk. Lansko leto je Sonja Miličeva od zgoniškega Krasa s svojim prvim nastopom na državnem prvenstvu presenetila vse ter osvojila naslov podprvak inj e. Letos je mlada atletinja vestno trenirala in pod Boletovim vodstvom dosegla viden napredek. Odšla je .tako v Fiuggi z resnim upanjem, da se dohro izkaže. Nihče, niitl največji optimist pa ni pričakoval, da se bo ta naša mlada — tako je podčrtal Angel Vremec — Mežnarjev, ki se je poslovil od pokojnika v imenu Opencev — bil je pobornik za združeno prosvetno delovanje vseh Opencev — v tem oziru se je poklonil njegovemu spominu predsednik prosvetnega društva Tabor Rudi Vremec, bil je šolnik, ki jc na lastni koži pretrpel mnogo krivic zaradi diskriminacije slovenskih šolnikov — in zato po besedah zadnjega govornika prof. Škerlja trajen opomin tudi za vztrajnejšo borbo za dokončno rešitev Selniškega vprašanja. Profesor Sosič je rad sodeloval ne glede na ideološke razlike povsod, kjer jc mogel. Taki ljudje so redki in izredno dragoceni in zato je njihova smrt tliko bolj boleča. Pokojnikovi družini izreka sožalje tudi No- vi list. PREJELI SMO S pošt. gospod župah na REPENTABRU Podpisani člani zadruge NAŠ KRAS, Vas prosijo, da oskrbite za dodatek slovenskega napisa na treh cestnih tablah, ki opozarjajo na urnik nedeljskih sv. maš taborskega svetišča. Menimo, da je to v pristojnosti občinske uprave, saj se table nahajajo na notranjih občinskih cestah. Vsekakor niso v pristojnosti ANASa. Provinca jih baje tudi ni postavila ali vsilila. Na hrbtni strani ni nobenega napi. sa o lastništvu ali izdelovalcu (ACI, TCI). Ni potrebno posebej poudarjati, da so o-pozorila namenjena tudi slovenskim vernikom in obiskovalcem, ki se med drugim v velikem številu udeležujejo cerkvenega obreda ob »kraški ohceti«. Tako ravnanje pomeni vsekakor žalitev in prezir narodnega čustva. V kolikor bi pristojne prosvetne ali osrednje cerkvene oblasti ne razpolagale s potrebnimi sredstvi ali bi se kakor koli izgovarjale s podobnimi argumenti, se podpisani osebno obvezujemo prevzeti vse zadevne stroške in Vas prosimo, da stroškovnik pošljete zadrugi NAS KRAS v Veliki Repen. S spoštovanjem. Zadruga »NAŠ KRAS« (skupno 46 podpisov) Veliki Repen, 22. maja 1971. in simpatična igralka vrnila domoiv s kar devetimi kolajnami. V tretji kategoriji je talko med posameznica^ mi kot v ženskih parih osvoijila naslov nafjbollj-še: naj omenimo, da je v dvajioaJh nastopala skupno s Tržačanko Hauserjevo. V drugi kategoriji tje med posameznicami zasedla* tretje mesto im prav tako je v ženskih patrih skupno s Hauserjevo osvoijila bronasto medaljo. Med mladinkami je bil asipet tretja, medtem ko je v mešanih parih v isti kategoriji) s Peterli-nijem zasedla tudi tretje mesto ter drugo mesto v ženskih parih, spet 'skupno s Hauserjevo. Kočno je še ob zaključku nastopila skupno z vsemi najboljšimi, ki so se potegovali za absolutni naslov državnega prvaka. V mešanih parih je nastopila z novim državnim prvakom, komaj šestnajstletnem Bosijem, s katerim je osvojila srebro-, v ženskih parih pa je spet s prijateljico Hauserjevo osvoijila tretje mesto. To so torej nadvse laskavi uspehi naše predstavnice, ki jo postavljajo v sam vrh naijuspešnejši h zamejskih atletov vseh časov. S svojo Skromnostjo, resnostjo ter lepo 'in mirno Igro ie mlada Sonja priborila leipe lovorike svojemu (Dalje na 7. strani) Svetoivainski mladinski oder v Trstu vabi na svojo prvo prireditev »KROJAČEK JUNAČEK« ki bo v nedeilijo, 30. malja, ob 17.30 v Sveltiivam-skem Marijinem domu. i=i SREDNJA ŠOLA »SIMON GREGORČIČ« M V DOLINI £ -a vabi na zaključno šolsko prireditev, ki bo v torek, 1. junilja ti. ob 21. na šbldkem dvo-!_J išču Umrl je projf. Jran fosil Vljudno vabljeni TEDENSKI PREGLED DOMAČEGA ŠPORTA Štmaver V SLOVO MOŽAKU Zapet smo izgubili enega izmed naših možakov, kakršnih je tudi v naši soseski vedno manj. V soboto je skoro nenadno umrl naš sosed Jožef Figelj, po domače Drajev. V mladih letih je bil delavec v tovarni, pozneje se je pa pridno lotili kmetovanja. Okoličani, prav tako pa tudi Goričani so dobro poznali Pe-pita Drejevega, ker je vsako leto na praznik svetega Valentina točil najboljše vino v svoji asmici. Spoštovanega soseda smo pokopali v ponedeljek na pokopališču v Pevmi. Naj v miru počiva! PROMETNA VZGOJA MLADINE Naša mladež ima že v šdli vedno več predmetov iz naj različnojših strok. Letos so vpeljali v nekatere goriške šole tudi tečaje o prometni vzgoji Talk tečaj se je vršil tudi prejišnji teden. Udeleževali so se ga tudi n čenči slovenske nižje srednje šole. Tečaj je orgainiziralla gorilška občina. Naši dijaki so se pri nastopu za cestno prometno vzgojo odlikovali. Dijaki 3. razre-da, šest fantov in šest deklic so tako dobro opravili izpit, da so dobili pri natečaju prvo mesto. Pripravil jih je prof. Rupel. Q o liVi lu> Praznik špargljev in jagod v Standrežu V Standrežu pripravljajo domači gospodarji in prosvetni delavci velik vaški praznik pomladi in prvih pridelkov v letu. To je praznik špargljev in jagod. Obhajali ga bodo domačimi in številni gostje, ki bodo prišli v Štandrež na špargeljisko gostijo, v nedeljo, ponedeljek in torek. Letos so šparg-Ijem, 'temu edinstvenemu štandreškemu pri deliku, dodane še domače, čudovito lepe jagode. Kakor imajo naše briške vasi svoj polje delski praznik v znamenju češenj in vina, tako kaže, da se bo v spodnji goriški okolici trajno uveljavil kmečki praznik špargljev in jagod. Organizatorji tega letošnjega praznika so Prosvetno društvo štandrež, Prosvetno društvo »Oton Zupančič« in Zveza neposrednih kmečkih Obdelovalcev. Člani vseh treh domačih društev so pripravili složno prav obširen in zanimiv spored. Šfeverji an Cbisk v (Bofkinju Na povabilo tamkajšnje dramske skupine in da povrne nedavni njihov obisk pri nas, je gostovala v nedeljo v Češnjici v Bohinju dramska skupina našega prosvetnega društva »Franc B. Sedej« z Bevkovo dramo »Materin greh«. Gostovanje je društvo združilo s prijetnim ‘zletom za mladino. In tako so odpotovali že v zgodnjih jutranjih urah. Skoda, da ni bilo rnogoče uživati vseh lepot prelepe Gorenjske, ker je skoraj ves popoldan 'lil dež. Vsekakor veselja ni manjkalo, tako da so prišli vsi igral-C| v Bohinj kar najbolje razpoloženi. Igra je bila napovedana za 20. uro. Dvoraka je bila napolnjena do zadnjega kotička, ko |e v imenu našega društva pozdravila navzoče gdč. Helena Knez. Igralci so se tudi tokrat res potrudili in dobro podali to zahtevno Bevkovo dramo, ki je Bohinjce tako pretresla, da so si nekateri ob 'koncu, po navdušenem ploskanju — brisali solze. Vsekakor smo se, čeprav je bila ura že zelo pozna, vračali veseli, v zavesti, da smo ponovno utrdili prijateljske stike z bohinjsko mladino. PROSVETNO DRUŠTVO »FRANC B. SEDEJ« vabi Števerjance 'k predstavi Slovenskega gledališča iz Trsta, ki bo predstavilo 'komedijo RAFFAELE v župnijskem domu, v ponedeljek 31. maja ob 21.30. Predvsem bo za oči in usta prirejena okusna razstava vsakovrstnih špargljev im jagod, ki so že postale drugi značilni pridelek za naš kraj. Seveda, šparglji im jagode bodo tudi že prirejeni za veliko ali manjišo pokušnjo Zanimiva bo tudi razstava staroga kmetijskega orodja v župnijskem domu. Mladi rod bo lahko videl, kako so se očetje morali truditi na njivi in pri hiši s starim orodjem in vozovi. Uvod v prireditve bo odprla godba na pihala iz Nove Gorice. V nedeljo ob 21. uri bodo nastopili na igrišču poleg kulturnega doma tudi številni pevski zbori. Prišli bodo tudi pevski gostje s sosednje strani. Naslednja dva dni bodo nastopali na odru člani dramskih odsekov prosvetnega društva štandrež in prosv. društva O. Župančič. Te dni bo torej vse živahno in razgibano v prijaznem Standrežu, ki vabi k številnemu obisku. »Brjarjev« to pot ne bo, ker je drugih zanimivih točk na sporedu, kulturnih, zabavnih in gospodarskih, kar dovolj. »LJUBI MAJ« »Ljubi maj, krasni maj«, poje znana majniška pesem. Za letos, pa tudi za lani ne velja več. Taka jie popolnoma upravičena sodba starih Goričanov, ki so nekoč praznovali maj res v soncu im cvetju. Prejišnji teden je v Gorici im okolici tako lilo, kot da bi se bil utrgal oblak. Neprestane plohe so precej škodile tudi prvinam po vrtovih in njivah. Cene zelenjave so brž poskočile. Po nekaterih briških cestah je deževje povzročilo zemeljske usade, zlasti v smeri Groj-na - Bukovje. Prav na skrajnem koncu Brd in še bolj po sosednih furlanskih vaseh je toča pošteno klestila. BRAVCEM Zaradi prebillega gradiva smo morali tudi tokralt lifziibi brez nadaljevanja romana »Smrt v Pomladi« in brez »Potovanja po Skandinaviji«. Izoisitatii je morallo tudi več člankov ta dopisov, ki ijiilh bomo dbjaviii prihodnjič. V nedeljo, 30. maija z začetkom ob 17. uri bo v MAČKOVLJAH Tradicionalni praznik češenj s sledečim kulturno-zabavnim sporedom: Godba na pihala iz Brega Domači pevsiki zfbor Ansambel »MI - NI - PE« iz Gorice Moški zbor »Igo Gruden« iz Nabrežine Nastop humoristov Mešani zbor »France Prešeren« iz Bo-lijumca OtroSki pevski zbor iz Madkovelj. Med prireditvijo 'bo delovali srečolov. Kiosk z 'domaičo kaJplj ico, čevapčiči, pršutom ta češnjami bo odprt Od 14. ure dalje. Kiofik z vtaom deluje že v soboto popoldne! Boj za obvarovanje gornje Soške doline V slovenskem časopisju iin sploh v javnosti se še dalje vodi ostra polemika med tistimi gospodarskimi krogi, ki hočejo zgraditi pri Kobaridu novo elektrarno na Soči, in med tistimi, ki hočejo obvarovali Soško dolino pred novimi industrijskimi posegi Načrt za novo elektrarno je izdelalo vodstvo Soških elektrarn, ki si je zamislilo cel sistem novih elotrarn na Soči. Temeljil naj bi predvsem na elektrarni Trnovo, katere gradnjo je odločen odpor javnosti komaj preprečil pred nekaj leti, in pa na eletrami Kobarid, ki jo hočejo graditi zdaj. Za gradnjo elektrarne se zavzemajo tudi nekateri lokalni pdlitično-upravni krogi, predvsem na okraju im v občinskih upravah, češ da bi elektrarna Kobarid poživila gospodarstvo v gornji Soški dolini, ki zdaj ‘stagnira. Proti gradnji elektrarne pa so vsi tisti, ki bi radi obvarovali lepote gornje Soške doline, Z gradnjo elektrarne Kobarid bi bila gornja Soška dolina v pokrajinskem pogledu močno spremenjena, kar bi vplivalo na vso naravo okrog nje, tako rastlinsko kot živalsko. Lahko se reče, da bi bila prizadejana naravnemu okolju gornje Soške doline s tem nepopravljiva škoda. Velika pa bi bila tudi gospodarska škoda, gledana s stališča celotnega slovenskega narodnega gospodarstva, kajti korist, ki bi jo prinesla nova elektrarna, bi bila malenkostna v primeri s škodo, ki bi bila prizadejana turizmu in kmetijstvu. Izračunali so, da bi dala elektrarna Kobarid stalno zaposlitev samo 16 ljiudcm, mnogo stotin ljudi pa bi moralo zaradi nadaljnjega o-bubožanja kmetijstva in izgubljenih možnosti za razvoj turizma zapustiti Soško dolimo in si iskati kruh drugje. Nasprotniki pa vidijo bodočnost gornje Soške doline ravno v turizmu, Zlasti v takoimenovanem kmečkem in razčlenjenem turizmu (penzijoni, gostilne, majhni hoteli, smučišča, smučarski učitelji, alpinizem itd.), ki bi nudil dobro eksistenco tisočem ljudem. Poleg tega je treba pomisliti — pravijo nasprotniki gradnje elektrarne — da je Slovenija sorazmerno majhna in že močno industrializirana ter da mora varovati tista področja, kjer je naravno okolje še pristno in nepokvarjeno. ’> IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Majska številka „Mladike »Mladika« je končno dohitela koledar in za-1 liričnega humorja. Raztresene po reviji najdemo čela redno izhajati. Tako je že pred tedni izšla | še kralj še aktualne članke in poročila ter seve- majška številka. Uvodnik zanjo je napisali Jože Peterlin, na mOtiv prvega maja. V njem govori zlasti mladini. Sledi obširno poročilo s fotografijami o Slovesni podelitvi literarne nagrade »Vs taljenj e« pisatelju Borisu Pahorju. Dobesedno sta Objavljena govora prof. Jevnikarja kot člana odbora za podeljevanje nagrade in Borisa Pahorja. Marijan Brecelj nadaljuje svoj prevod slovaške povesti »Pomlad Adele Ostroluške«. ki nas uvaja v vse premalo znano narodno življenje Slovakov, Slovencem po izvoru poleg Lužiškdh Srbov najbolj sorodnega naroda. Ivana Placer je objavila novelo »Majski praznik«, Mojca Rant ipa spomin na pomlad v svoji rami mladosti. Zanimiv je intervju s prof. Antonom Trstenjakom, znanim filozofom, o vprašanju zgodnjih porok. Zanimiv je tudi članek o slovenski fllozofsko-humanistični fakulteti v Buenos Airesu, kar Slovencem na splošno še m stopilo v zavest. Na njej je, diplomiralo že pet mladih Slovencev. Vladimir Kos iz Tokia je objavil pesem »Kakor hoče, kdo gre-, im k zvezdam, kdo ve?«, Marička Šušteršič iz Ljubljane pesem »Razodetje« in Anica Gartner pesem »V gozdni tišini«. V tej številki sodelujejo še Micka Debeljak z novelico »Katre«, Martin Jevnikar z nadaljevanjem razprave »Sodobna slovenska zamejska literatura«, m Barbara Lapornik s črtico »Mihael - umetnik«. Prikupni Sta rubriki »Za sodobne žeme m dekleta« im »čuk na Obelisku« — ta zadnja je danes gotovo najboljši izraz slovenskega sa^ da ilustracije. ☆ Slovenska kulturna javnost se spominja letos stoletnice smrti Antona Tomšiča, prvega slovenskega poklicnega časnikarja, urednika »Slovenskega naroda«. Izšla je nova, 28. - 29. številka revije »Zaliv«. Dobi se v Tržaški knjigarni v ulici Sv. Frančiška in v drugih slovenskih knjigarnah v Trstu. Gorici im Celovcu. Na Češkoslovaškem so nedavno odstavili trideset univerzitetnih profesorjev. Med :njimi je tudi znani filozof Milam Machovec, marksist, ki se je vedno zavzemal za dialog med kristjani in marksisti. Kriv je tega, da je pokazal preveč simpatije do »praške pomladi«. RAZREŠENA SKRIVNOST ETRURŠČINE Član bolgarske znanstvene akademije prof. Vladimir Georgijev je razrešili 'skrivnost eru-ščanskega jezika, s čimer so se znanstveniki stoletja zaman Ubadali. Ugotovil ije, da spada etrur. ščima k indogermaniSkiim jezikom lin isilcer v isto skupino 'kot jezika starodavnih Lidij cev in Hetitov v mali Azijii, le da je nekaj mllaljša. Že prej je bilo ugotovljeno, da so nastale nordijske rune iz etruščanske pisave. Most" o narodu Nova, 28. številka revije »Most« je v precejš nji meri dvojezična. Poleg prispevkov slovenskih avtorjev prinaša namreč tudi člainke in razprave, napisane v italijanščini, Od italijanskih avtor jev. Vendar so zraven objavljeni slovenski pre vOdi- Na uvodnem mestu je objavljen »Dialog o me ji«, 'ki ga je napisal Guido Migllia. S tem je spro žil dialog, katerega takoj povzame Aleš Lokar, prav 'tako s člankom v obeh jezikih. Danilo Sedmak piše o psiholoških predsodkih med narodi, Marino Kokorovec pa o »Novi operativni metodi za kraško planoto 'in Trst«. Tem prispevkom v dveh jezikih, katerim je treba priznati vsebinsko tehtnost in odkrito težnljo po 'sodelovanju med obema narodnostima oziroma njunima kulturnima krogoma ter željo po medsebojnem razumevanju, sledijo 9amo 'slovenski pri- spevki. Vladimir Kos je objavil pesmi »Eno samo vprašanje« in »Za vse, ki se starajo — vstopni spev — december«, Milena Merlak pa pesem »Alkimisti v zlatem mestu«. O slovenski poeziji zadnjega časa je prispeval dolg članek Taras Kermauner, Vladimir Vremec pa je polemičen in se dotika aktulne teme v članku »Naj” Fellini začne, Pahor pa neha 'bilti družbeno angažiran?« Lev Detela je. objavil »Kritiko; na kratko« (O Strniši in Kocbeku) in nekaj kulturnih zapiskov pod naslovom »Kultura v beležkah«. Zanimivi sta pismi Berta Pribaca. Iz Av straliije in Ludvika Vptačiča kot odmeva na lan sfco zborovanje v Dragi in na polemiko o pojmo vanju slovenske narodne obstojnosti, ki je »le dila v tisku. Tako .Pribac 'kot Vrtačjič, 'poudarjata, da je narod nekaj d rugega r im veliko . več. kot. vsa kokratnii režim. , JOŠKO ŠAVLI LJUDSKO BESEDJE NA TOLMINSKEM Pod vplivom SOle in šolske pameti o pravilnem fin nepravilnem jeziku naglo kopni prastaro iizraZje, ki se nadomešča z malomeščansko miselno in izrazno revščino. Ker odgovorne slovenske ustanove ves povojni čas niso bile zrno žme sprožiti akcije za zajetje slovenskega be sedišča, tisk in druga Občila pa nam stalno vsiljujejo nepristen, izumetničen jezik našega ma-lomešta, ki je pogosto žargonsko Obarvan, je potrebno, da V9i, ki se lotevajo pisanja, zbirajo in zapisujejo besede, nazive ih imena iz svojega domačega 'kraja in okolice, jih uporabijo ali dajo Objaviti. Mogoče 'se bomo na 'ta način ubranili miselne revščine, ki nas začenja Utesnjevati, 'in obogatili Slovensko jezikovno ce-ioito. Na severnem Primorskem, na območjih Idrije, Cerkna, Tolmina, Kobarida, Bovca je vse polno Starinskega izrazja, imen, katerih pomen se. je delno že pozabil, 'besed, ki natančno zadevajo trenutno razpoloženje, označujejo laStnoisti in nam razkrivajo posebno tenkočutnost pri zaznavnosti, še pristni naravni zaznavni čut, katerega zgolj šolsko »izobraženi« ljud je redno izgubijo. HIŠA Že trditev, da je hiša izposojenka od nemške besede Haus (ter stala Od Stali) je naivna pravi mOj stric. Nemci so še kasneje postali poljedelsko ljudstvo 'kot Slovenci ter se stalno naselili. To 'besedo so kvečjemu oni prevzeli od nas. i HIŠA je verjetno povsod na Slovenskem stanovanjsko poslopje. Na Tolminskem pomeni tudi kuhinjo. Beseda kuhinja se uporablja le takrat, ko je treba zaradi razlikovanja to pou-) daritli. V hiši (kuhinji) je nekdaj stalo ognjišče. Na stropu (Čumfed — e je polglasen v končnih zlogih), Okoli ognjišča je stala polica za posodo, ki se imenuje napa. Napa se je ohranila do danes. Skoraj pozabili pa so se izrazi za orodja pri ognjišču: burkla, grebla, lopar. Še pa se sliši oglovne (po tolminsko: aklovne), to je goreče poleno, v tolminskem kalovnica. V hiši je navadno Stala posebna marajna (omara); polovico nje so tvorila vrata, polovico latelci (predali). Značilne so bile 'tudi vzidane omare, da nišo zagrajevalle prostora. Redno je bila v hiši tudi stalaža, odprta omara s policami, zagrnjena z zaveso (kutrino). Pod oknom je lijak (lijak), v 'katerem se umivajo krepe (posoda). Beseda hrepa (edn.) pomeni sicer Obrabljeno posodo, že zavrženo. Pomeni pa tudi nebistro glavo. (Danes nam vsiljujejo v trgovinah: pomivalno korilto. Korito je v resnici za živali). Izrazje za posodo večinoma odgovarja našim ustaljenim besedam. Opozoriti pa je treba na besedo pa-dela (mogoče bi se prav glasila podela); namesto nje so naim v šoli vsiljevali kozico, ki me še danes spominja na koze. Pod lijakom je navadno svinak posoda za pomij (pomije). Navadno je svinaJk kangla ali kambač (kombač?). Kambač je' oblika kangle, vendar širši, nižji m 'polovica gornjega roba je za -ped višja od druge. Pri starem (od nekdaj) je bil lesen, danes je pločevinast (iz pleha) od zunaj kOtlovimast (pobaikren) alb meisenkatst (po-medeninan). Pod v hiši so lahko deske ali tlak. (Razlikovati pa je treba tlakovano pot; to niso tla 'in zato ne-'tlak. Tlaku na polti ali na cesti, se reče lašta ali kašta. 1 • ■ -r:r Ob lijaku viisi ponavadi (u)brisavka (brisača), da se ljudje ubrišejo, potem ko so se umili Nad pipo je bil Obešen kor ec (menda mu drugod Slovenci pravijo »šefla«), ki je bil žejnim pri roki. Glaže so namreč hranili, kajti,, velika škoda bi bila v skromnih razmerah ih Ob varčnosti, če bi jih razbili ■ Beseda capin, ki služi za prijemanje vroče posode, je najbrž nova izposojenka i'z beneščine. Uganka pa je beseda tawalč Caffl tarvvalič), odkdd izvira. Pomenil štirikotni prt, v katerega se za-vijo (v culo) obed in se ga nese na polje. Uporablja pa se tudi za kuhinjska opravila. Raznim krpam v kuhinji, redno pravijo cunje, če so pa že raztrgane so štrace. Ounje so tudi že ponošene obleke, katere v nasprotnem primeru nar zivajo g\tant (samo ed.) Zelo zanimiva je beseda ka(n)dreja (stolica). »Kopaš (ali kopate),« poreče Tolminec, »od kod bi bila prišla«. In res ni nOberne korenske zveza s -stolom 'ali 's sedeti. (»Kdpdš« je napre-vedijiiva beseda, ki 'izraža ugibanje. Podobno »mari«, tudi v zvezi maridč, ki pomeni verjetnost. Toda ni isto kot »mOrda«, ki je še čista negotovost. »Morda« je »morebiti«.) (dalje) Toča in vinograd V neddljio in v noči 'med nedeljo in ponedeljkom se je v tržaški pokrajini prvič letos pojavila toča, ki je ponekod povzročila precejšnjo škodo na njivskih posevkih, pred-' vsem trtah. Medtem ko razne njivske posevke ali zelenjavo, če so bili močno poškodovani, lahko še vedno na novo posejemo oziroma v primeru manjše škode močno pognojimo in seveda predvsem škropimo proti raznim 'boleznim, nam poškodovani vinograd povzroča precejšnje težave. Edina 'tolažba, če je umestno sploh govoriti o tolažbi, je, da toča v tej dobi ni tako nevarna kot med zorenjem, ker si rastlina lahko še vedno opomore. Trta namreč požene iz stranskih očes nove mladike. Pridelek bo nekoliko manjši, a še vodno zadovoljiv. Hujša škoda nastane, kadar so mladike daljše, v juniju ali juliju. Takrat na novo pognale mladike ne utegnejo več dozoreti pred zimo, zaradi česar zamrznejo. Hitro ukrepati po toči 1 Vsekakor je potrebno poškodovani trtin nasad takoj poškropiti proti možnim okužbam: Zeleni poganjki so namreč polni ran, v katerih se naselijo razne glivioe alli bakterije, ki lahko povzročijo hudo škodo. Nekateri škropijo z 1-1.5 odst. bordojsko brozgo, drugi sežejo rajši po nebakrenih pripravkih kot npr. Ašpbr, Vitene ali Vitex, ki so v začet ni fazi vegetacije primernejši. Poškropiti motamo temeljito. Da bi si trte hitreje opomogle, j,ih dobro pognojimo. Če so nasadi dobro prehranjeni, bodo iz stranskih očes hitreje pognali novi poganjki. Posujemo enakomer-. no po vinogradu 3 kg kompleksnega gnojila 10-10-10 na 100 kv. metrov oziiroma 6 vreč po 50 kg na hektar. . Mlado napade je priporočljivo tudi okopati, da bi jim morebitna poznejša sušna doba ne prizadela še večje škode. Kako najbolje zavarovati trtne nasade? Nekatere kraje v tržaški pokrajini toča obiskuje skoraj vsako leto in je zatorej u-mestno vprašanje, kaj vse lahko napravijo vinogradniki sami, da učinkovito zavarujejo svoj pridelek. V tem oziru velja predvsem omeniti najenostavnejšo možnost — zavaro- vanje protii toči —, ki ni drago, če pomislimo, da plačuje deželna uprava 60 odst. prispevek na premije. Izvedeli smo, da ravno te dni obiskuje predstavnik neke zavarovalne družbe kraiške vasi in zato priporočamo vinogradnikom, da se poslužijo te enostavne oblike Obrambe pred točo. Drugo obliko pasivne obrambe pred 'točo predstavljajo mreže iz najlona. To je hkrati najbolj učinkovita oblika obrambe, ki se vedno bolj širi tudi v naši deželi, posebno zadnje čase, odkar daje odborništvo za kmetijstvo 50 odstotne prispevke na vse dejanske stroške. Stroški, ki znašajo za površino enega hektara približno dva milijona lir, so posebno glede na visoke prispevke v mejah gospodarskega računa. Trajnost mreže je večja, če je podporna naprava smiselno po stavljena. S kovinsko podporno napravo se trajnost celotne naprave občutno zveča. Vsekakor bi kazalo, da se tudi naši vinogradniki poslužijo te oblike obrambe pred točo v večjem številu kot doslej, saj bi tako problenl toče dokončno rešili sami. Upoštevati je treba dejstvo, da državne denarne podpore prihajajo z veliko zamudo in tudi niso vedno, kljub škodi, stoodstotno gotove. Vlada mora določiti prizadeta področja s posebnim odlokom; v letih, ko toča povzroči dosti škode po celotnem državnem ozemlju, navadno od padejo od te oblike pomoči močno urbanizi- rana področja — to sc je lani pripetilo našemu področju. V takem primeru priskoči na pomoč sicer dežela z ugodnimi kratkoročnimi posojili, toda iz izkušenj vemo, da se teh naši kmetje ne poslužijo radi. Kdor torej hoče iz svojega delovanja izločiti čim več neznank in slučajnosti, ta ne bo čakal na podpore, ki jih država oziroma dežela daje po naravnih nezgodah, 'temveč bo segel po sicer drugačni obliki prispevka (po zavarovanju ali mreži proti toči), ki je povrh vsakomur dosegljiva oblika obrambe pred točo. Zatiranje peronospore in oidija Dež teh zadnjih dni, ki nas je sicer rešil strahu prod sušo, Je povečal nevarnost hudih trtnih bolezni. Peronospora pa tudi oidij sta že v zasedi in predeta pogubne plesnive niti trtnemu zarodu, posebno če je ta poškodovan od vremenskih neprilik. Proti oidiju gre škropiti pred ali po cvetenju. V vročih dneh je priporočljivo škropiti v jutranjih ali večernih urah. Boj proti peronospori zahteva precej pozornosti. Upoštevati je treba tako imenovano inkubacijsko dobo glivic, ki je glede na temperaturo krajša ali daljša. V tem času — konec maja in junija — znaša približno 4-5 dni, pozneje postaja vedno manjša, v juliju npr. znaša navadno 1-2 dni — ker je pač bolj toplo. Škropiti je treba torej nekaj dni po dežju in to temeljito, posebno spodnje listne dele. Možno je škropljenje proti peronospori in oidiju tudi združiti. Nebakrenemu pripravku (npr. Asporju) dodamo koloidalno žveplo. TEDENSKI PREGLED DOMAČEGA ŠPORTA (Nadaljevanje s 4. strani'! društvu, vsemu zamejskemu športu ter -predvsem še enkrat seznanila najširšo italijansko javnost z našo aktivno prisotnostjo ter z našim resnim delom predvsem na športnem področju. Seveda ne smemo ob tej priliki pozabiti na tiste, ki nosijo vso težo organizacije in ki ves svoj prosti čas žtrvujejo za visoke ideale pra v ega amaterskega zamejskega športa, ki poma ga mladini, da si pridobi samozavesti ter da si utrjuje narodno zavest. Naši društvi Krais in Sokol sta prav na tem področju dokazali, kaj se lahko -s skromnim, ko ordinaralndm delam naredi. Obe društvi za zdaj še edini na Tržaškem, ki se resno ukvarjata z Spomladansko pretakanje vina Ob nastopu spomladanske toplote je treba vino pretočiti. Pretakamo posebno vina, ki jeseni niso dobro prevrela in ki zaradi ne-povretega sladkorja i-majio v preveliki meri sladak Okus. Z vročino se šladkor spreminja v ogljikovo kislino in alkohol. To samo po sebi ni nevarno, razen če vino ni postalo tudi motno. Do motnega vina pride v zanemarjenih kleteh, kjer je v znaku vedno polno kisovih ali ocetnih kvasnic, ki spreminjajo alkohol v ocetno kislino, vino pa v kis. • Posebno pozornost je posvetiti sladkim vinom, (ki imajo pod seboj drožje, ker niso bila dolgo ali še nikdar'pretočena. Da odstranimo drožje, vino pretočimo. Nekaj dni pred pretakanjem dodamo vinu tanmisol ali podobno sredstvo (natančno po navodilih). Po petih do osmih dneh pretakamo, ne da bi žveplali. Vedno pretakamo v čist, zmerno zažvoplan sod. Sode, iz katerih smo vino iztočili, moramo takoj po pretoku dobro pomiti. Spomladansko kipenje se lahko vrši z lastnimi naravnimi kvasnicami, katerih je v vinu vedno nekaj in se po potrebi razmnožijo. Za pospešeno kipenje je treba vzeti selekcionirane kvasnice. Na vsak hi vina dodamo 20 gramov amonijevega sulfata, ki služi kvasnicam za hrano, katere se potem hitreje množijo in delo prej opravijo. Amonijev sulfat raztopimo v vinu. Ko začne vino spet kipeti, nastavimo kipelno veho, ki ostane toliko časa na sodu, dokler vino kipi in ne postane -trdo. Ko se po kipenju zbistri, ga pretočimo, da ga tako rešimo še ostalih droži j, ki sicer začnejo vino spet kvariti. Pred kratkim so našli na Madžarskem grob prvega madžarskega krščanskega kralja Štefana, ki 'je bil proglašen za svetnika. namiznim tenisom med našo skupnostjo, vodi odlični- trener Bole, ki je s svojo sposobnostjo ter potrpežljivostjo izvežball že oblo vrsto mladih igralcev. Njegovemu delu od blizu -sledi tudi novoustanovljena Zveza slovenskih športnih dru. štev, ki ije že pripravila 'ddbrouspelii seminar, Ekj ga je vodil eden najboljših jugoslovanskih -tre nebjev. Prav je, da se vsi zavedamo pomena te pravilne športne politike -tudi v športu, ki ni še tako -popularen, ki pa ima vse možnOStd, do bo v kratkem pri-tegnill tudi večje mase gledav-cev. Naša -dolžnost je, da,-s tega -mesta čestitamo predvsem naši novi večkratni državni prvakinji Sonji Miličevi, trenerju Boletu, društvu Kras ter tudi ostall-im atletom, ki so se z manj sreče udeležili prvenstva kot tudi nesrečnemu Ukmarju, ki se zaradi šolSklh obveznosti ni mogel udeležiti tega prvenstva, na katerem bi gotovo osvojil kako nagrado. ODBOJKA Bor je pretekli teden organiziral lepo uspelo srečanje med starejšimi ter -mlajšimi igralci tega združertja. Videli- smo -tako vse bdljše odbojkarje, ki so kdajkoli- Šli skozi vrste plavih. Tekmi, tako ženska kot moška, sta bili tehnično zelo dobri in ugotovili smo, da bi lahko Bor, če bi ponovno združil vse svoje bivše in 'sedanje igralce, z velikim uspehom -nastopal tudi v najvišjih -itaiiljamskih li-gah. To je problem, ki bi ga morala predvsem Zveza slovenSki-h športnikov vzeti resno v pretres! Za kroniko naj še povemo, da so med ženskami zmagale »Mlade« z 2:1, pri moških pa »Stari« s 3:1. Tekmi si je ogledalo lepo število gledalcev, ki so s svojo prisotnostjo hoteli izkazati svojo navezanost na »plave« barve. hetna 03 A o 03 03 'h 03 'n ~ >y C3 Ut & c (U C Tj u c o" N H o3 > -C z O .y B li ‘5? 'd5 ‘S ••—i !> 03 o> £) 0 •■-5 ‘S S j3 T3 g cx 3 o3 1 H (D S £X bi) .N o- • "“■> G "S > c/) J—i (L) 3 Ph 03 co *& O "•*-» {/) o d) >u D > 03 S O rO P c/) O JDJ) u (/) cx c; X O a *JS >^3 'o O (D (U > O 15 N 0 M —• C/3 O > M o3 c/> OS S p. | £ Ui O <£ 4-» 2 'd l:\CA ^ 9 , , v» t\>0 | % ’1 *v. .' -s . ' % b ■ x: >u .SP S G o o £ .S * « -2 O rt = * ■8*3 I«s. o o 2 M *> >8 Sž o ‘S o >s | ■* S -S SL 8 - ® -S « ° « ■H.« a >o o a8fl P* ; c 7,- ?2 1 n s* u O «i c .fe o UH K> O >*• yj) S "3 > 0) c >o iz I ° 1 2 M ! * 3 "S S| 03 0< . 3*1 2 M >CJ SJ >S o E (/> Oj U _ 03 CJ S-. 4-» O.T3 8 Š e •* >o eu o « o > y-( s 3 *rj oi k* 03 S* o 2 M C co C rt rt 5 c rt S g C V *rt s >g o N •* > a o rt O, £ O - e m c — !7) N JS ll ^ -S d) C/) sR (D 0) >0 —> 1.3 GO O n> a o o rt 8. ® is 3 ^1 -S •« 10 13 k © .D to O M >u "& C « c g > . o E y a rt x> ~ o :: i Q V •rp •>—> 0 rC cn S5 0) •’—> > O •E ^ 1 1 ri-1 (/) (L) ‘u c/) > 5* 03 o> y c/) rt ^ s s M a C/) 0) ° S sd 5 2 * P- M < o -S ■S T3 O p & >