LJUBLJANSKI
ŠKOFIJSKI LIST.
St. III.
Vsebina: 18. f Kardinal dr. Jakob Missia. — 19. Zadušnice po rajnem kardinalu dr. Jakobu Missia. — 20. Zakon z dne 26. januvarja 1902, zadevajoč dotacijo bogoslovnih profesorjev. — 21. Izvršitvena določila k temu zakonu. — 22. Zakon z dne 19. februvarja 1902, zadevajoč pokojnine katoliških dušnih pastirjev na občekoristnih zavodih ter duhovniških uradnikov pri ordinarijatih itd. — 23. Izvršitvena določila k temu zakonu. — 24. Konkurzni razpis. — 25. Škofijska kronika.
XjH
Kapitelj prvostolne cerkve v Gorici naznanja poln globoke žalosti, da je v ponedeljek, dne 24. marcija ob 12'/2 po noči, v 64. letu svojega življenja previden s sv. zakramenti mirno v Gospodu zaspal Njega Emi-nencija prevzvišeni gospod gospod
dAKOB fJISSIA,
sv. rimske cerkve kardinal-presbiter pri sv. Štefanu na Monte Coelio,
knez-nadškof goriški in metropolit,
Njega c. kr. Veličanstva pravi tajni svetnik, vitez ces. avstr, reda železne
krone I. vrste, član gosposke zbornice in goriškega deželnega zbora, doktor bogoslovja, itd. itd. itd.
Pogreb bode v sredo, dne 2. aprila, ob 9. uri zjutraj. Zemeljski ostanki prevzvišenega pokojnika se prenesö iz knezo-nadškofijske domače kapele v stolno cerkev, od tod po slovesnih zadušnicah na sveto Goro k počitku.
Gorica, dne 26. marcija 1902.
To žalostno naznanilo obsega celo prebridko, velikansko izgubo, ki je zadela goriško nadškofijo, slovensko zemljo, avstrijsko cesarstvo in katoliško cerkev.
Goriška nadškofija je izgubila v pokojniku svojega uzornega očeta, slovenska zemlja svojega prvega in najboljšega sina, avstrijsko cesarstvo najzvestejšega podanika, katoliška cerkev pa udanega častitelja in pogumnega branitelja. Kaj čuda torej, da žalujeta za njim papež in cesar, da ga milo objokuje dobri slovenski rod.
Zlasti pa čutimo trpko izgubo mi duhovni sobratje, ki imamo še vsi v živem spominu velika dela, neprecenljive zasluge, katere si je stekel rajni kardinal, čeprav je v trenutku še nemogoče dostojno oceniti pomen njegovega obsežnega, blagoslovljenega delovanja za cerkev in državo, za Boga in narod. Cesar ne moremo storiti sedaj, to bo gotovo nadomestila hvaležna zgodovina; preobilno plačilo pa bo pokojniku Bog sam.
Kardinal Missia se je porodil dne 30. julija 1838 v župniji sv. Križa pri Ljutomeru na slovenskem Štajerskem in sicer na Moti v priprosti kmetski hiši pri „Mislovih“. Začel se je šolati v Kapeli pod Radgono; hodil je potem v šolo v Radgoni in v Mariboru, kjer je dovršil s prav dobrim vspehom glavno šolo leta 1849.
Na prošnjo svojega starejšega brata duhovnika Antona je bil vsprejet v graško deško semenišče, katerega gojenec je ostal do izvršene gimnazije, vseskozi prvak-odličnjak. Dovršivši 1. 1857. s tako sijajnim vspehom gimnazijske nauke, poprosi za sprejem v bogoslovno semenišče v Gradcu, kamor so ga seveda radostno sprejeli. A bival je tu samo eno leto. Po temeljiti bogoslovni izobrazbi koprnečega mladeniča je gnalo namreč srce v „večno“ mesto Rim, da bi ondi v slovečem grmanskem kolegiju (Collegium germanicum et hungaricum) prodrl v globočine svete vede, kolikor je človeku to sploh mogoče. Sekovski knezoškof Otokar Marija grof Attems je z veseljem vse potrebno oskrbel, da so sprejeli nadarjenega bogoslovca v ta kolegij, ki je bil avstrijskim škofijam od časa cesarja Jožefa II. sem dotlej skoraj čisto neznan.
V Rimu je bival od 1. 1858. do 1. 1864. Bila so to zanj leta resnega dela, srečna leta, v katerih je z orjaškimi koraki napredoval v bogoslovnih in modro-slovnih vedah, a nič manj tudi v svoji ascetični izobrazbi. Za časa bivanja v Rimu je dosegel tudi, po čemer je goreče hrepenel — bil je dne 30. maja 1863 posvečen v mašnika. Eno leto pozneje se je vrnil v domovino kot doktor bogoslovja.
Knezoškof Otokar ga je imenoval prefekta v deškem semenišču. A že I. 1866. ga je od tod pozval k sebi kot tajnika in kapelana. Tukaj se mu je odprlo širno polje za njegove lepe zmožnosti. V isti lastnosti je služil po Otokarjevi zgodnji smrti (f 12. aprila 1867) tudi njegovemu nasledniku knezo-škofu dr. Janezu Krst. Zwergerju od 10. novembra 1867 do 1. oktobra 1871, ko ga je le-ta imenoval svojega kancelarja in konzistorijalnega svetnika. Na tem
-
težavnem mestu je vstrajal dobrih 13 let. Knezoškof Zwerger ga je močno čislal. Provzročil je, da je bil Missia imenövan papeževim častnim kamornikom; dne 23. aprila 1879 pa kanonikom sekovskega stolnega kapiteljna v Gradcu. — V to dobo spadajo osobito njegove temeljite študije o „kongrui“, in plod teh raziskavanj je knjižica, katero je izdal leta 1883 v Gradcu z naslovom: „Zur Congruafrage des katholischen Seelsorgs-Clerus“, pod imenom J. Martini. Radovedno se je povpraševalo, kdo je pač pravi pisatelj te znamenite knjižice, katero si je z velikim zanimanjem dal prebirati tudi pokojni knezoškof dr. Janez Kri-zostom Pogačar, ne sluteč, da je spisana od moža, kojega bo božja previdnost čez prav malo časa mesto njega posadila na škofovsko stolico ljubljansko.
To se je zgodilo takoj naslednje leto, ko je bil kanonik dr. Jakob Missia z najvišjim sklepom presvetlega cesarja z dne 14. junija 1884 imenovan knezo-škofom ljubljanskim; dne 10. novembra istega leta pa od sv. Očeta Leona XIII. potrjen. Posvetil ga je dne 7. decembra 1884 v svoji stolnici v Gradcu pokojni knezoškof sekovski dr. Janez Krst. Zwerger; pomagala sta mu pri svetem dejanju tedanji vojaški škof dr. Anton Gruscha, sedanji kardinal in knezonadškof dunajski, ter tedanji pomožni škof dr. Janez Ev. Haller, pozneje kardinal in knezonadškof solnograški.
Dne 14. decembra 1884 je vzel knezoškof Jakob v posest ljubljansko škofijo. Bog ga nam je postavil visoko na svetilnik. S toplim žarom svoje učenosti, pobožnosti, modrosti in apostolske gorečnosti je nad 13 let razsvetljeval in ogreval um in srce duhovnikov in vernikov. Presegalo bi namen teh črtic, ako bi hoteli podrobneje opisovati njegovo skrb za duhovnike in za vzgleden duhovski naraščaj; ako bi hoteli slikati njegov neumoren trud za pro-bujo katoliške zavesti in za pravo krščansko življenje izročenih mu ovčic; ako bi hoteli naštevati njegova apostolska obiskovanja, na katerih je opetovano prehodil celo obširno škofijo, ne zmeneč se za težavna hribovita pota; ako bi hoteli govoriti o njegovi vnemi za lepoto hiše božje, katero spričujeta zlasti novi krasni kapeli, ki ji je napravil v svojih škofovskih palačah v Ljubljani in v Gorici; ako bi hoteli omenjati njegovo prizadevanje za dostojno cerkveno glasbo, za katero je imel kot vešč glasbenik sila nežen okus; ako bi hoteli razmotrivati, s koliko gorečnostjo je pospeševal razvoj vzvišenega samostanskega življenja; s koliko tolažbo je bilo napolnjeno njegovo srce osobito tedaj, ko se mu je posrečilo leta 1888. na Selu pod Ljubljano ustanoviti samostan, odločen izključno le molitvi, ker je bil za trdno prepričan, da se bo razlival od tod obilen blagoslov po celi škofiji.
Pri toliki skrbi za prospeh svoje lastne vladikovine pa ni nikdar izpustil izpred oči skupnih potreb katoliške cerkve v širni Avstriji. Bil je duša stalnega škofovskega ožjega odbora odkar obstoji, to je od leta 1885, do svoje smrti. To je bilo zanj veliko breme, kajti najtežavnejše in najkočljivejše referate so
izročali škofje le preradi njegovim spretnim in izkušenim rokam. Omenjena bodi poleg dotacijskega vprašanja samo še sestava novega katekizma, ki je v nemškem izvirniku in v slovenskem prevodu po veliki večini sad Missijeve neumorne delavnosti.
Tolike zasluge so našle na merodajnih mestih že tukaj zasluženo priznanje, čeprav ga pokojnik v svoji skromnosti in ponižnosti nikdar ni iskal. Presvetli cesar ga je imenoval z najvišjim ročnim pismom z dne 30. decembra leta 1888 svojega pravega tajnega svetnika; 1. 1897 pa viteza cesarskega avstrijskega reda železne krone 1. vrste.
Plodonosno delovanje Missijevo pa je bilo v roki previdnosti božje povod, da smo ga izgubili. Po smrti knezonadškofa goriškega dr. Alojzija Zorna presvetli cesar in sv. Oče nista mogla najti sposobnejšega moža zato častitljivo stolico in za njene sila težavne ter zamotane razmere, kakor je bil ljubljanski knezoškof dr. Jakob Missia. Z najvišjim sklepom z dne 12. decembra 1897 je bil imenovan za knezonadškofa goriškega, kot tak prekoniziran dne 24. marca 1898, introni-ziran pa dne 22. maja 1898.
Ali to še ni bil višek časti, odmenjene pokojniku. 19. junija 1899 so ga povišali in razglasili sv. Oče za kardinala sv. rimske cerkve ter mu s tem podelili dostojanstvo, kakoršnega še ni dosegel noben sin slovenske matere. Velikemu dostojanstvu pa se je nenavadno prilegala njegova zunanjost. Njegov nastop je imel nekaj izredno veličastnega in plemenitega; bil je čudovito harmoničen odsev plemenitega njegovega duha in srca. Seveda mu je novo dostojanstvo prineslo tudi nova važna dela in opravila. Kot kardinal bil je član štirih rimskih kongregacij, namreč: Kongregacije „Consistoriale“, „Rituum“, „Super negotiis Episcoporum et Regularium“ in „Indulgentiarum et Reliquiarum“.
Kakor je bilo pa življenje kardinala Missije z ene stani polno dela in trpljenja, tako je bilo z druge strani en sam velik, nepretrgan, harmoničen slavospev večnemu Bogu. Dne 2. decembra 1897, ko je bilo njegovo imenovanje za knezonadškofa goriškega že gotovo, je pisal piscu teh vrstic glede na to imenovanje, ki ga je iz raznih tehtnih razlogov sila bridko zadelo, med drugim besede: „Ne morem, kakor reči: Deus dedit, Deus abstulit, sit nomen Domini benedictum; fiat sanctissima ejus voluntas, quae semper est bona, semper benigna et paterna!“ — In tako je ravnal vedno v svojem življenju. Nikdar mu ni bila merodajna njegova lastna volja, ampak vsikdar volja božja. Zato je s tisto udanostjo kot vedno gotovo tudi ob zadnji uri izročil Gospodu svoje življenje, rekoč: „fiat voluntas tua.“
Tudi mi s tužnim srcem molimo Tvojo sveto voljo ter neumljive sklepe Tvoje previdnosti, o Gospod in Te ponižno prosimo:
Dodeli svojemu zvestemu služabniku Jakobu večno plačilo!
19.
P. n. čč. gg. predstojnikom kuratnih in samostanskih cerkva.
Glede na predstoječo prežalostno naznanilo o smrti	Dalje naj se naravna po vseh omenjenih cerkvah
Njegove Eminencije, prevzvišenega kardinala dr. Jakoba	skozi tri dni — v kolikor je to radi bližajočih se praz-
Missije, se naroča čč. gg. predstojnikom, naj vernikom to	nikov mogoče — običajno zvonjenje za pokojnika; dne
vest s tem razglase, da se zvoni po vseh kuratnih in	8. aprila, oziroma — ako bi bil ta dan zadržan — dan
samostanskih cerkvah takoj, ko se o njej izve, z ve-	pozneje, pa naj se opravi za visokega rajnika slovesna
likim zvonom skozi pol ure.	zadušnica.
Kn. šk. ordinarijat v Ljubljani, dne 24. marca 1902
20.
Zakon z dne 26. januvarja 1902,
zadevajoč plače in pokojnino profesorjev na bogoslovnih učiliščih (državni zakonik
štev. 25).
©rjrij mn 26. Jauner 1902,
mit mcldjcm bic ©eftim nt trugen bev §§ 1, 2 uttb 3 bes (Skicftes Hom 1. 9Wai 1889, fli. <&. 01. Är. (»8, bc= treffenb btc '-öcjiiße nnb ^enfionöbetmubtuttfl öcs fUftcmifutcn ße^r^crfouoIcS an beit vömtfrf^fatljolifdjctt uttb fl%icd)itrfi=:fntl)o(i?d)cit Ujeoioflifdjcu Xtöreittitlcljv: rtnftalten uttb bett tJjeotoflifdjcn (fentralsyeljvttttftaltett ju (tfövj uttb 3nv«, abfleäubevt tuerbett.
sJ)iit guftimmuug t»cibcr |>äufcr bež iHcid)Sratl)cs finbe ^d) anjuorbnen, luic folgt:
«rtilel I.
£)ic 33eftimmungen bev §§1, 2 unb 3 bcS ©cfc^cs toont 1. 2)?ai 1889, 3t. &. ©I. 3?r. 68, betreffenb bic öejüge unb ^cnfionsbefjaubhing bež ftjftemifierten £eljrpcrfonale3 an bcu römifd)»fatt)olifd)cn unb gricd)ifdE)=fatt)olifc^eu tfyeolo* gifd)cn T>iöccfanlct)ranftaltcu ltitb bcu tf)eoIogifd)cn Sentral* lefjranftaltcn ju ®örj unb ßara, merben tjiemit außer SÜraft gefefct uub tjabcu fiutftigljin 31t lauten:
§ 1.
®er IJatjreSgefyalt bev ^Srofejforen, iueld)c an bcu römifd)» fatl)olifd)cn itub gried)ifd)=fatl)oIifcf)en tf)eoIogifd)cu ®iöcefau= lefjrauftalteu unb bcu tl)eologifd)en Sentralletjranftalten ju @öi'3 unb £ara eine mit ftaatlid)cr guftimmung ft)ftemiftvte <£tclte inneljaben, loirb mit 2800 K feftgefe^t.
3(uf]erbem gebürt jebent ^Srofeffor biefer Scfyranftalteu cine 2(ctimtätSj$ulage, bereit ^uSntaf? im 2$erorbuuitgSmcgc fcftgefc^t toirb.
®icfc SlctiüitätSjuIage toirb jebod), meint bei betreffenbe sßrofeffor in bem ®enuffc eines 9latuvalquartier§ fteljt, nur mit bev |)älfte ju erfolgen fein.
§ 2.
^cber ber im § 1 gebauten ^ßrofefforen t)at nad) je fiiitf ^afyren, bie bcrfclbe fei eS üor, fei es nad) bent beginne ber Sirffamfeit bicfcs <§5efe^eö als ^ßrofeffor an ben ermähnten theologi)d)eit Sefyrauftalten ober an einer ftaatlid)eu bittet» fdjule gurüdgelegt tjat, bis cittfd)lief?lid) junt 25. $af)re biefer ®ienftleiftung 9ttxfprud) auf ©rfyöfyung bež ©etjalteS.
®ie C£r£)öl)uug beträgt nad) Wblauf beS erften uub 3meiten CuiuquenniumS je 400 K, nad) 9lblauf jebcs ber folgenben brei Ciuiuquennien 600 K jäf>rlidj.
§ 3.
®ie int § 1 ermähnten ^rofefforeit, meld)e über bic im ©internet)men mit ber ftaatlidjcn ßultusbcfyörbc ju treffenbe Verfügung bcS 33ifd)ofS, iebod) nid>t infolge ®ienfteSentfagung ober infolge ©ntjieljung ber Senbung junt Sefjratntc aus bemfclbcn auSfdjeibeit unb ju einer SSertoenbung in ber <3cet-forge ober einem anbereu firdjtidjen Irntc unfähig erfdjeincit, finb bcpglid) iEjrer SUerforgung nad) ben für ^rof eff oren au ftaattid)en ÜJiittelfdjuIen geltenbcn formen ju befjanbelu.
diejenigen ^Jrofefforcn, bie eine anrechenbare Dienftjeit üoit jefytt ^a^reu nod) nid)t üoßftrecft E>abeit unb ju jeber auberiDcitigen !ird)lid)cit SSermenbung unfähig erfdjeinen, finb rüctfid)t(id) ifyreS 9iut)egenuffeS felbftftänbigen @eelforgern im ©iituc ber jemeilig geltenbeu gefc|(id)en 93eftimmungen gleid)= jufjalten.
23or bem Eintritte einer ftyftemifirteu üetjrftelte an einer biefer tljeologifdjen £el)ranftalten, in ber ©eelforge ober einem auberen fird)Iid)en Slmte -jugebracfyte ®icnftjal)re merben bei SBcmeffuug bcS 3hit)egenuffež eines ftjftemifirten Sßrofeffors biefer Sefyrauftalten in Ber Sßeifc in 9litfd)Iag gebraut, bafs Oier in ber früheren (Stellung jugebrad»te Dienftjafjrc als brei SeljramtSbienftjatyre angenommen merben.
Xritt cin ^Srofeffor btefcr Sehranftalteu in bic Seelforge über, fo toertiert er 31001- jcbcit WitfprncE) auf einen iKitbe» genufs im Sinne ber üorfteljenben Seftimmungeit, cs fiub aber bei Semeffitttg feines lüuljegehalteS nad) Siajfgabc ber für fclbftftänbigc Seelforgcr geltcubeu formen je brci ber im £chramtc jugcbrac^tcu ®ienftjat)re als Oier Seelforgcbienft» fahre in 3lnfd)lag 311 bringen.
(Srlaugt ein im 9tul)eftanbe befinblidEjcr Sßrofeffor ein botirtcS fird)lid)es Slntt, fo erlifdjt fein ilttfprud) auf beit iRufyegcfjalt.
31 r t i! c l II.
£>icfes ©efcjj tritt mit betn Jage feiner Suttbmadjitng in SBirlfamfcit.
3trtifcl III.
Sßit bem Sollsuge bicfcS ©cfcücs fiub Sicht Sliitifter für SultuS uttb Unterricht uub mein Jinausntinifter beauftragt.
ffiiett, ant 26. Jänner 1902.
iritm Jofrpl) m. j).
Äoerber m. p.	tBö^m	m.	p.
öavtcl m. p.
21.
Ukaz ministra za bogočastje in nauk ter finančnega ministra
z dne 13. februvarja 1902, s katerim se razglašajo izvršitvena določila k predstoje-
čemu zakonu (državni zakonik št. 35).
Ikrorbuuug bes ilttiiillcrs für (Cultus uub llntmidjt uub bes iauaujmhulters uont 13. jfe-bruar 1902,
mit meiner Seftimmuugcn jur £>urd)fiifjntttg bež Wc: fefccž bom 26. ^attner 1902, 'H. (6. ©I. »r. 25, iibcv bie ©ejiigc tutb bic ©eujionsbeljan&lunfl bež ft)ftcmi= firten CcljvlJerfottalcž an ben römiicfcfatljoliidjctt unb gvicdnfd) s fatbotifrfic» ttjeologifrfjcit $iöcefatt = ecl)van= ftotten unb ben ttjeologiidjcn Central sScbranftotteu ju (68r$ uub šaro, cvlaffcn merbett.
§ '•
®ic nad) § 1, 3tbfah 2 bes ©cfc^cS Oom 26. Jänner 1902, 91. (3. Sl. Dir. 25, bett Srofefforen ati theologifdfcit Tnoccfatt» ober ©entraUSehranftalten gebürettbe 3tctioitätS=3ulage beträgt:
a) au beit ®iücefau»£et)ranftalteit in £iit3 unb Srüittt jätjrlid) 600 K,
b) an bcujcttigeit in St. gölten, Orient, ÜJIarburg, ftla» genfurt, Saibad), Submeis, Seitmerifc, ißrscmüSl unb larnom, fomie an beit theologifdjeit Sentval»2ef)ran= ftalteit itt ®öi-3 unb $ara i«t)rlid) 500 K,
c) att beit ®iöcefan - £cl)ranftalten itt Srifen, Äöniggräh uttb SBeibcnatt jät)rlid) 400 K.
§ 2.
®iefc 3lctioitätS».3ulage frmn auf ©rititb einer itt jeber Diid)tuitg befriebigettbett tücnftlcitung nad) ^uritcflcguttg einer
au biefett £cl)ranftattcn ober an einer ftaatlid)en Siittclfdptlc 3itgebrad)ten Tbieuftjcit non in ber Siegel 3el)tt Jahren, bezieh -uugsmeife 20 ^5al)reu oom Siiniftei für GultuS unb Unter» rid)t über Eintrag bcS ®iöcefanbifd)ofeS an ben crftgcttaituten Slnftaltcu (lit. a) auf 720 K, be3iel)ungSmeifc 840 K, au beit Smcitgenannten (lit. b) auf 600 K, bc3id)itttgsmcife 700 K, an beit le^tgcnaunteit (lit. c) auf 480 K, bcgicfjuiigSlttcife 560 K jäl)rlid) crt)öt)t merbett.
§ 3.
®ic actiocit ißrofcfforcit au ben t^eoIogifd)ctt ®iöccfau» unb ®cntral»2el)rauftaltcu ha^clt für DßcnfioitSsmcde an ben IReligioitSfoitb eilten fortlaufeitbeit Jahresbeitrag 3U leiften, meldjcr brci procent bcS für bic Scntcffutig bcS DiuhegettuffcS aitred)cnbarcn 3(ctioitätSgel)altcS beträgt unb itt monatlid)cn Diäten bei ber ©chaltsatissahluug ciitgchobcu mirb.
T>ic ©lthebuitg biefcS ScitrageS I)at mährenb bcs 3111-(Sntrid)tuug ber ®ieufttaje fcftgefchtcn gefehlidjeit Zeitraumes, uitb 3toar auch bettt Jalte 31t unterbleiben, mettit bic SDio» natSfchulbigfcit ber Dieufttaje bic .'polje ber monatlichen Sei» tragslciftuitg nid)t erreichen mürbe.
§ 4.
®ic Scftimmungcu ber Slinifterialberovbnuug 0011t 18. Jcbrttar 1895, Di. ®. St. Dir. 36, blcibett in £raft.
©öl) nt m. p.
öartcl m. p.
22.
Zakon z dne 19. februvarja 1902,
.? katerim se razglašajo določila o pokojninah katoliških dušnih pastirjev na obče-koristnih zavodih, kakor tudi duhovniških uradnikov pri katoliških ordinarij atih, konzistorijih in v škofovskih semeniščih (državni zakonik štev. 48).
Okfrii uont 19. .februar 1902,
mit tueldjent '-Befiimmutiflctt iibev Die 5H«()cgctt«tfc Dev tatfjolifdjen Seelfovcjcv a« acmeintiii^igcu Niiftaltcu, foittic Dev imcftcvlidjctt Beamten bet Deti fatholifdjeit CrDiunitatc«, (Sonjiftoriett uni» ait bifdjöflidjc» $cmi= ttarictt crlaffen wcvöett.
'Diit 3llf^mmung ber beiben Käufer bež 9teid)Sratl)eS fiitbc ßd) anporbnen, ir»ic folgt:
§ I-
Si'att)otifd)e Seelforger ait gemeinnützigen, öom Staate, einem Sanbe, einem Scjirfe, einer ©emeinbe ober ans einem öffcutlidjcu ^oitbc erhaltenen 91nftalten, nnb priefterlidje Seamte bei ben fatl)olifd)cu Orbinariaten, Sonfiftorien nnb an bifd)öf= lid)cn Semiitarieit tjaben Wuförud) auf einen Ruhegehalt aus bem ÄicligiotiSfonbe, bejie^ungSttjeife aus ber ftaatiicf)cu ®o-tation berfelben.
jDiefer Slitfprud) f)at nur ftatt, wenn-
a) ber 91nfpruchSWerber pr Erlangung fird)lid)er 'X tut er befähigt ift (§ 2 bcS ©cfcgeS Dom 7. SDiai 1874, 9i. ©. 931. 9tr. 50);
b) beffen ©ieuftftelle biird} ben ßultuSmiuifter nad) (Sin* öernehmung beS ®iöcefaubifd)ofS auSbriitflid) als im $wede biefeS ©efc|}eS fi)ftemifirt anerfannt ruirb;
c) ber Slngcftellte wegen unöerfd)ulbeter £eiftungSunfäf)ig!eit aus bem ?lmtc fd)eibet, unb
d) infolange berfelbe feine anbere befolbete firc£)Iid)e ?ln= ftellung ertjält ober einen anberen VerforgungSgenufS aus einem öffcntlidjen $ont>e ober bem Staatsfd)a|}e empfängt.
§ 2.
£$ft mit bem 91mtc ein 9tut)egenufž öerbunben ober bei ber Sefteltung teertragSmäfjig pgcfid)crt worben, fo ift berfelbe, gleid)öiel aus welchen Quellen er fließt, auf ben nad) beit 23e= ftimmungeii biefeS ©efetjes cntfalleubeu Siu^egeljalt anpredjnen.
§ 3.
®aS ^luSmafj biefeS 5)iut)cgcl)alteS ift
a) bei Seelforgern, bie an einer ber üorbejeid)neten Sn* ftalteu bie einzige ober bie erfte Seclforgerftelle inuel)aben, unb bei beit genannten priefterlichen Beamten (§ 1) nad) aftafjgabe ihrer ©ienftjeit gleid) bem fraft Sdjetna II. pm ©efefte öom 19. September 1898, 9i. ©. 931.9?r. 176, bem felbftftänbigen Seelforger bes ^ßfarrfprengels ihres lebten ®ienftpoftenS gewährleisten šftn^egeuuffe;
b) anbere Seelforger biefer 91rt haben 91nfprud) auf bie 9iul)egebür öon |)ilfspriefterii an bem Orte itjrer lebten ®ienfteSöerwenbung.
3luS rii(Jfid)tStt)ürbigcn ©riinben lann ber SultuSmi* nifter auSnaf)ntSweife einen höheren 9iul)eget)alt, unb $war bei ®eficicuten ber erften 9(rt (lit. a) bis pm |)öchftbetrage öon 1600 K, bei folgen ber jweiten 91rt (lit. b) bis pm |)öd)ftbctragc Don 800 K bewilligen, fowie Seelforger ber jweiten 91rt (lit. b) ben Seelforgeru ber erften 2trt (lit. a) gleid)ftellen.
§ 4.
33ei Ermittlung ber ®ieuftjeit bet)iifs $eftftellung beS uac^ biefent ©efe^e gebürenbeu 3ftul)egenuffeS werben in ber allgemeinen Seelforge ober einem anberen öffentlichen fird)» lidjen ®ienfte öollftredte ®ienftjahre jenen, bie in einer ber genannten befonberen Verwenbungen priicfgelegt Worben finb, gleichgehalten.
§ 5.
ffliit bem Vollpge biefeS ©efe^eS ift SÜieiu 'Diinifter für Kultus unb Unterrid)t im Sinücruel)inen mit deinen übrigen betheiligten 2Jiintfte.ru betraut.
äBien, am 19. februar 1902.
JFran^ Jofcpl) m. p.
Stocvöcr m. p.	£>artel	m.	p.
23.
Ukaz ministra za bogočastje in nauk z dne 12. marca 1902,
s katerim se razglašajo izvršitvena določila k predstojeČemu zakonu (drž. zak. št. 54).
tycrovinmni} ks iJtitüftrrs für Cultua mb Mittcrridjt uotn 12. iHtirj 1902,
womit ©eftimmuttgen jur ^nvdjfiiljntHtl HcS (skfet^cö Dom 19. ^eftruar 1902,	C». «1. «r. 48, iiftcv Die
9iuf>ei|e«üfic Dev tttt^otiftften Seelforger *»« gemeins nü^igett ^nftttlten, fomie Der jmeftcrlidjen öeamten öet Den fatJjoliidjett CrDittarittteu, (Jottfiftoricn «uD an l)ifrf)öfltd)cn Scmiitavicu evlnffcu tucrDett.
®er Antrag, ©eelforgeftcllcn ait gemeinnü|igen ?lit’ ftalteu, wcldje üon einem Sanbc, einem Sesirfe, einer ©e-
liteinbe ober einem nid)t in ber Verwaltung beS Staates ftehenbeu öffentlidjen $onbe erhalten werben, als im 3»wd'c bes ©efe^es öom 19. februar 1902, 9i. ©. ŠI. ^r. 48, ftyfte* mifierte anperfennen, ift ber SanbeSftcHe Dorjulcgeit.
§ 2-
f)iebci ift unter Vorlage ber bcpglidjcn llrfunben unb Sehelfe auSjuWeifen:
a) bie Benennung ber Stelle,
b) bie 9lrt ber Vefefcung berfelben,
c) ?lrt unb Umfang ber 91mt3befuguiffe bes Inhabers,
d) bie |)öhe ber 91ctiöitätSbepge beS Inhabers,
e) bie bisherige 23erforgitng bežfclbcu im galic bcr ®icnft= untauglidffcit,
f) bic begiiglid) bež Umftaubcž, ob für beit gnpaber bcr ©telic bcr 9luhegeuufž cittež fclbftftänbigcn ©eelforgerž ober cinež .f)iljžpricftcrž (§ 3, lit. a, bejiefungžtocife lit. b bež ®efe{)ež) in 9(užfid)t 51t neumen ift, mafjgebenbeu ©Ijatfadjen.
§ 3.
!£>ic Sanbežftelle pflegt, uadjbem fic erforberlidjen gallež bic jur Slarftellutig bcr ©ad)-- nnb 9ied)tžlagc 3tocdbiculid)cn (Srpcbuitgcu Oeraulafžt nnb burd)gefiiprt t>at, über beit Eintrag baž Kinoernehmcu mit bcm juftdnbigen £)iöcefanbifd)ofc.
§ 4.
9Iad) ©inlangen bcr Šiufjerung bež bifd)üflid)eu Orbi» nariatež tjat bic Sanbežftcllc ben Stntrag, unter cntjprcdfcub begritnbeter 93egntacfc)tnng an ben üßinifter für Sultuž unb Unterricht ju leiten, loeldfcr unter SBürbigung aller in 93ctrad)t fommenbcit 3?erl)ältitiffe bic ©hftemifieruitg ber betreffenben ©teile auSfpridjt ober ablehttt.
§ 5.
Die ©pftcmificrung oon ©cclforgeftcllen an gemein-nü^igen 0011t Staate ober auž einem unter ftaatlidjcr lü’rioaltnng ftcl)cnbcn öffentlichen gotibc erhaltenen Stnftalten erfolgt uad) Sinocrncbmitug bež jnftäubigen ®iöcefanbifd)ofeS auf ®ruub bcr unter ben betheiligten Üfliniftericn 31t pflcgcnbcn Üler* hanblitngen.
§ 6.
®er Eintrag, $ienftfteHen priefterlidjer iöeanitcr bei beu latholifchen Orbinariaten, Sonfiftorien 1111b au bifd)öf(id)cu ©emiuarien als im girede bež berufenen ©efcjjež fpftemi’ fiertc aitperfennett, ift 00m SDiöcefaubifdjofe ber Sanbežftellc üorgnlegcn. giir bie (Einbringung 1111b loeitcrc 93ehatiblung bež Eintrages fittbcu bie Seftimmungen bcr §§ 2—4 biefer llerorbnug finugemäf; Sintoenbung.
§ 7.
®cfud)c ber gnljabcr einer im ©iuiic ber oorftehetibcn 33cftimmuitgeit alž fpftemiftert anerfamtten ®icuftftelle 11111 guerfcunuitg bež 9}ithcgehaltcž finb in ber Üicgcl öor bem ŠBerlaffen bež !£>icnftpoftcnž int Šege bež bifd)üflid)cit Orbi’ nariatež bei bcr Sanbežftellc 31t überreichen.
©etn ®efud)c finb bei3iilegen:
a) cin ftaatžar3t[id)ež gcugiiiž über bic Oienftuutanglid)feit,
b) eine ®ienftežtabellc.
®iefe ift in jener gorm anž3ufertigen, tocldfc in ben ein3elnen Oiöcefen bei beu auž ber allgemeinen ©cclforgc in ben 9hif)eftanb übertretenbeu fßrieftern üblid) ift, ltub l)cit neben ben bort gcbräud)Iid)cu nod) lociterž bie Eingabe 311 enthalten, ob bcm	®efud)ftellcr	ein	9lurcd)t auf	einen nach § 2	bež
®efcj3ež cittrcdfcubareu 9htl)ebe3ug gnfteht.
®ic Eingaben ber Oieuftežtabellc finb 0011t bifdföflidjen Orbinariate, bic le^tertoähute Eingabe itberbiež and) Oon	bcr
Seitung	bcr Wnftalt,	au	loclchcr	ber	®efud)ftcllcr in SSer-
toenbitng ftef)t, 31t beftätigen.
§ 9.
Oie Sanbežftellc leitet baž 0011t Orbinariate einbegleitete ®efud) mit eittfpredjenbem 93crid)te, inžbcfonbcrc and) über baž ÜSorliegen ber Srforberniffc uad) § 1, lit. a bež ®efc|3cž an baž	SDIinifteriiim	für	Sultuž	unb	Unterricht, bem	bie
Sntfd)cibuug über alle berartigen ®cfud)c oorbchaltcu bleibt.
§ 10.
iiMrb bent ®cfud)c golge gegeben, fo f)ftt bie Sanbcž-ftcllc bem fßenfiouSloerber baž cntfprcd)cnbc Occrct aus.pfcr-tigen unb bic bctreffeitbc ©affe bcmgcmäji au3ulocifcn.
gn bcm Occretc ift bcr (Empfänger inžbefonbere barauf aufmerffam 31t machen, bafž cž ipm bei fonftiger gcfchmäfjigcr ülhubuitg obliegt, jebe (Erlangung eiucž befolbeteu fird)lid)en 9tmtež ober einred)enbaren 33e3itgcž (§ 1, lit. d bež ®cfe(3Cž) ungefaumt 3111- 9lii3eigc 3U bringen.
®ic glüffigniad)ung bež 9htf)ebe3iigcž erfolgt in mo» uatlidjen ani crftcit jebež iDlouatež fälligen, am streiten SOlo-natžtagc aber saplbarctt Slnticipatiüarteii gegen ^Beobachtung bcr für beu §3e3iig oon 9iuhegcuüffeu bei ftaatlid)cu Kaffen fouft oorgcfdjricbcncn öebingungen 1111b SBorfidjtcn.
■ftartcl m. p.
24.
Konkurzni razpis.
Razpisuje se župnija Črni vrh nad Polhovim	Kot zadnji rok za vlaganje prošenj se s tem do-
gradcem, stoječa pod patronstvom verskega zaklada, loči 30. april 1902.
Prosivci za to župnijo naj naslovč svoje prošnje	Razpis osilniške župnije se s tem preklicuje,
na veleslavno c. kr. deželno vlado za Kranjsko v Ljubljani.
25.
Škofijska kronika.
K n. š k. d u h o v n i m s v e t n i k 0 m je bil ime-	Župnija	Sodražica	je	bila	podeljena	č.	go-
novan č. g. Mihael Saje, župnik v Stangi.	spodu	Ivanu	Čebašku,	župniku	v	Črnem	vrhu	nad
Polhovim gradcem.
Knezoškofijski ordinarijat v Ljubljani, dne 26. marca 1902.
Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Šiška. Tiskala Katoliška Tiskarna.