Katoliško tiskovno društvo & Za omiko in narodno življenje štajerskih Slovencev je velike važnosti >Katoliško ti^kovno društvo« s svivjim glasilom »Slovenski Gospodar« in Cirilovo tiskHrno St< jimo ub pragu nove dobe. ki nara pač ne bo prinesU ž abtneg* s.-dja kar na krožniku. inarveč bo zahtevala naporno in resno delo. Tudi tiskovno draštvo in naš tisek stojita ob preobraln, storiti morata velik in odločen korak, če hočeta biti kos nalogam novfga. časa Naslednje vrstice naj služjo tedaj v dolžno zahvalo tis4m, ki so pred nami delovali na tem polju, sedaojemu in bodočim zarodom pa naj služijo v vspodbudo. 1. ustanovitev tiskovnega društva. Mariborsko tiskarstvo. Že v štev. 50. z dne 15. decembra 1870 je »Slovenski Gospodar« prinesel naslednji razglas: Pozor Slevenci! Več narodnjakov mariborskih se je združilo v ta nsmen, da a) se na slovenskem Štajerskem astanovi slovensko tiskovno društvo, kakoršnega imajo Nemci že po več krajih; b) da to draštvo skuša ustanoviti v Maribora tiskarnico, katera bi zamcgla bolj k ceni tiskati naše slovenske liste; c) društveni odbor vodi sam tiskarnico, določi svojim Iistom program, kakor tudi ceno in vrednike. Ker 3e je nadjati, da se ti sklepi izpeljajo, — kar bi ceno omenjenih listov precej znižalo — prosimo svoje častite bralce, naj našemu listu tudi v prihodnjem letu zv^sti ostanejo in kolikor se le da, mu še več predbrojnikov pridobiti skušajo. Ob enem prosimo častite svoje prijatelje, naj nam glede omenjenega sklepa svoje misli naznauijo. Tiskovno društvo dobi lahko ogromne podpore, ako se stvar le z dofholjubnim srcem in navdušenjem v roko vzame in krepko podpira. Ustanovniki bi plačali vsak po 50 gl. (s posebnimi pravicami), drugi u ije vsak teden, če več ne zamorejo, po — 1 krajcar. L. 1867 ustanovljeni »Sloveoski Gospodar«, ki je do 1. julija i. 1. izfaajal le po dvakrat na mesec (1. in 16.), potem pa vsak četrtek, se je tiskal v tiskarni EdvardaJaažiea. Ta tiskarna je prva v Marib»ru. Ustanovil jo je 1. 1796 Franc Schiitz, ki se je iz Koroškega preselil v Maribor. Ta tiskarna je ®i!a v biši štev. 1 na glavnem trgu. L. 1811 je ajen lastnik Ignac Dunšek bil okrožni tiskar. Po njegevi smrti je prišla v roke Jožefu Janžiču, ki j* je preselil v sv»j0 hišo v Dravski ulici štev. 7, 1. 183* pa v Peštno, se daj Edmund Scbmidovo ulico šter. 4, kjer je še sedaj. L- 1860 je prevzel tbkarno Janžičev sin Edvard, po njegovi smrti je pa 1. 1882 dobila tiskarno njegova hči Ana, ki se je 1. 1885 omožila z Leopoldom Kralik«m, ki je potem postal lastnik tiskarne1 (f 1917). V zmislu omenjenega oklica so 1. 1870 usta novili Skaza, Tomšič in dr. Prelog tis'rarno, v ka teri se je tiskal do 1. 1872 »Slovenski Narod.« Tiskarna se je imenovala >Narodna tiskarna F. Skaze in drugov.« Meseca septembra 1. 1872 se je vrš 1 v Ljubljani ustanovni zbor »Narodne tiekarne«; med delniCarje je stopil tudi mariborski profesor Janko Pajk. >Slovenski Narod« se je tedaj preselil v Ljubljano, ž njim je šel v Ljubljano tudi del mariborske tiskarne. OsUli del je kupilo delniško društvo in vodstvo te t skarne j prevzel profesor Janko Pajk, ki jo je I. 1874 odkupil od delniškega društva, ter je postala njegova last pod imenom: »J. M. Pajkova2 tiskarna.« V štev, 5 I. 1875 dne 15. februarja je prinesla >Zora< na slr. 42 naznanilo, dajebivšo tiskarno >Skaze in drugo^«, potlej »Narodtio ti3kardo« kupil J. M. PaJ5 ter da je preskrbljena z naj 1 MrtPy Dr. Art., Gassen-, Strafien- und Platzebucb der Stadt Marburg, str. 91. 2 Zbornik Mat. Slov. II. (1900), str. 10. hovejšimfia najokusnejšim gradivom in v vsakem jt/iku prevzema kojigotiskarska dela. ffjfP fp§| Prvotno je bila ta tiskama v isti hiši (Poscb !ovi), kakor sedaj (Koroška cesta 5), 1. 1878 pa ?e je preselila v Grsjsko ulico v Girstmajerjevc hišo, potem pa i. 1880 v Kartinovo hišo v Schmidererjevem drevoredu, kjer je sedaj pozlatar Zoratti, potem na dvorišče iste hiie proti Urbanski ulici Odtod se je septembra 1. 1885 prfselila zonet na sedanje rnesto. fH§''"lfil Okoii 1. 1867 se je začela pojavljati v slov»-o-kih narodnih vrstah ločitev duhov, med »mlade« iu »stare<, izprva boL asebnega znaCaja : netivo je dajalo omahljivo iq n*'<5osledno postopanje slovenskih posiancev v zaoevi dualizma, sčasoma je pa dobila ločitev izraz v verskih zadevah. »Mladi« so ustanoviii 1. 1868 v Mariboru »Slovenski Narod«, ki je začel izhajati 2. aprila i. 1. po trikrat na teden, vendar je tudi >Slovenski Gospodar« v št. 11, str. 44 1. 1868 uaznanil izhajaoje novega lista in so rned ustanovitelji »Sl. N « bili tudi odlični duhovniki. Pod vplivom takratnih napetih razmer se je 1. 1871 ustanovilo y Maribora »Katoliško tiskovno društvo.« Ustanovni občni zbor se je vršil 12. aprila 1871. Sklical ga je >pripravljavni odbor« in otvoril je zborovanje grof Brandis. Na njegov predlog je bil izvoljen za predsednika poslanec Hermann. Namen novoustanovljenega društva je bil, pospeševati cerkvene, dražabne in narodne koristi z izdavanjem listov in knjig, pisanih v versko narodnem in avstrijsko domoljabnem dahu; razširjati branje dabrih spisov in ovirati razširjanje slabih. Udeležilo se je zborovanja do 100 društrenikov. K društvu so pristopili tudi rodoljabi isven Štajerske; za namestnike odbornikov sta bila izvoljena med drugimi taii takratni ljubijanski stolni pr«št dr. Jaaez PogaCar in pa pr©f. Jarez Šolar. V prvi odbor s« bili izvoljeni: pr«f Janko Ptjk, kanoiik Fraa Kosar, kanonik Matija M«drinjak (pozneje ptajski prošt), poslanec Hermana, korvikar Matija Rela, spiritaal Filip Jakoi* Bshinc, dekan ir. Ant«n Murk«, zdravnik dr. Matija Prel«g in pr«f. dr. J«2ef Pajek. Isti dan se je vriila prva odber»Ta seja ter je za predstdnika bil enoglasn« izvoljs« pr»f. Janko Pajk. 2e v prvi odborovi seji se je sklenilo, naj se napravi načrt o nakupa »Sl«v. G»sp.< in naj se pozove za urednika Alešovec iz Ljufeljane. Toda Aleševec je stavil pogoje, katerih odbor ni mogel sprejeti m tako je v odborovi scji dne li. aprila 1871 bilo enoglasno sklenjeno, da se Alešovec pod takimi pogoji ne pozove za urednika. Behinc je predlagal, da se da Alešovcu 1000 gold. letne plače, ako bi s a m oskrboval list, ki bi izhajal enkrat na teden t. j. uredništvo in upravništvo. Kaki so bili Alešovčevi pogoji, ni zapisano v zapisniku; Bohinc je svoj preilog umaknil. V isti seji je kanocik Kosar predlagal, naj društvo poleg »Gospodarja« prevzame tudi »Slov. Narod« in tiskarno in naj se jedre tega predloga »v razum Ijivem, žarnem in rodoljubnem zmslu« razglasi slovenskemu občinstvu. Na predlog pred^ednikov se je izvolil poseben odsek, ki bi naj dotični predlog izvršil. V ta odsek so bili izvoljeni: Pajk, Kosar, Bohinc. Kosarju se je naročilo, da sestavi dblični ra^glas. Dva dni pozDeje 20. aprila 1871 se je sklenilo, pismenim potom stopiti v dogovor z last niki tiskaroe in Casopisov v Šmarju — Skaza in Tanšič. V tej seji se je sprejela tudi pogodba z iir. Prelogom glede >Slov. Gospodarja.« Po tej pogodbi je dr. Prelog proial >Gospodarja< za 1000 gold. in list je s 1. julijem 1871 pcstal last tia kovnepa društva. Dr. Prelog je prepustil društvu svojo kavcijo in sicer pod pogojem, da odpoved naznani pol leta prej. društvo pa lahko vsak čas vloži srjo kavciio, ozirorna jo vrne dr. Prelogu. Predsednik Pajk, Kosar, Bohinc, Prelog so se izvolili v odbor za uredništvo, opravništvo in odpravništvo Gospodarja ter se jim je nai-očilo, da aestavijo program. Zaradi pičlih gmotnih sredstev družtvo ni moglo prevzeti tiskarne. ker je manjkalo za to kakih 15.935 gld. Uredništvo Slov. Gosp. je začasno prevzel dr. Ulaga. Odgovorni urednik je ostal dr Prelog pod pogojem, da dobi prej vse spise v svoje roke. Prelog je obljubil zla3ti narodno gcspodarske Clanke za list. Sodelovanje so obljubili: Pajk, Majciger, šuman, Bohinc, dr. Paiek, Kosar. Sklenilo se je, naprostti sodelavce še po drugih krajih in jim dati tudi primerno nagrado. V seji 6. jnnija 1871 se je sklenilo izdati prosti, ja3en in lahko razumljiv >Navod za volilce< v 2000 izvodih. Hermann je takrat izstopil iz draštva in namesto njega je prišel v odbor Ignacij Orožen, vendar je Hermatin pozneje zopet pristopil in bil celo v odboru. Dne 27. julija 1871 se je odbor zopet peCal z nakupom novoustanovljene tiskarne, toda brez »Slov. Naroda.« Do konca avgusta bi se še naj Gospodar tiskal pri Janžiču, potem pa se preselil v društveno tiskarno. A ker se je z;j odplačevanje stavil prekratek odlog, se je stvar v sej; 8. avg. 1871 žopet odložila. pač pa se je Gospodar 1. avg. začel tiskati v Nar. tiskarni. Ob volitvah 1. 1871 je Slov. Gospodar izhajal v četrtek in v nedeljo, sicer pa do leta 1873 le na pol pole vsak četrtek. Med Prelogom in dr. Ulagom je prišlo večkrat do nesporazumljenja, ker je vsak hotel imeti pravice glavnega urednika. Tudi do načelnega nasprotja je kmalu prišlo.  Dne 13. oktobra 1871 je Janko Pajk odložil predsedništvo in izstopil iz odbora zaradi bolezni, mnogega dela in ker »z obnašanjem našega lista od dne 20 septembra počenši ni zadovsljen.« Povod razporu je dal nesrečni »venti settembre« (80. september 1170), ko so Lahi zavzeli Ritn. Dr. Ulaga, mož naglega temperamenta, je ob obletnici spisal oiter članek o tem. To je dalo povod, da je izbruhnilo na dan že dalj časa pod pepolom tleče nasprotno naziraoje. Predsednik tiskovnega društva je postal sedaj Ff. Kosar, podpred»«dnik pa dr. J. Pajek. Že dne 10. okt»bra 1871 je istopil iz društva tudi J. Šuman, ki je še malo poprej za društvo spisal spis >Kako se pri volitvab ravnati.« Koncem I. 1871 je imelo društvo Cistega imstja 126771 gld. Glavnemu uredniku se je plačalo na leto 600 gld., od tega pa je moral dopisnike sam plačevati. Tajniku se je odkazalo 40 gld. na leto nagrade. Misel o nakupu tisfcarne so morali opustiti, ker je primanjkovalj denarja. Gospodarske soise o vinoreji se je sklenilo po3ebej izdati v 1250 iztisih. Dne 2. febr. 1872 se je sklenilo ^zdati brošuro >Katoliška cerkev in njeni sovražniki< v 1500 izvodih. Spisal jo je Fran Kosar. V isti seji se je sklenilo poslati prošnjo na dežtlni odbor, c. kr. namestmjo in nadsodišče v Gradcu, da bi te oblasti v svojih oklicih pripoznale >Slov. Gospodarja< kot uradni list in se ga posluževa'e. Dne 29. aprila 1872 se je vršil drugi občni zbor. Navzočih je bilo okoli 50 udov. Predsednik Kosar je govoril o namenu in važnosti tiskovnega društva. Tisek je velemoč pa tudi na. dve straai brušea meč, zlasti med štajerskimi Slovenci, kjer se v vseh trgih in mestih nemškutarstvo šopiri po časnikih katero je treba s slovenskimi časniki spodrivati. Ovire so bile mnogotere. ker je v*ak začetek že itak težek, pa je prišla še nesloga med Slovenci, ker so liberalci obrnili hrbet drušlvu, sodelovaicev je bilo malo ia še ti rjeizkušeni. Zn predsedaika v drugem društvenem leta je Wl izvoljen zopet Fr. Kosar, tajnik je bil dr. Lavosl. Gregorec. Podpredsednik je bil dr. Jožef Pajek, blagajnik pa Bohinc. Ostali odborniki so bili: kanonik Jurij Matjašič, Ignacij Orožen, Mat. Modrinjak, potem poslanec Mih. Hermann in žapnik Lovro Herg. Po takratnih pravilih so posebej volili ndje »ustanovniki« 5 odbornikov, »deležniki« pa 4. Dne 12. novembra 1872 je zopet dr. Ulaga odboru predlagal, naj se Alešovec pokliče za urednika, a odbor je izjavil, da se z Alešovcem ne bo več o tej stvari pečal. Denarno stanje je bilo slabo, udje so zaostajali z vplačevanjem, nekateri pa so celo izstopili. Denarničar je predlagal, da se naj Gospodar loči od društva, ali pa mora društvo propasti. Tedaj se je začelo nabirati darove in tako si je draštvo nekoliko opomoglo. Dne 2. decembra 1872 je vzelo v založbo knjižico »Mala apologetika ali prijazni zagovori sv. vere< v 1200 iztisih. Društveniki so dobili po en izvod kot darilo za I. 1872, ostala založba se je prepustila pisatelju dr. Gregorecu. Z novim letom 1873 se je oblika Gospodarjn povečala in cena določila na 3 gld. Odslej je izhajal Gospodar na celi poli. Dne 22. aprila 1873 je Hermann z večino odbora bil za to, naj Slov. Gospodar izhaja le tri krat na mesec, Kosar z manjšino je pa bil odločno za to, da ostane tednik. Odločiti je imel občni zbor, ki se je vršil 13. maja 1873. Navzočih je bilo okoli 50 udov. Iz govora predsednikovega je razvidno, s kakimi težavami se je moralo društvo takrat boriti: z gmotnimi in pa z zahrbtno gonjo in nasprotovanjem t. i. Mlado3lovencev. Ta občni zbor je spremenil pravila v toliko, da je odpravil ustanovnike in podpomike ter uvedel le eno vrsto udov, ki plačujejo na leto 5 gld. Občni zbor je zavrgel predlog Hermannov in obveljal je predlog Kosarjev, da naj Gospodar izhaja naprej kot tednik. Dne 23. maja 1873 je novi odbor izvoiil zo pet za predsednika Kosarja. za podpredsednika pa M. Modrinjaka, tajnik je bil prof. Matija Šinko in denarničar stolni kapelan Josip Hržič. Razen teh so bili voljeni: Herraann, dr. Pajek., hočki dekan Stranjščak, Bohinc in Herg. SreCa je bila, da je dalekovidni Kosar takrat prodrl s svojim predlogom, naj »Gospodar« ostane tednik. S trikratno izdajo na mesec bi se pač bilo nekoliko prištedilo, toda list bi bil izgubil toliko veC veljave in škoda bi bila v narodnem in prosvetnem oziru večja kakor ves gmotni dobiček.P»ri istem zborovanju je dr. Ulaga predlagal, naj bi se za >Gospodarja« pridobili pisatelji iz raznih strok, kar bi pač list moCno povzdignilo. A kje jih dobiti? To leto je društvo zašlo v nove denarne te žave Odprava ustanovnikov in vpeljava ene vrste udov, ki bi plačevali po 5 gld. na leto, ni prines la pričakovan^crn. nspeha, da bi se pomnožilo šte vilo udov, nasprotno, nekateri so že prej vplačano ustanuvnino zahtevali nazaj. Razen tega je vdova 27. januarja 1872 umrlega, velezaslužnega rodoijuba dr. Preloga tirjala kavcijo 1000 gld. S to zadevo se je pečal četrti občni zbor, ki se je vršil 10. junija 1874. Predsednik je pri tem zborovanju že mogel opozoriti na uspeh >Slov. Gospodarja«, ki se je pokazal pri zadnjih volitvah v tistih krajih, kjer so Ijudje list brali. Glede kavcije se je skleailo, da se izda 10 akcij p'; 100 gld. s 5°/0 obrestmi. Sicer je pa zanimaaje za društvo naslednja leta močno padlo. Odbor je bil izvoljen star, a je imel ]. 1875 le eno odborovo sejo dne 23. aprila. Leta 1874 je še društvo vend^r imelo prebitka 493 35 gld. Tudi zapisniki so tisti čas jako površni. Na peiem občnem zboru 7. marca 1876 je bil dr. J. Križanič prvikrat izvoljen v društveni odbor. Dne 7. marca 1876 je odbor volil za predsednika zopet Kosarja, za podpredsednika pa dr. Križaniča. To je bila e d i n a seja tistega leta. Naslednjega 1. 1877 dne 22 febr. je bil šesti občni zbor. »Gospodarja« se je takrat tiskalo do 1600 izvodov. Ker Kosar ni hotel več prevzeti predsedništva, je odbor 1. marca 1877 izvolil za predsednika dr. Križaniča, za podpredsednika Ogradija, denarničar je bil Hržič, tajnik pa A. Lacko. Dr. Knžanič ostane sedaj na čelu tiskovnemu draStvu z maliini presledki celih 25 let ter si je stekel za razvoj našega tiska trajnih zaslug. Kot predsednik je i w.\ veliko skrbi in neprijetnosti. Zanimanie za društvo je bilo nekaj let zelo slabo; Križanič je bil pogostoma za celi odbor. Ker so vsakoletni občni zbori bili komaj sklepCni, je odbor sklenil predlagati spremembo pravil, da se odborniki volijo na tri leta in redni občni zbor vr3i vsako tretje leto. Mislilo se je, da bo vsaj takrat kaj več zanimanja. Sedmi občni zbor 11. marca 1. 1878, pri katerem je še bilo navzoCih 21 udov, je res sprejel predlagano spremembo, a doseglo se je ravno nasprotno, kakor se je priCakovalo. Zanimanje za društvo je še bolj zaspalo in občni zbori vsako tretje leto so bili navadno nesklepCni. Še celo odbornike je predsednik pogostoma zastonj klical k sejam. Za naslednjo triletno dobo je društvo poleg dr. Križaniča dobilo naslednji odbor: kanonik Fr. Kosar, spiritual Fr. Ogradi (podpredsednik). stolni kapelan Anton Lacko (tajnik), stolni kapelan Jožef Hržič (blagajnik), župnik Lovro Herg, župnik Fr. Šrol, stolni kapelan Fr. Hirti, in kapelan (v Kamnici) J. Žmavc. Gmotno stanje dru&tva se je navidezno znatno dvignilo, zakaj 1.1876 je bilo prebitka 58931 gld., 1. 1877 pa 1179 81 gld., toda v tej svoti je bi!o 1077 gld. 91 kr. vplaCane kavcije, tako da je od pravih društvenih dohodkov ostalo le 101-90 gld. Po odhodu dr. Ulage za nadžupnika v Konjice je prevzel uredništvo >SIov. Gosp.« bogoslovni profesor dr. Lavoslav Gregorec, pod njegovim uredništvom se je list znatno povzdignil in ljudstvu prikupil. Število naroCnikov je poskočilo in se s tem zboljšalo tudi gmotno stanje tiskovnega društva kot založnika. Z ozirom na ugodnejše razmere je obCni zbor 15. januarja 1879 sklenil, naj se >Gospodarju« da priloga po zgledu graškega »Feierabend«, natančneja izvršitev se je pa prepustila odboru. Ta je potem sklenil pogodbo s štajersko kmetijsko družbo, po kateri je dvakrat na mesec na pol pole prinašal list prilogo z gospodarskimi članki, dvakrat na mesec pa je imel »Cerkveno prilogo.« Naročnikov je imel »Gospodar« 1. 1879 1900. Narodna in politična zavest se je med štajerskirai Slovenci vedno bolj vzbujala. To je pa bilo trn v očeh zagrizenim in starokopitnim sovražnikom. Na vsak naCin so skušali list zatreti ali vsaj močno oškodovati ter uničiti osebe, ki so bile z listom v kakšuikoli zvezi. Dočim so nasprotni listi smeli pisati, kar so hoteli, so >Gospodarja« sodnijsko preganjali radi vsake malerikosti. Dasi predsednik tiskovnega društva ni urejeval lista, ni pisal političnih člankov in se mu list ni predlagal v predhodno cenzuro, vendar je vsak čas imel hišne preiskave in bil klican k sodniji. Na celem svetu se smatra kot čednost in dolžnost, ljubiti, spoštovati, negovati svoje ljudstvo in svoj jezik, samo pri nas to ni dovoljeno. Le Nemcem (in Madžarom) ne gre glavo, da bi poleg njih še kdo drug smel prosto živeti ter negovati in govoriti svoj jezik. Tista leta sodnijskih in Casniških progonov ostanejo v zgodovini črno znamenje omejenosti in nasilstva naše birokracije in njenih zaveznikov. Vsled neznosnih, za ustavno državo naravnost sramotnih razmer se je večkrat pretresalo vprašanje, bi li ne kazalo, da se »Slovenski Gospodar« tiska kje drugod. Tudi nered v tiskarni je vCasi silil k temu. L. 1883 je odbor preudarjal, da ga preseli v Ljubljano, poslanec Hermann pa je celo nasvetoval, naj se izdaja in tiska v Gradcu. Še 1. 1901, ob ustanovitvi »Našega Doma<, se je pretresalo to vprašanje. Vendar tehtni uredniški, denarni in politični pomisleki so bili vedno proti temu, zlasti predsednik Križanič je vkljub vsem težavam vedno bil za to, naj »Gospodar« ostaoe v Mariboru. Na občaem zboru tiskovnega društva 27. aprila 1881 se je društveni odbor znatno spremenil Izvoljeni so bili: Dr. KrižaniC, ki je potem zopet bil izvoljen za predsednika, Fr. Ogradi (podpredsednik), dr: Mih. Napotnik, sedanji knezoškof (tajnik), dr. Ant. Suhač (blagajnik), potem prof Ivan Majciger, dr. J. Mlakar, dr. Feuš in Jurij 2mavc; župnik L. Herg volitve ni sprejel, pa je mesto njega prišel v odbor Jožef Flek. Ko je bil 30. aprila 1884 izvoljen zopet nov odbor, je dr KrižaniC odklonil predsedništvo. ker pa tudi v odsotnosti izvoljen dr. J. Mlakar ni hotrl sprejeii, se je dal Križanič pivgovoriti in je še naprej vodil tiskovno društvo. Odbor je bil sedaj tako sestavljen: pred?ednik dr. KrižaniC: podpredsednik dr. Fr. Feuš, tajnik hogoslovni profesor J. Skuhala, blagajnik dr. A. Suhač, odborniki: prof. J. Majciger, dr. J. Mlakar, dr. M. Napotnik, župnik v Kamnici Schwarz in kapelan pri Sv. Magdaleni v Marijbore Gregor Presečnik. Po odhodu dr. Suhača iz Maribora je blagajništvo prevzel dr. J. Mlakar ter dolgo vrsto let opravljal to službo. Ta t>dbor je imel rešiti zelo važno nalogo: nakup teskarne. 2. Nakup tiskarne. V odborovi seji 3. decembra 1884 m predsednik naznanil, da so nekateri narodnjao, med njimi lastniki listov »Sudsteirische Post« m »Popotnikc izrekli željo, naj si kat. tiskoTno draStro priskrbl koncesijo za lastno t i s k a r n o, v kateri bi se tiskal »Slovenski Gospodtt« in prej omenjena lista. Sklenilo se je enoglasno^ prositi za koncesijo. To se je tudi storilo. V odborovi seji dne 14. julija 1885 je predsednik že lahko poročal odboru, da je znotranje ministerstvo z odlokom dne 11. maja 1885, štev. 7525 podelilo društvu koncesijo (dovoljenje) za nstanovitev lastne tiskarne. Predsednik in tajnik sta tudi dobila potrebna pojasnila od tiskarn v Gradcu in v Ljubljani. Na ponudbo sta bili kar dve tiskami. Golč1 je naznanil, da ustanovi na lastne stroSke tiskarno, če mu droštvo odstopi koncesijo. Leon pa je tudi ponudil svojo tiskarno, katero mu je bil prodal prof. J. Pajk 1. 1879. Na predlog dr. Mlakarja se je sklenilo, sklicati občni zbor ter ma predlagati, naj si društvo ustanovi novo lastnfr tiskarno. Ta občni zbor se je vršil 30. julija 1885 v sobani slovanske Čitalnice mariborske. Soglasno in navdušeno je občni zibor — navzočih je bilo 29 čianov — pritrd.il prediogu? naj si tiskovno društvo ustanovi lastno tiskarno, kar je z ozirom na mariborske razmere biia živa potreba. Toda iz razprave o načinu, kako se na| to izvrši, je bilo razvidno, da bo treba premagati velikanske ovire in težave. Najtežavnejše vprašanje je bilo: kje in kako dobiti potreben denar, potem pa v tiskarstvu izkušeno vodstvo. Da se storijo potrebne priprave, se je po nasvetu dr. Radaja izvolil odsek peterih članov. V ta odsek so se Lsvolili dr. Križanič in dr. Mlakar, odvetnika dr. Dominikuš in dr. Jernej Glančuik ter notar dr. Radaj. Izvolil se je tudi novi društveni odbor in sicer: kanoaik Kosar in dr. KrižaniC, spiritual Ogradi in prof. dr Mlakar, dr. Feuš, prof. Skuhala? dr. GlanCnik, dr. Radaj in dr. August Kukovič. Križanič je bil potem izvoljen za predsedmka. dr. Glančnik za podpredsednika, J. Skahala za tajnika. O nakupu tiskarne žalibog ni nobenih zapiskov, le to je gotovo, da tiskarne za pravo ni kapilo tiskovno društvo samo, marveC nekak konzorcij akcionarjev, ki so viožili večje ali manjše svote, katere je potem tiskovno društvo polagoma odplaCevalo. Meseca septembra 1885 je bila tiskama že kupljena od Leonove vdove, ker 30. septembra je odbor tiskovnega društva že volil svojega za,stopnika Fr. Ogradia v ravnateljstvo tiskarne. Oi> enem se je takrat sklenilo, obrniti se s posebnim pozivom na ude tiskovnega društva in druge rodoljube, da se z večjo ali manjšo svoto udeležijoustanovitve tiskarne. Eden delež po 1000 gld. je vzelo tiskovno društvo, dva deleža po 1000 gld. mariborska posojilnica, duhovsko podporno društvov tri deleže po 1000 gld., kanonik Kosar 100 gld., dr. Jožef Muršec 200 gld., župnik Anton Balon 100 gld., dr. J. Mlakar 1000 gld. in Florijan Kleine 100 gld. Tudi Fr. Ogradi je prispeval s svojo* svoto, ki se pa v zapisnikih uatančDeje ne omenja. pač pa zahvala, da je velikodušoo pomagal in pod ugodnimi pogoji odstopil delež tiskovnemo društvu. Istega leta je tudi kozorcij lista »Siidsteirische Post« ponudil tiskovaemu društvu list in ta ga je početkom 1. 1888 sprejel pogojco v založništvo. Izprva se je še ta list izplačeval in še imel celo prebitek, pozQeje je pa postal društvu hudo breme, predsednika tiskovnega društva je pa donašal nove sitnobe. L. 1886 in 1887 sploh ni v društvenem zapisniku ničesar zapisano, društveni tajnik Skuhala se je odpravljal iz Maribora in se ni brigal za društvo, šele 1. 1888 je zopet vpisan kratek zapisnik o odborovi seji dne 13 marca, kjer je blagajnik dr. Mlakar lahko poročal. da druStvo »stoji na vrhuncu svojega premoženja v celi dobi svojega obstanka« Za zapi3nikarja je bil v. tej 1 Takrat faktor v Mohorjevi tiskarni. dokaj premožen mož; pozneje se je odselil v Zagreb. seji iavoljen dr. Kukovič, ki je kmalu zaCel bolehati in je potem umrl 19. aprila 1889, tako iz I. 1889 in 1890 zopet ni nobenega zapisnika < društvu in tiskarni. VeC novega življenja je prišlo v društvo leta 1891, ko se je 28. julija vršil XII. občni zbor. 0 >tiskarni sv. Cirila« je poročal dr. J. Mlakar, da »stoji na trdnih nogah.« Ob tej priliki se v zapisniku prvič omenja ime Cirilova tiskar na, ki ji ga je dal konzorcij bitro po nakupu, ko so za nadpis svoje tvrtke potrebovali ime in je dotedanje ime >Leonova tiskarna« trebalo nadomestiti z drogim. Predsednik je priporoCal, naj si novi društveni odbor izposodi toliko denar ja, da tiskovno društvo labko tiskarno popolnoma prevzame v svojo last, ker izkušnja uči, da tiskarni ni v korist, če ima mnogo gospodarjev. Dr. Mlakar je pa temu ugovarjal in predlagal. naj ostane pri starem, doklcr društvo nima na razpolago več denarnih sredstev. Njegov predlog je tudi občni zbor sprejel. Na tem obCnem zboru se je zopet pretresalo vprašanje, bi li ne kazalo, da bi »Slov. Gospodar« izhajal le trikrat na mesec, ker bi se s tem prlhranil časniški kolek, za četrti teden pa bi se naj pričel izdajati nov manjši Hst. Zborovalci niso pritrdili temu predlogu, pač pa so nasvetovali novemu odboru, naj po možnosti zniža ceno listu od 3 na 2 gld., zato se pa naj opustijo vse priloge, ki bi se ne mogle pokriti s tema 2 gld. Prelat Kosar je nasvetoval, naj »Gospodar« večkrat poroča o tiskovnem društvu, o Stevilu članov, o gospodarskem stanju, da se s tem vzbudi zanimanje za društvo. Društveniki, ki se dajo voliti v odbor, naj bi pa tudi resnično prihajali k sejam. Na tem občnem zboru je bil prvič voljen v o#)cr takratni bogoslovni profesor, sedacji predsednik tiskovnega društva, preč. gošp. stolni prošt Martin Matek, ki je bil potem več let zaporedoma društveni tajnik in so njegovi zapisniki odborovih sej prav natančni. Predsed ništva dr. Križanič v novem odboru ni hotel več sprejeti, marveC je bil izvoljen za predsednika kanonik Lovro Herg, za podpredsednika pa odvetnik dr. Jercej Glančnik, denarničar je bil Karol Hribovšek, v ravnateljstvo tiskarce pa je odbor kot svojega zastopnika izvolii zdravnika Feliksa Ferka. Radi >Slov. Gospodarja<, ki je imel takrat 1700 naroCnikov, se je 1. 1891 zopet pretresalc vprašanje, da bi izhajal le trikrat na mesec, vendar je končno prodrl predlog dr. Mlakarja, da list ostani tednik. V odborovi seji dne 14. decembra 1891 je odbor sklenil, prevzeti tiskarno ter ponuditi izpla čilo glavnih deležev. Posojilnici se je izplaCala cela svota, podpornemu društvu lavantinskih duhovnikov in dr. Mlakarju se je izdalo dolžno pismo, ostali zneski so se prevzeli kot posojilo ter se plačevale letne obresti. Takoje torej Cirilova tiskarna z novimletom 1892 postala popolnoma last Katoliškega tiskovnega društva. Dne 5. januarja 1892 je imel direktcrij tiskarne zadnjo sejo, v kateri se je sklenilo, da se 15. sept. 1885 za ustanovitev tiskarne ustanovljeno društvo razdruži ter se Cirilova tiskarna nepogojno prepiše na ime »Katol. tiskovnega društva.« Člani tega direktorija so takrat bili: Lavrencij Herg (predsednik), Fr. Kosar, dr. Jernej GlanCnik, Feliks Ferk, dr. J. Mlakar (tajnik in blagajnik) in Karol Hribovšek. Zanimanje za društvo se je sedaj oživilo in v seji 28. jan. 1892 je bilo sprejetih 44 novih udov. Tiskarna je takrat imela faktorja (Jakob Oto repec) in 6 stavcev, 1 strojnika, 2 učenca, 1 pomožnega delavca in 2 vlagateljici. Takratni odbor tiskovnega društva je čakala v tiskarni težka naloga. Tiskarna je bila res, kakor se je pozneje izrazil dr. Pajek, zunaj in znotraj u mazana. Urediti je trebalo znotranje razmere med osobjem in tiskarsko poslovanje, spopolniti tiskar ski material, oskrbeti boljše prostore, spraviti v red denarne zadeve, ker sta lista >Popotnik« in >Sudst. Post« bila na dolgu tisek za veC let, pa je bila tudi cela vrsta cdjemalcev raznih tiskovin, ki niso izpolnili svojih dolžnosti. L. 1893 je tiskarna dobila nov tiskalni stroj, ki je takrat pomenil velikanski napredek, sedaj se pa rabi le še za postranska opravila. Ostale obsežne naloge je vsaj deloma dovršil šele naslednji odbor. Kdor je takrat obiskal Cirilovo tiskarno, se lahko spominja, v kako tesnih prostorih je bilo vse stlačeno. Kjer ima sedaj »Zadružna zveza« svojo piaarno, je bila spredaj prodajalna in uredništvo, v ozadju za nekakimi zavesami so v mračnem prostora stali tiskalni stroji in dalje proti dvorišču v sedaDjem skladišču stavci. Počasno zboljševauje in razširjanje tiskarskih prostorov je najboljši zananji izraz poCasnega razvoja našega tiska. Na XIII. občnem zboru I. 1893 dne 10. juiija je bii izvoljen naslednji odbor: L. Herg, K. Hribovšek, dr. Jos. Pajek, dr. J Mlakar, dr. Jernej GlanCnik, Feiiks Ferk, Josip Zidanšek. M. Matek in dr. Anton Medved, ki je tokrat prišei prvič v odbor in je od tega leta do sedaj zmiraj v odboru tiskovnega društva. Ker L. Herg ni botel več prevzeti predsedništva, je bil za predsednika izvoljen dr. J. Pajek, ki je pa že Cez nekaj mesecev odložil to čast ter je bil potem 21. dec. 1893 izvoljen zopet L. Herg. Novi odbor je končno dosegel, da je »Slovenski Gospodar«, ki je od leta do leta hiral, dobil novega urednika. Leta 1894 je prevzel uredništvo g. Fran Korošec, takrat učni prefekt v dijaškem seminišču, od 1. 1898 nadžupnik pri Sv. Križa pri Rogaški Slatini. On je vdahnil listu novega dnha in od tega časa je število naročnikov rastlo stalno in naglo. Leta 1895 se je tiskal v 2200 izvodih. Odbor se je lotil tudi vprašanja o društvenih prostorih. L. 1894 se je že skleciia kupna pogodba za hišo št. 20 v Grajski ulici, a potem se je uvidelo, da bi bili stroški neprimerno visoki, če bi se hiša za tiskarno primerno uredila, povrh je še mestni svet mariborski delal težave. Nakup se je tedaj opustil. Nsposled so se pogodili z lastnico hiše, v kateri je dotlej bila tiskarna, da je na dvorišču priredila za stavce in stroje nove prostore proti temu, da je društvo dalo poroštvo na 15 let, da ne zapusti prostorov. Mislilo se je, da bodo novi prostori zadostovali za več let, a preden je poteklo 10 let, so bili že zopet prttesni. Istega leta *eje naročil še eden nov tiskalni stroj in naročile so se nove črke za list >Sudsteirische Post.« XIV. občn.i zbor dne 19. avgusta 1895 je nekoliko spremenil pravila, uvedel je dvojno vrsto udov, ustanovnike in redne ude, ki plačujejo po 10 K na leto. O tiskarni je lahko poročal odbor, da je »sedaj dobro urejena.« Dotedaoji predsednik L. Herg je odklonil zope'no izvolitev v odbor, ki je za naslednjo triletno dobo bil tako le sestavljen: predsednik dr. J. Križanič, podpredsednik dr. J. Glančnik, tajnik Martin Matek, blagajnik in nad zornik tiskarne dr. J. Mlakar; drugi odborriiki so bili: Feliks Ferk, dr. Ant. Medved, Matej Štrakl, Fr. Lekše, kapelan v Cirkovcah. V tej dobi je imel *Slov. Gospodar< sitne tožbe z znanim orehovskim BraCkom. V tiskarni se je naroCil stroj za obrezovanje papirja in mali stroj za tiskanje drobnarij. Kafcor črna nit se vleče leta in leta skozi odborove seje pritožba, da dolg listov >Popotnik« in »Siidst. Post< vedno bolj narašča, na plačilo pa nihče ne misli. Razmere v tiskarni so bile^^stasi prav neznosne; kakor se je veCkrat povdarjalo, je bila ravno Cirilova tiskarna glavno sccijalistično gnezdo. Glede tehničnih priprav je pa tiskarna 1. 1898 storila zopet važen korak, da se je naročil motor, ki žene stroje. Nekateri starejši odborniki so se sicer upirali tej >nepotrebni novotariji«. v resnici je pa bila nabava motorja živa polreba. Kako počasi je šlo delo naprej, ko sta morala vsak stroj gnati dva moža, kakor kak ročni mlatilni ali slamorezni stroj! V kratkih letih se je moral prvotni bencinski motor s 3 konjskimi silami umakniti večjemu in ta zopet večjemu. Znaten napredek tiskovnega druStva in tiskarne e lahko pokazalo tajnikovo poročilo na XV. ob čnem zboru dne 12. septembra 1898. Društvo je takrat štelo okoli 160 udov, >Slov. Gospodar« pa se je tiskal v 3175 izvodih. V tiskarni je bilo ta krat nastavljenih 21 oseb. Razen Gospodarj-s so se v Cirilovi tiskarni tiskali: >Popotnik«, Siidst. Post«, uradtia lista za celjsko in brežiško glavarstvo, »Cerkveni zaukazaik« za lavantinsko škofijo pa bogoslovno-znanstveni list »Voditelj« (od leta 1898). Dalje je tiskarna tiskala Hergov »Venec« v 7. izdaji, 2 zvezka Vercruyssovih Premišljevanj, pa odloke lavantinske sinode 1. 1896. Društvo je takrat imelo okoli 7000 gld. premoženja s tiskarno vred. Odbor se je izvolil naslednji: predsednik dr. J. KrižaniC, podpredsednik dr. Jernej GlanCnik, tajnik dr. Anton Medved, dotedanji tajnik M. Matek je postal blagajnik, nadzornik tiskarne Matej Štrakl, odborniki: dr. J, Mlakar, Feliks Ferk, profesor Fr. KovačiC, Fr. GomilSek. Za tiskarno so se 1. 1898 nakupile hebrejske črke. V spomin lOOletnice Slomšekovega rojstva je društvo izdalo po svoji tiskarni VI. zvezek Slomšekovib. zbranih spisov. Tudi ta odbor je imel mnogo preglavice radi dolgov lista »Siidst. Post« ter se je že 1898 sklenilo. da se odvraCa vsaka odgovornost za list in se tiskanje ustavi, če se ne bo poravnal dolg, ki je leta 1899 znašal že 2800 gld. Glede iiskarne se je v tej poslovni dobi mnogo ugibalo, kako spraviti vanjo red in podjetnejšega duha, Spožnalo se je potrebno, da ne zadostuje le nadzornik, marveč je potreben ravnatelj, ki bi vodil in nadzoroval vse poslovanje. Vendar je odboru prej potekla poslovna doba, ko je izvršil to prepotrebno iftedbo. L. 1901 se je ustanovil list »Naš Dom«, ki je izhajal vsakih 14 dni kot priloga Slov. Gospodarja pa se je tudi lahko posebej naročal pp 1 K. List je bil namenjen najširjim slojem. Nekateri odborniki so imeli pomisleke zoper nov list, češ, da bo oslabil »Slov. Gospodarja«, a zgodilo se je nasprotno, ravno »Naš Dom« je kot priloga privabil Gospodarju mnogo novih naročnikov. Tiskovno društvo je 3 tem krepko zastavilo pot pogubnemu razširjanju ptujskega »Štajerca.« Zanimanje za tiskovno društvo se je takrat nensvadno dvignilo, kar je pokazal tudi občni zbor 15. jnlija 1901, kjer je bilo navzoCih 53 udov, v prinaeri s prejšnjimi občnimi zbori dokaj visoko število. jRadi tiskovnih pravd se je nasvetovalo, naj bi se »Naš Dom« tiskal v Ljubljani, vendar je prodrl predlog, da list ostane v Mariboru. V novi odbor so tokrat bili voljeni: dr. J. Križanič, dr. J, Mlakar, dr. J. Glančnik, dr. R. PipuS, M. Matek, dr. Anton Medved, Martin Medved, M. Štrakl in Fr. Gomilšek. Predsedništva dr. Križanič ni hotel več prevzeti, kakor bi slatil, da ga bo 14 dni pozneje smrt pokosila. Mesto njega je bil 16. julija 1901 iz-v >ljen za predsednika Martin Matek, ki od tega časa naCeluje tiskovnemu društva. Ta odbor se je resno pečal z vprašanjem, da si društvo v tiskarni ustanovi lastno knjigoveznico, vendar se je načrt končno opustil največ radi pomanjkanja prostorov in gmotnih sredstev. Ta nadostatek se bo moral še le v bodoče izpopolniti. List »Siidst. Post« je z letom 1900 prenehal, zapustivši neporavnane dolgove; ustanovil se je nov list »Sudst. Presse«, ki je že 1. 1902 imel 1670 kron primanjkljaja ter je kmalu potem prenehal. Da se urede zaotraDJe razmere v tiskarni, je odbor 1. 1903 določil delovni red. Meseca novembra 1. 1903 je odšel iz Maribora' za župnika k Sv. Petru večletni nadzornik tiskarne in bl;:gajnik, g, Matej Štrakl, ki se je zadnja leta mnogo trudil za ureditev in povzdigo tiskarne. Blagajniške in nadzorniške posle je potem začasno vodil predsednik sam. lstega leta se je nakupil prvi brzotisai stroj za 14149 K 27 v, s katerim se je tiskarski obrat znatno pospešil. 3. V lastni hiši. Posebno važna in plodonosna je biia poslovna doba dne 28. julija 1904 izvoljenega odbora. V glavnih obrisih je nalogo novega odbora označil tajnik dr. A. Medved v svojem poročiiu na občnem zboru: »za bodočnost ima društvo še veliko nalogo, namreč: vedno bolj povzdigovati društvene časnike in sezidati društve;,o tiskarno, hišo, v kateri bi imelo društvo svoj pravi dom.« V svojem poročilu je omenil tajnik tudi, da ima list »Siidst. Presse« vedno velik primanjkljaj ter je tisek društvu v veliko breme, a da je potreben v verskem, narodnem in političnem oziru. »Gospodarja« se je takrat tiskalo 8000, »Naš Dom« pa v 16.000 izvodih. Izvoljen je bil naslednji odbor: predsednik kanonik Martin Matek, podpredsednik profescr F. Kovačič, tajnik Fr. Spindler, blagajaik dr, Anton Jerovšek, odbornik kanonik dr. J. Mlakar, dr. Anton Medved, dr. J. Somrek in dr. Korošec. Ta odbor se je takoj odločno in premišljeno lotil dela. Za uspešno poslovanje v tiskarni se je že zdavna spoznala potreba, da je treba vodilne, veSCe ki podjetne moči. Po daljSem posvetovanju in poga janju se je končno nastavil stalni ravnatelj g. dr. Jos. Somrek, ki je leta 1905 šel na poačno potoTanje v inozemstvo, da se izobrazi v tiskarski in knjigotrSki obrti ter je s 1, januarijem 1906 nastopil svojo skižbo. L. 1906 je odbor kupil tudi hiSo na Koroški cesti šter. 5 za 58.00© K ter je s 1. julijem i. 1. prešla v društveno last. Tako je bilo društvo vsej za nekaj let rešeno mučne skrbi radi prostorov. Ob enem se je nad delavnico na dvorišču naprayilo nadstropje in tako dobili svetli prostori za 20—80 stavcev, sploh se je cela hiša popra^ila in prenovila. Istesa leta se je nakupii nov velik motor s 16 konjskimi silami, vpeljala v hiSo električna luč in teleionska zveza. Razumljivo je, da se je vsled teh nujno potrebnih podjetij društvo močno zadolžilo in odbor je imel ve3tno dolžnpst, v društveno premoženje spraviti ravnotežje. 2e čez deset let se je skoraj v vsaki seji ponavljala stara pesem, da dolg pri »Popotniku« in »Sudst. Post« vedno bolj narašča, ponavljali so se sklepi, da se tisek teh listov opusii, če do doloCenega obroka ne plačajo. Ostalo je vse na papirju; ob Jjubovalo se je vse, storilo pa nič, marveč dolgovi so rastli naprej. »Popotnik« se je leta 1901 sam preselil iz tiskarne in se mu je znaten del dolga spregledal, pri »Sudst. Post« je trebalo odloCnega koraka. Povdarjalo se je vedno, da je list neobhodno potreben, storilo pa se zanj ni nič; vse breme se je naprtilo tiskovnemu društvu. Odbor je stvar resno vzel v pretres: če je list res potreben, mu naj poklicani činitelji z združenimi močmi zagotovijo obstoj, če pa tega ne store, je to dokaz, da potreba ni nujna. Dolžnost odbora pa je bila, pred vsera varovati društvo škode in mu zboljšati gmotno stanje, da more času primerno razvijati svojo delavnost. Odbor je pokazal dovolj dobre volje, dajal je obroke, ponavljal sfclepe, opominjal in prosil; list je spreminjal svoje naslove, z novimi naslovi pa delal nove dolgove, konCno se je leta 1907 moralo zgoditi, kar bi se bilo moralo že zdavna storiti: ustavilo se je tiskanje lista >Siidojterr. Stimmen«. Pri vseh treh nemških listih je tiskovno društvo imelo nad 20 000 K škode in se je sedaj vsaj preprečilo daljnje oškodovanje društva. Večina v odboru, ki je storila odločne korake, je imela težko stališče, ni manjkalo podtikanj in oCitanja, pritiska in groženj, a imela je neomajno pred očmi dobrobit društva in razvoj našega tisktrstva. Odborova \ečina ni bila načeloma proti izdajanju nemškega lista. Brezdvomno je važno in potrebno, da Sloveaci pojasnimo svoje narodne, kulturne in verske razmere iu težave širnemu svetu v nemškem ali spl«h kakem svetovnem jeziku, toda to bi bilo mogoCe le na velikopoteznem stališču; v manborskih malenkostnih razmerah se tak list nikdar ne more p»vzdigmti nad nivč lokalnega lističa in si zato tudi ne more osigurati svojega obstanka. Gmotne žrtve niso bile v nobenem razmerju z uspeh«m. Jedro, ki tiči v izdajanju nemškega lista, ni prezreti, našo stvar je treba spraviti pred široki svet, a glasil«, ki bi n»j služilo v ta namen, presega pač okvir pokrajinskega tiskovnega društva, kakor je naše, tako podjetje bi se moraio postaviti aa širjo podHr m v svoj krog pritegniti več Ciniteljev, ki bi ! v tem dejaoski podpirali, ne pa mu nalagal, .:.«aio bremena. Leta 1906 sta se nabavila tuoi dva stavna stroja. Ured la in zboljšala se je tudi plača uradniškemu osobju. Mnogo se je v tem času pretresalo vprašanje o listu, ki bi izhajal večkraf na teden, uslilo se je celo na dnevnik. Radi nepremagljivih ovir, zlasti radi pomanjkanja gmotaih sredstev in potrebne tiskarske opreme se v tem oziru ni moglo nič storiti in je tajnik v svojem poročilu na XVIII. občnem zboru dae 4. julija 1907 označil to zadevo kot nalogo t'skovnega društva »v bližnji bodočnosti.« Ta občni zbor je tudi podal migljaje in začrtal okvir daljnega razvoja našega tiska in časnikarstva. Dolgotrajua in vsestranska pretresovanja o preosnovi in povzdigi našega časnikarstva in tiskarstva so končno dozorela do sklepa, da se »Slov. Go^pbdar« kot agrarno političen list ne da preosnovati v dnevnik ali v list ki bi izhajal veftkrat na teden (izvzemši voblni čas). Zato je prav pisaielj teh vrstic na istem občnem zboru izrazil mteel, da list, ki ishaja le 2—3 krat na teden in je namenjen pred vsem razumništvu, dandanes nima več prave bodočnosti. Treba je misliti na daevnik in v ta namen je že takrat priporočil tiskovnisklad. ;, Izven tiskovnega društva, vendar ž njegoVo pomoCjo je z novim letom 1909 začel izhajati trikrat na teden list »Straža«, ki je s pomočjo ve likodušnih prijateljev premagal prve težare ter si med vojno utrdil gmotno stališče in nikdar ni o škodoval iiskovnega društva. Celo iz izvenštajerskih dežel so med vojno prihajali glasovi, naj »Straža« postane dnevnik. Radi pomanjkanja osobja in premajhne opreme Cirilove tiskarne se to ni moglo izvršiti in se je prav v tem oziru pokazalo, koliko še treba storiti, da se naš tisek povzdigne na višino sedanjega časa. List >Naš Dom< je bil prvotno ustanovljen zato, da podaje politično izobrazbo najširjim slojem, katerim je volilna preosaova odprla vrata na volišče ter da zavrača pogubni vpliv »Štajerca« Od kar je pa ta list s pomočjo bogatih nasprotnikov postal tednik in je število »Gospodarjevih« naročnikov močno poskočilo, je »Naš Dom« izgubil pomsn kot političnopolemično glasilo in je istotako pisec teh vrst že na istera občnem zboru načeloma nasvetoval, naj se preosnuje v d o m a č o b i l e 1 j •¦ski list. Postal je potem mladinskb glasilo, pa je iz takratnih financijalnih ozirov brez odborovega skle pa bil ustavljen še pred začetkom vojne. Vzgojno mladinski list se na vsak način mora po vojni obnoviti. Isti občni zbor 1. 1907 je sprejel tudi od odbora nasvetovano spremembo pravil, s katero je društvu zaCrtan zelo obsežen delokrog; prejšnji namen društva je namreč raztt-gnjen tudi na trgovino s knjigami, umetninarni in muzikalijami, devocijonalijami i. t. d. ter na kDjigoveštvo. Bukvarna in knjigoveznica je ena glavnih toček, ki jih mora društvo v bodočnosti ostvariti. Za dovršeno dtlo in aove naCrte je občni zbor izrazil svoje priznanje najlepše na ta način, da je za novo triletno dobo (1907—1910) voM stari odbor. Tudi funkcionarji so ostali isti, le da je tajnik g. Spindler pred potekom poslovne dobe 1. 1908 zapustil Meribor in odšel v Brežice ter je potem tajniške posle vodii g. dr. Medved. L. 1909 je pa odstopil ravnatelj tiskarne g. dr. Somrek, ker ie posta! profesor bogoslovja in podravnstelj v bogos!ovnici. Ravnateljske posle so potem začasno opravljali predsednik, blagajnik in dr. Somrek, Prepotrebno ravnateljsko mesto se je moglo izpolniti šele 1. 1911, ko je prevzel to službo vpokojeni c. kr. realčni profcsor dr. Anton Jerovšek. ki še sedaj spretno in skrbno vodi tiskarno tet je največ sodeloval pri nakupu primernega prostora za bodoči »Tiskovni dom.« Iz ?adnje poslovne dcbe 1910—1913 je omeniti sledeče: XIX. obCni zbor dne 26. avgasta 1910, katerega se je udeležilo le 16 udov, je iz volii naslednji odbor, ki se je potern tako le kori' stitairal: predsednik M. Matek, podpredsednik prof Kovačič, tajnik dr. Fran Lukman, blagajnik Ant. Jerovšek, odborniki: dr. J. Mlakar, dr. A. Medved, dr. A. Korošec, dr. Jos. Hohnjec, dr Jos. Somrek. L. 1910 se je uvedel in uredil tarif za pomožne delavce v soglasju z drugimi mariborskimi tiskarnami. Povečali so se zopet prosttr., ker se je trgcvec s steklom, ki je imel vknjiženo dosmrtao najemninsko pravico, prostovoljno preselil iz hiše. Društvena prodajalna se je tedaj namestila v prej šnji stekleni trgovini, prostor pa, ki je služil prej za tiskarnino prodajalno, se je dal v najem »Zadružni zvtzi«. Pridobilo se je skladišče za papir in stanovanje hišnikovo se je povečalo ia popra vilo. L. 1912 se je naročil nov motor z 20 konjskimi silami, ker je prejšnji bil preslab, vzela ga je tvrdka v račun in postavila zanj še eden manjši motor s 6 konjskimi silami za slučaj, če se veliki motor pokvar; ali se mora temeljito sna žiti. IstoCasno se je naročil ntw mali tiskaloi stroj (Tiegeldruckpresse), dinamo in pa vlagalpi stroj V letnem račuau za 1912 se je izkazalo, da je trgovina z devocionalijami posktčila za 50/0, papirna trguviaa pa celo za 65°/0. L. 1913 se je vrš 1 XX. občni zbor, kjer je bil izvoljea večinoma stari odbor. Vse daljne načrte je prekinila strašna vojna 1. 1914. 4. Tiskovni dom. Kakor ljudstvo, tako je ludi naše časnikar- stvo dalo izraz gioboki žalosti nad grozaim do- godkom v Sarajevu 28. junija 1914. Ravno takc* je nad vsak dvom posvedočilo Ijadstvo m Ot^tiikarstvo svoje domoljubje za čaea vojne. Na vefino sramoto zagrizenih naših nasprotnikov se |e uprizorila velika gonja zoper naSe zavedne rodo^jube in slovenska podjetja Cilj teh zlobnih BMkinacij je bila tudi naša tiskama. lzvršila se je oieseca avgusta 1914 velika bišna preiskava, češ, tu se bo dobilo gradivo za »velesrbsko« propagando; mariborska. poulična druhal je bila že obveščena in je čakala še pozno v noč, kako bodo peljali »celo gaeedo.« Oditi so pa morali ^si skupaj z dolgim nosom. Bolj kakor vsa zgodovina od začetka naše ustave so ti dogodki z bengalično lučjo posvetili v nenaravne, suženjske razmere, v katerih ži.irnc' štajerski Slovenci, in jasno pokazali, kolikega pomena je naš tisek, sploh naše kuliurno delo. Vkljab vserau; zatiranju in šikaniranju se je zavest t naSem ljudstvu močno dvignila, kar kaže najbolj veliko število> izvodov, v katerih se tiska »Slov. Gospodar.« Leta 1917 je dosegel nepričakovano število 34.000. Naši tlačitelji in izsesovalci imajo na razpolago ogromen gmotni in duševni kapital, a kje je spodnještajersko »nemštvo« na književnem polju iMorilc; kaj, kar bi v znanstvu ia umetnosti imeio kako veljavo? Par luteransko vsenemških političnifc časopisov v Celjo, v Ptuju in v Mariboru, polnik fanatizma in laži proti slovenskim državljanom, to je vse kulturno delo spodnještajerskega »nemStva.«. Mi pa vkljab najneagodnejšim razmeram lah ko s ponosom pokažemo na slovstvo ki ga je» spravila v svet Cirilova tižkarna. Da se omejimo le na zadnji čas pred vojno, so se poleg poHtičnib čascpisov ter uradnih listov v Cirilovi tiskarni tiskali trije znanstveni listi: »Voditeij«, zgodovinski list »Časopis« io list za umetnost »Ljubitelj«; kateri bi bili ponos tudi večjemu naroiu. Za versko nabožno živijenje izdaja tiskarna »Glasnik; najsv. Src«, ki ga je 1. 1911 popolnoma prevzela v svojo oskrbo. Razen tega je zadnja leta izšlo v tej tiskarni veC zDanstvenih filozofičnih, zgodovinskih, teologičnih knjig v slovenskem, latiaskem in nemškem jeziku. Pred širokim svetom iahko tedaj s ponosom pokažemo maloštevilni štajerski Slovenci na kulturno delo, osredotočeno v Cirilovi tiskarni, in po< tem naj svet sodi, srao li Slovenci kulturen narod ali ne. Nikar pa ne varajmo sami sebe, da nam bodočnost prinese kake zlate čase. V zahvalo za neštete žrtve, ki jih je naš narod med vojno da! državi v krvi, v denarju, v blagu, nam pripravIjajo nove verige, snujejo še hujše krivice. A nikar poguma izgubiti! Mi smo nekako v tistem položaju kakor so bili prvi kristjani v rimski državi nasproti paganom. Mučiii so jih, a iztrebili jih niso. Živa zavest naših naravuih in božjih pravic naj prodre do zadnje koče; bodimo složni, varčni,. trezni, vstrajni in delavni, tudi se ne ravnajmo veC po pregovoru: >Lačna vrana sito krmi«, ne mečimo svojih bornih novčičev v konto tistim, ki ne zaslužijo prav nobenega zaupanja, podpirajmosami svojo reč. Na ta način si lahko 3 skupnimi močmi postavimo »Tiskovni dom« kot kulturno središče, ne sa zakave ia popivanje, marveč za resno izobraževalno delo. Pohvale in spoštovanja je vreden tudi delavec, M zvesto opravlja svoj posel. V zgodovini Cirilove tiskarne je treba omeniti tudi to, da ima tiskarna malone oc" svojega početka pa do sedaj tri uslužbence, torej že 40 let. Ti možje so: Leon Brože, Edvard Jonas in Sebastijan Ferk. Leon Brože se je narodil v Konjicah 11. marca 1. 1857 ter je meseca septembra 1. 1872 stopil kot vajenec v takratno »Narodno tiskarno.t Ko se je izučil, je bil nekaj časa na potovanju po Nemškem, da se je spopolnil v stroki, nato je služil pri vojakih, poiem pa je ves čas bil uslužben v naši tiskarni, kj^r je že 1. 1882 bil začasno poslovodja ali faktor, sialno pa je nastopil to službo meseca avgusta 1. 1895. Edvard Jonas je bil rojen 1. svečana 1. 1859 v t)belsteinu pri Brucku na Gornjem Stajerskent, kjer je oče bil železničar. V nauk je stopil meseca avgusta 1873. Ko je bil oproščen, je šel na potovanje, odslužil vojaško službo, potern pa ves čas SiUžboval v Cirilovi tiskarni. Sebastijan Ferk se je narodil v Kamnici pri Mariboru 18. januarija 1. 1859 ter je meseca aprila 1873 vstopil kot vajenec v »Narodno tiskarno.t Po končanem nauku je šel za nekaj časa v Gradec in na Nemško, od 1. 1879 pa je. stalno zaposlen v naši tiskarni. ' ' Vsi trije so bili vmes tudi odgovorni ureiniki »Slov. Gospodarja« in drugih listciv ter so kot taki morali marsikai pie>tati. Naj bi še po svoji 40lgtnici dolgo krepki in zdravi delovali v Cirilovi tiskarni, kj jim je^ nekako postala drugi dom, in siper še ti^dfi v bodočem novem Tiskovnem ilomu! ' ' ' "