/oStarlna plačana. Štev. 47. Posamezna Slov. Dfn f*-i V UubSiani. v netek dne 23. novembra 1923. Leto VI. Upravniltvo ..Domovino" v Ljubljani, Prešernova ulica 54 Uredništvo ,.Domovine", Miklošičeva cesta 16, Telefon 72 Naročnina: Četrtletno Din 6-—, polletno Din I2-— celoletno Din 24-—. klerikalni fieri so jo dobili po grbi Čudovita zver je 21 klerikalnih ti* g rov. Tako se namreč imenuje 21 poslan* cev SLS, ki jih je 18. marca izvolila Slo* venija v narodno skupščino, da bi tam* kaj dosegli za volilce to, kar so jim klerikalni agitatorji pred volitvami obe* tali. Klerikalni tigri so čudovite zveri, ki odpiraio žrela samo takrat, kadar se ka* žejo svojim volilcem, v Beogradu so pa krotki kakor jagnjeta. V Sloveniji ska* če jo in rjovejo kakor divji, razsajajo nad Srbi, hujskajo ljudi proti državi, vpijejo, da so Slovenci, v Beogradu so pa te zve* rine prodale Slovence Pašiču s tem, da so ga z Markovim protokolom postavili na čelo vlade. Obertiger dr. Korošec je šel celo h kralju in povedal, da hoče SLS le samoradikalski velesvbski režim. Ker se klerikalci niso upali zaradi volilcev takoj po volitvah v vlado, je dr. Koro* Šec tudi zahteval, da ne sme biti v vladi poleg Velesrbov noben demokrat in 110* ben Slovenec in noben Hrvat. Klerikalna politika 21 tigrov je danes tako zavožena kakor voz, ki je zašel v gnojno jamo in se v njej potopil. Nič, nič in zopet nič nimajo klerikalci po* kazati svojim volilcem. Za škofe, žup* nike in kaplane so še nekaj dosegli, a ljudstvo vsak dan bolj vzdihuje pod pri* tiskom bremen, ki mu jih je naprti! radikalski režim, po milosti SLS usta* novi jen in vzdrževan. Kmet, kot najbolj vnet volilec SLS, bo plačal petkrat toliko zemljiškega davka kakor do sedaj, kmet, obrtnik, delavec morajo plačati neznan* sko povišane tarife na železnicah. Moški in ženske s strahom gledajo, kdaj bodo šli na kuluk, ki jim ga je s svojo vrto* glavo politiko prinesla kot darilo za zve* stobo 18. marca klerikalna stranka iz narodne skupščine. «Slovenec» jc izračunal, da bo po no* vem proračunu plačala Slovenija preko 6„000,000.000 kron davkov vseh mogočih vrst. Kdo pa ima danes v Sloveniji poli* tično moč in skoro vse mandate v rokah? Nihče drug kakor 21 klerikalnih tigrov nosi vso odgovornost za vseh 6 milijard, ki bodo šle iz našega žepa. Če bi bilo v parlamentu 21 slovenskih demokratov, bi Slovencev nikdar ne doletelo tako strašno breme. Zakaj pa hodijo tigri še v Beograd, ako res ničesar ne pomenijo? Zakaj niso pred volitvami povedali. da so za nič in da ne bodo ničesar dosegli? Seveda, vsak dan se zasluži 300 Din m nekateri med njimi vlečejo še mastne ministrske plače, zato so v Beogradu tako krotki. Tiger hoče žreti, in če nima zadosti, pa široko odpira žrelo,- da bi se mu še več zavalilo. Kaj ljudstvo, kaj obljube pred volitvami, kaj bremena, ki jih morajo plačevati volilci. tiger je zadovoljen, da ima le on žreti. Noben izgovor, nobeno vpitje, no* beno hujskanje pametnim in mislečim ljudem ne more zabrisati resnice, da so klerikalci največji farbarji ljudstva, varalice, ki vsak dan drugače govore, cigani, ki so ociganili pri zadnjih volit* vah zapeljano slovensko ljudstvo. Četudi klerikalizem zlorablja cerkev, zakramente, svetnike in samega Jezusa Kristusa za politično svojo bisago, ven* dar pa smo ravno zadnji čas doživeli močan dokaz, da ljudstvo vendarle iz* pregleduje goljufivost in sleparijo kleri* kalne politike. Občinske volitve, ki so sc zadnji čas vršile v Žirih in na Rakeku, kjer je SLS nazadovala za 30—36 % ter izgubila v teh krajih svoje župane, to dovolj jasno po* trjuje. Na Rakeku je dobila SLS le 114 i glasov od 425, v Žirih pa 206 od 438 ; oddanih. V Žirih je SLS nazadovala od j zadnjih volitev za 115 glasov. Dokaz, da | je v teh občinah, ki so bile skoro vedno klerikalne trdnjave, ljudstvo izpregleda* lo ter klerikalne goljufe in sleparje za* j pustilo. Tudi v Dolenjem Logatcu, k jer i so dobili klerikalci 193 glasov, z demo* krati združeni naprednjaki pa 74 glasov, in v Planini, kjer so dobili demokrati 83, klerikalci pa 161 glasov, je zelo na* rasel odpor proti SLS. Uspeh v teh dveh občinah je tem večji, če pomislimo, da so bili prej v teh krajih v občinskih za* stopih sami farovški zastopniki, sedaj pa imajo naši ljudje v Dolenjem Logatcu 4, v Planini pa 6 odbornikov. Celo v Rov* tah imamo mi sedaj dva občinska od* bornika. Klerikalni tigri so jo povsod dobili po grbi. Vse te občinske volitve so pokazale, da se dajo klerikalci povsod podreti, samo če bi napredni ljudje povsod krep* ko prijeli za delo in končno izpregledali, da si z bojazljivostjo, obzirnostjo in pp* litičnim brezdeljem neznansko škodujejo in sami rinejo pod farovški podplat ter v klerikalno nesrečo. V vseh občinah, pri vseh voliščih, se mora ustanoviti krepka organizacija JDS, pa boste videli, da bo klerikalizem prej propadel, kakor si mislite. Sesula se je Avstrija, česar nihče pred vojno ni srna« tral za možno. Propadla je Avstrija, ket je bila na znotraj gnila in krivična na* pram Slovanom. Propasti mora klerika* lizem. ker je zidan na goljufiji in slepa* riji. Čim prej bo klerikalizem na tleh, tem prej bo boljše za ljudi, a boljše tudi za našo vero, ki jo klerikalizem zlorablja za svoje lopovščine. v Kmetiiski družbi (Ponesrečen klerikalni juriš.) V Kmetijski družbi ima večino od* bornikov SKS. Odkar je njen predsednik g. Gustav Pire nesrečno končal, je stopil na njegovo mesto kot prvi podpredsed* nik klerikalec profesor Jarc. Ta gospod pa se ni veliko brigal za sklepe glavnega odbora, ker mu ni ugajalo, da so v njem imeli večino samostojni. Zlasti je na* ga j al s sklicanjem občnega zbora in ga zavlačeval, da bi se letos ne mogel vršiti, kakor je to sicer po pravilih predpisano. Začetkom preteklega tedna pa je g. Jarc skušal napraviti v Kmetijski družbi puč ali revolucijo s tem, da je prišel v urad družbe, samovoljno odšlo* vil tajnika, kmetijskega svetnika g. Rohr* manna ter na njegovo mesto postavil od glavnega odbora suspendiranega in v disciplinarno preiskavo postavljenega prejšnjega tajnika inž. Laha. Razume se, da jc g. Jarc takoj zahteval vse ključe, osobito one od glavne blagajne. Na ta način je hotel v družbi sam zavladati. Veselje klerikalcev in g. Jarca pa nI trajalo dolgo, kajti že drugi dan so prišli v Kmetijsko družbo člani glavnega od* bora, ki pripadajo večini (SKS), kjer so upornega podpredsednika profesorja Jarca suspendirali ter na njegovo mesto postavili drugega podpredsednika gosp. Pipana. Tudi so spodili njegovega taj* nika Laha ter prevzeli posle družbe. Profesor Jarc jo je osramočen odkuril, inž. Lah se je pa kar na tihem izmuznil skozi vrata. Klerikalci, ki sicer vedno udrihajo po vladi, niso nato ničesar drugega sto* rili. kot da so potrkali na vrata vladne palače v Ljubljani ter g. ICremenška, ki vodi posle velikega župana, za božjo mi* lost prosili, naj jim pomaga. V torek se je zaradi tega vršila na vladi konferenca, da bi se spor nekako izravnal,. LJspeli konference pa je bil le*ta, da bo prišel profesor Jarc, ki je kršil pravila in so* glasne sklepe glavnega odbora ter se po* vrh 4e s pučero hotel polastiti vse ob« lasti v Kmetijski družbi, pred razsodišče. Medtem je g. Pipan sklical ob.čni zbor Kmetijske družbe, ki se vrši v Ljub* liani 16. decembra ob 9. uri v Mestnem domu in ki bo končno rešil, kdo bo v družbi vbodoče gospodar. Kakor se vidi, je nesramnost klerikal* cev brezmejna. Sedaj so pokazali, kako eni spoštujejo avtonomijo. Z nasiljem in grdobijo je hotel kar čez noč kleri« kaleč zavladati nad avtonomno organi« zacijp, ki ima od ljudstva in članstva pravilno izbran odbor. V boju za Kmetijsko družbo so gos spodje od SKS lahko uvideli, da so sami prešibki za spopad s klerikalci. Da bi jhn nc šli na roko demokrati, ki so to storili navzlic grdobijam, ki jih je uga« njalo vodstvo SKS napram JDS, samo zaradi napredne stvari, bi Samostojni danes tudi Kmetijsko dražbo zavozili. Vodstvo SKS je sedaj lahko videlo, kaj pomeni bratska in nesebična pomoč v nesreči, videlo je lahko, kako velike važ« nosti je, če se za kako stvar zavzame naše časopisje, osobito «Jutro», ki se je ta teden borilo prav za prav bolj za interese SKS kakor pa za interese JDS. Vse to pišemo le zato, ker želimo, da bi voditelje samostojnih vendar že enkrat srečala pamet in bi se raje borili skupno z demokrati proti klerikalcem, namesto da sc bore sami, ali pa če jim to kaže, tudi skupaj s klerikalci proti demos kratom. Politični pregled Nekaj veselega zapažamo v zadnjem Času na Slovenskem: Pri naknadnih ob« Črnskih volitvah v nekaterih občinah so klerikalci občutno nazadovali. Bahati so se že, da je Slovenija popol* Doma v njihovih krempljih. Da je bila to samo klerikalna želja, se je videlo pri občinskih volitvah v Žirih in Rakeku, k jer »o bili klerikalci pri volitvah straho« vito tepeni. Tudi v Dolenjem Logatcu in Planini šo močno nazadovali in komaj so še obdržali v svojih rokah občini. To je dobro zn&menje, da je ljudstvo po dolgem času vendarle začelo odpirati oči in uvidevati, da je klerikalizem nje* gov največji sovražnik. Polagoma bo v vseh občinah odzvonilo rimskemu kleri« kalizmu in šele, kadar se ljudstvo reši tega jerobstva, kadar začne misliti s svo« jo lastno glavo in ne z glavo kakega župnika ali kaplana, bo tudi samo zboli« šalo svoj položaj v vsakem ozira. Z novim letom začnejo — kakor po« ročajo iz Beograda — poslovati nove oblasti, in takrat dobimo pravo avtonomijo, v kateri bo ljudstvo lahko samo odločevalo o svojih gosrpodarskih in drugih po* trebah. Slovenci dobimo dvoje oblasti: ljubljansko in mariborsko. Spomladi pa se bodo najbrž vršile volitve v oblastne skupščine. Takrat naj bo ljudstvo raz* sodno in naj nikar ne gre na klerikalni lim. kakor je že večkrat šlo. V oblastne skupščine spadajo gospodarsko izučeni ljudje, ki se v gospodarstvu razumejo, in ne toliko politiki in klerikalni zgagarji. Tudi srezi (okraji) dobijo svoje avto« nomije in ljudstvo bo imelo dovolj pri« like uveljavljati se. To je bilo zelo po« trebno, ker vaa država sc ne more uprav« ljati z enega mesta, upravo je treba razdeliti na manjše dele, da laže dela. To zahteva vidovdanska ustava, proti kateri so klerikalci metali polena in kamenje, pa se bo kmalu pokazalo, da je ustava dobra, ker predvideva enotno državo s široko ljudsko samoupravo, kakršne klerikalci ne marajo, ker bi ho« teli imeti vse v svojih rokah. Te dni so se vršile , na Bolgarskem volitve v narodno sobranje s miškami in bombami, s katerimi so komitaši strahovali bolgarske kmete, da niso glasovali tako, kakor bi sami hoteli in kakor bi bilo koristno za nje. V Sofiji vladajo ljudje, ki so za vse prei nego za to, da bi vzbujali zaupanje ljudstva, ker so se proti volji ljudstva tudi polastili vlade s puškami in bombami in s temi sredstvi se hočejo sedaj vzdržati na vladi! Težke čase preživlja bolgarsko kmetsko ljudstvo. Gotovo pa pride čas. ko bo to ljudstvo tako zavedno, da se bo osvobodilo nasilnikov ter zbližalo bolgarsko državo z našo. Enako slabo kakor na Bolgarskem je tudi na Grškem, kjer ljudje nimajo dru« gih skrbi, kakor boriti sc z orožjem za vprašanje, ali naj bo Grčija monarhija ali republika, kar bi se lahko rešilo tudi na drag. miren način in ne z večnimi krvavimi boji, ki ovirajo državo v vsakem napredku. Tudi Nemčija se zvija dalje v težkih krčih. Revolucija in nemiri na vse strani, plenitve trgovin, ker ljudstvo strada in trpi največje pomanjkanje. Tako žalost« no jc danes v Nemčiji, kakor je bilo v. Rusiji takoj po veliki boljševiški revo* luciji. Tudi v Rusiji se je začelo že po« pravljati stanje, a v Nemčiji ne pride do boljših razmer. Vlade se v Nemčiji menjajo druga za drugo, ker se vedno misli, da bo nova vlada kos svoji težki nalogi. Žal, se kmalu mora sprevideti, da v teh raz« merah ni lahko najti ljudi, ki bi mogli rešiti Nemčijo. Hudo so kaznovani Nem« ci za svoje vojne zločine, aH ljudstvo na koncu koncev za te zločine ne more biti odgovorno in nekdanji sovražniki Nem« čije bi se morali zadovoljiti s tem, da bi kaznovali prave krivce, nedolžnemu ljud« stvu bi pa morali dovoliti, da si opos more. Pristopite vsi k Juga* slovanski tatici! Anton Stražar: stric l jubavna povest iz starih lasov. (3. nadaljevanje.) IV. Nad Razpokami, kjer sta sedela Jurca in Tone ob svojem povratku s palovške svatbe, se nahaja vas Preserje. Tisto nedeljo, ko je stari Slapar od Boltižarja zvedel o Rczikinem znanju, se je Tone popoldne mudil v vasi pri prijatelju Bohačevem Jernejčku. Prijatelj ga |e dolgo zadržaval v pomenkih, toda Tonetu se je iz neznane slutnje mudilo stran; in ko mu končno ni več bilo obstanka v razgovoru, se je poslovil ter se napotil proti domu. Ko pride do znamenja na Razpokah, po-Stoji in se zamisli. Spomni se besed, ki mu j Jih je hi govoril Jurca; v svoji zamišljenosti motri oblake, ki se podijo po nebu sera in tja ter napovedujejo nevihto. Že misli nadaljevati pot, ko začuje za hrbtom stopinje. Ozre se, in je ves iznenaden: pred njim stoji flezika, s svežnjem v roki. *Rezika! O Bog s teboj. Odkod in kam te pelje pot na večer?» «Oh, Tone, kako srečno naključje, da te srečam ravno na tej svoji poti. Spremi me, vse ti povem spotoma.» Gresta drug ob drugem skozi gozd in Rezika razodene ljubljenemu spremljevalcu vse, kakor se je Zgodilo. Tonetu burno bije srce. Rezikin sklep, da se radi ljubezni do njega podaja z doma, mu polni dušo z najtoplejšimi občutki sreče in tuge obenem. Naglo in nezavedno jima mineva pot — že sta dospela v^Podpeč ob Dunajski cesti. Treba se je posloviti. Tone z obema rokama objame Rezikino desnico, pritisne jo na svoje srce in se z globokim pogledom zatopi v Rezikin lepi obraz. <« Rezika, ljubim tc kakor nisem ljubil nikoli in kakor ne bom nikoli več.» «Zvesta sem ti, Tone, in taka ostanem. Radi zvestobe do tebe odhajam z doma. Če pa mi ti postaneš nezvest, tedaj.. «Rezika! Prej bo solnce vzhajalo na za-padu, preden usahne moja ljubezen. Le smrt m nihče drug ne more zrušiti zvestobe, ki se mi je vklesala v srceb - Objame jo v slovo. Rezika gre proti Gra-dišam, Tone pa se počasi s sklonjeno glavo vrača nazaj proti domu. Rezika hitrih korakov premeri pot od Podpeči do Gornjih Prspreč. Nebo se je čedalje bolj oblačilo, izza šmarne gore se je culo votlo grmenje. Od Gornjih Prapreč do Gradiš je le še kratka pot. Gredoč po tej samotni poti premišljuje Rezika Tonetove besede, ki so se ji v neizmerno tolažbo vtisnile v spomin: "Prej bo solnce vzhajalo na zapadu, preden usahne moja ljubezen!» Dospe v Gradiško vas. Na mestu, kjer Je sedaj zidano Kovačevo znamenje, je tiste čase stal velik lesen križ. Rezika se ustavi in zmoti kratko molitev. "Zveiičar moj, tudi Tebe so preganjali, a vse si presta! in si bi! povehčan. Ti poznaš trpljenje in gorje. Vate upam in verujem, Ti me ne boš zapustil v urah bridkosti!* Le še dober streljaj in Rezika je pri Capudru, kjer gospodinji teta, sestra očeta Slaparja. Teta je sama doma in se strašno začudi, kakšna sila pripelje Reziko proti mraku k njej v vas. Ko ji Rezika vse natanko razodene in jo poprosi, če sme pri njej ostati, doki« se očetu Slaparju jeza ne ohladi, reče teta skrbno; DOLNJI LOGATEC. Od nas 30 »iia doslej poročila prav redka, zato pa bomo odslej večkrat poročali. V nedeljo dne 11. m. smo imeli občinske volitve, na katere so se naši klerikalci pripravljali z večjim naporom nego Italijani na deseto ofenzivo proti Avstrijcem. Da jih ljudstvo zapušča, to so že tek vedeli. Tudi kmečki in delovni človek vidi, da je namesto blažene avtonomije nastopil < žegnani* kuluk. Vendar so vseeno hodili od hiše do hiše ter priganjali k volitvam Kljub vsemu naporu so si priborili komaj 193 glasov namesto 400. Klerikalci so računali na 16 svojih v občinskem odboru, a so jih dobili le 13. Gospodarskodelavska stran ka je dobila brez vsake agitacije 74 glasov. Ker manjka en glas, ima le štiri ir rali delati tlako (kuluk), ki je klerikalnim voditeljem že. od nekdaj prav pri srcu pri-raščena. Popolnoma pa se vam bodo, dragi sotrpini, odprle oči Še-le, ko boste prišli zaradi neodkritosrčne in zvite politike vaših voditeljev tako daleč, da boste primorani prodajati vaše domačije gotovim visokim osebam in ustanovam, vi sami pa pri njih služiti kot hlapci in delavci — za borno obleko in slabo hrano. Da pa se tej zadnji in skrajni nesreči ognemo, izpreglejmo že sedaj, zmečiino različne klerikalne časopise iz naših domov in naročimo se na napredne časopise, ker le ti nam bodo dajali moč in pogum, boriti se proti nazadnjaškemu in iz-koriščevalnemu klerikalizmu. DOL PRI HRASTNIKU. Naš kaplan Jaka še vedno pridno kramari. Cerkev in šola sta mu deveta briga; veliko rajši stoji za «pudelnom» in prodaja luštnim punčkam razne lepe reci. Neko nedeljo je pridigoval, razbijal po prižnici ter polival pijance s peklenskim žveplom in gorečo smolo, popoldne istega dne pa se je nasrkal kapljice na neki gostiji tako, da se je zavalil po veži v tisti gostilni, ki je na Dolu poleg cerkve. Najnovejša cvetka iz njegovega krščanskega vrta je pa ta-le: Poleg cerkve je lepa njiva, ki silno diši kaplanu Jaki in njemu vrednim Orlom, ker bi si na njej radi postavili svoj dom. Posestnika dotične njive je že enkrat premotil, da mu jo je mislil prodati, a stvar se je obrnila in njivo je kupil napredni trgovec Kotnik. Prišlo je do tožbe, kjer je Jaka pošteno pogorel. Pogorela pa je prav za prav Kmetska zadruga na Dolu, ker je mislil Jaka njivo kupiti za njo. Toda poslušajte, kaj je po izgubljeni tožbi storil g. kaplan! Pisal je soposestniku njive, da je tožbo dobil in da. morajo oni trpeti vse stroške. Obenem ga je prosil, naj si vzame dopust, pride k njemu, da naredijo pogodbo itd., da ne bo imel prevelikih stroškov. Pismo je na i razpolago! Kaj pomeni to? Na dan z be- sedo! Operite se! Vas ii vera uči tako nesramno lagati? Pojdite* iz Dola ter pustite poštene Dolance v miru. To je zadnji opomin. Če ne bo zadostovalo to, pridemo na dan še s stvarmi, katere gotovo ne bodo v čast vašemu stanu:. TRBOVLJE. Naš jezljivi kaplan pretepava šoiske otroke. Sploh hna ta blagoslovljeni mož posebno metodo za vzgajanje, ki rodi le lažnivce in hinavce. Vsako uro vpraša, kdo je bil v nedeljo v cerkvi. V strahu pred palico se mu tudi takšni otroci, ki niso bili pri maši, zlažejo, da so bili Mnogo otrok, ki so pri Sokolu ali pa so njihovi starši Sokoli, pa tist^ ki so pri orlovskem naraščaju, iz hudobije zatožijo, da so se v cerkvi smejali — in zopet poje palica. Ljudje hodijo temu gospodu pravit v šolo tako gorke, da bi se jih vsak drugi sramoval, a on požre vse in pretepava dalje, ker mu je to menda nekaka slast. Kje si, šolska oblast? Ven iz šole s takim človekom ali pa pred sodnijo z njim, ker s prvim bi se mu še ustreglo, ker je znano, kako se naši duhovniki bojijo šole. Naši duhovščini ni kaj posebno za delo, le tu in tam bi porabili kako uro za nabiranje naročnikov «Zamorčku», *Domoljubu», «Straži», «Angelčku» in podobnim listom, ki zastrupljajo naše ljudstvo. Ako se tem vzgojnim metodam ne naredi v naši svobodni Jugoslaviji dosledno konec, bodo napravile še en rod popolnoma hinavski ter bodo Slovenci še zatiaprej uživali slavo najbolj klerikalnega nevednega ljudstva v Evropi. SLOVENJGRADEC. Nedavno se je vršil lepo uspeli demokratski sestanek v Slovenj-gradcti ob priliki občnega zbora tamošnje krajevne organizacije. O političnem položaju ter uradniškem zakonu, o davčnih zadevah in uvedbi oblastne samouprave je poročal delegat oblastne organizacije g. Spindler, na kar se je razvila živahna debata, posebno o vprašanju samouprave in raznih gospodarskih zadevah. Krajevna organizacija v Slovenjgradcit bo prirejala odslej redne sestanke somišljenikov vsako prvo in tretjo soboto v mesecu, na katerih se bodo pretresala lokalna in okrajna politična in gospodarska vprašanja. Dne 2. de- da si noge namažem za pot preko hribov. Si ti tudi kaj prodajal, Grega ?» «Sem, Tomaž. Voliča sem prodal za 25 šmarnih (tolarjev). Veš, ravno prav, da se vidiva. Dolžan sem ti še 10 tolarjev, na, kar vzemi in Bog ti lonaj!» Moža sta kot stari korenini še dalje posedela pri pomenku in poličku. Kakor je že pivska navada naših očancev, sta tudi onadva govorila glasno, še tudi o tem, koliko denarja nosita s seboj. Pri mali mizici v sosednjem kotu je ob bokalu slonel tuj človek. Z roko si je podpiral glavo in se je zdelo, kakor bi se za ničesar ne brigal. Pri tem pa je pazno vlekel na ušesa pogovor obeh možakov, ki se jima je v prvi vinjenosti razvezaval jezik. Zloben smehljaj mu obkroži ustni, ko razločno čuje: «Praviš, Grega, da greš na Rove po la-neno olje? Tedaj greva do tam skupaj. Mesto da grem čez Palovče, pa pojdem čez Brdo, ravno lahko gredoč povprašam na sodniji za 6vet v neki stvari...» Poldan je že odzvonilo, ko se Slapar in Bohač odpravita iz gostilne. Kmalu jima sledi bradati tujec, opirajoč se na trdo okovano palico... * Na Rovih se možakarja poslovita in razideta. Slaparju pa se danes nekako ni mudilo demov, bil je baš v pravem razpoloženju, zato stopi še k Hudmanovi Jeri na merico žganega, ki ga je le redkokdaj srknil. Tudi tu je bilo za mizo dokaj pivcev. Zabaval pa jih je znameniti veseljak Mozolov Blaž, koreniti junak Jurčičevih «Rokovnja-čev» ... Blaž je tistikrat ravno poganjal svojo doto. «Fantje,» grmi zadovoljen Blaž, «novo pesem vas naučim, le poslušajte: Moja žena ni za dev', „ po njivah rase sam plevev. v pšenici rase pahov'ka, ( po his' pa skače lakota...» Vsi se mu krohotajo, Blaž pa še bolj grmeče nadaljuje: j «Po Gorenjskem solnce sije, po Dolenjskem toča bije; ljub' svet' Mohor in Fortunat, le vdar'ta še na našo plat! To pesem sem oni dan popeval po Moravčah; malo je manjkalo, da me niso tepli. Tristo zelenih in žolt po vrhu, sem dejal: le vdari, kdor ima korajžo! Blaževa roka drži, kamor pade! Pa so se me zbali fantje mo-ravški, ha — še pili smo skupaj!» Slapar je med tem blizu peči praznil merico. Kmalu za njim pride v krčmo bradati neznanec, sede na drugo stran in naroči ma-selc vina. Veseljaki ga niti ne opazijo, le Blaž, ki je imel dobro oko, dober nos in dober jezik, stopi čez čas proti tujcu in ga s svojim posmehom nagovori: «Odkod pa, odkod, stric neznani? Iz po-lentarske dežele ?» Tujec nejevoljno in v slabi slovenščini odgovori: «šem ga iz daljne kraje, konje kupujem, oštija!> «Ha-ha, oštija! Saj sem vedel, da je po-lentar,» se krohota Blaž. «In konje kupuje, pa samo maselček vina pije! Saj sem vedel, da je polentarski korenjak, ha-ha-ha...» Bradati tujec jezno skoči pokonci in zagrabi svojo palico. To je za vinjenega Blaža bilo dovolj. Že nameri svojo trdo pest, a ga prestrežejo. Tujec pa porabi to priliko in se izmuzne iz hiše — brez plačila. (Dalje prihodnjič.) Pripsrolalte in širite •t&emgvmo"! cembra pa se vrši v Dravogradu- velik sestanek zaupnikov JDS ža prevatski ofcrai m istočasno •ustanovitev krajevne organizacije JDS za Dravograd, Mežo iti okolico. ORMOŽ. Pozoriščfc: Velika dvonadstropna hiša, v kateri stanuje več strank. Iz krščanske ljubezni do bližnjega je postal administrator hiše upokojeni gospod, ki ima pri sebi j gospodinjo. To, kar se govori o tem «zakonu*, nas prav nič ne briga, zavarovati pa se hočemo proti temu, da nam gospod predstavlja to žensko kot hišno gospo, katero moramo poročene žene pozdravljati in ji poljubljati roko. Pisal je in nam zabičeval osebno, da ne zahteva preveč, če zahteva, da poročene žene pozdravljamo njegovo gospodično. V cerkvi se nam pridiguje: Zakon je svet itd. Velja to samo za nas poročene, za omenjenega gospoda pa ne? — Sprejmi, <■ Domovina*, to našo pritožbo, morda pomaga, ako pa ne, pa pridemo z drugimi stvarmi, za katere se bo zanimala Posojilnica in tudi višja duhovna gosposka. Pač lepi utrinki iz današnje dobe klerikalizma! — Prizadete žene. ORMOŽ. 47. številka- ^Slovenskega Gospodarja* je napovedala «veliko slavnost* v našem mestu za 11. novembra, ko bi se naj na prav slovesen način blagoslavljal Katoliški dom pod patronanco dr. Korošca. Ta pa je poleg že drugih naprošenih govornikov v zadnjem trenutku odpovedal, ker je zvedel, da so nastale v družbi mož okoli tako zvane Geršakove posojilnice skrajno žalostne razmere. Tako so prišli uprizoritelji otvoritvene slavnosti v največjo zadrego tem bolj, ko so v svojem «nadkato!iškem>> prepričanju popolnoma prezrli domačo duhovščino. V prireditelji so zmogli še vendar to predrznost, da so ignoriranega ormoškega dekana še v zadnjem hipu prosili, da jih reši blamaže. Razume se, da ta ni mogel ustreči, ako ne bi obenem prevzel tudi odgovornosti za vso polomijo. Morali so torej nastopiti tudi maš-niki: upokojenec, bolniški prior in miklav-ževski upravitelj ter izvršiti blagoslovljenje, med katerim je namesto svečanega in slovesnega razpoloženja vladal nemir in smeh na galeriji dvorane. Navzoči, katerih je bilo okoli 250, so namreč takoj spoznali, da manjka resnega vodstva. V nagovoru je upokojeni župnik Hraba začel udrihati po nemšku-tarjih, pri čemer so do ušes zardeli njegovi privrženci in odborniki klerikalne posojilnice: mizar Schoff, ključar Kreutz, kovač Masten in drugi, ker so se čutili globoko prizadete v svojem nemškutarskem mišljenju. Nato je zaigrala godba, začel se je ples, pijančevanje in kričanje, ki je trajalo pozno v noč. Tako se je otvoril Katoliški dom. KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU. Kadarkoli primem časopis v roke, vselej in povsod berem, da se blagoslavljajo v tem ali onem kraju zvonovi. Tako so na primer naše sosednje župnije Sv. Tomaž, Sv. Trojica, Sv. Jurij ob Sčavnici itd., deležne prijetnega klenkanja ubranih zvonov, dasi niso bogate. Žalostno je pa, ako pogledamo v našo župnijo, kjer najdemo cerkvico, ki je imela pred vojno kar 4 lepe, velike zvonove, danes pa poseduje le enega, reveža, in še ta je počen. Turobno ječi v visokih linah ter kliče tovarišev, kakor bi mu bilo dolgčas samcu v linah. Spodaj pod zvonikom ima posestvo župnik, ki ga revček iz line vsak dan nagovarja in prosi, naj mu v svoji veliki ljubezni in prijaznosti naroči tovarišev, saj je bila vsota 300.000 K že nabrana pred tremi leti. Kje je ia denar? Tukajšnji posestniki so pridelali letos veliko pšenice, mnogi izmed njih bi radi dali po 100 kg pšenice, samo da bi bili zvonovi kmalu tu. Pa kaj hočemo! General farovških soldatov pobira, naroča in zopet pobira že četrto leto za zvonove, pa bo bržkone vršil ta prijazen posel tako dolgo, da pade še četrti revež iz line. Kje se neki nahaja že nabrani denar? Koliko je že obresti? Saj se je že pobiralo pn;o leto po vojni. Vsako leto je licitacija cerkvenih sedežev, kjer se nabere okrog 70.000 K, ki naj se uporabijo tudi za zvonove, a zvonov ni in zopet ni. Zeljno pričakujemo odgovora. —- Borečani. ŠT. PETER POD SV. GORAMI. Pišejo nam: Naš krasno uspeli ustanovni občni zbor JDS je razburil tukajšnjega dopisnika «Slov. Gospodarja* tako hudo, da blati v tem listu naše somišljenike na najpodlejši način, da izliva po njih škafe gnojnice ter da jih smeši in grize tako prostaško in nizkotno, kakor je tega zmožno le človeče, ki stoji moralno tako nizko, da ne spada več med poštene ljudi. Mi nočemo slediti vzgledu tega tintomaza ter se vmešavati v privatne in rodbinske razmere, ker je tudi za našo občino silno potreben družabni red in mir; toda nekoliko se pa vendar moramo baviti z našim g. kaplanom Krušičem, ki je z dopisom v «Slov. Gospodarju* gotovo tudi v zvezi. Odkar je prišel gospod kaplan Krušič v Št. Peter, od tega časa ni več miru. Vdan kapljici, včasih nc baš vzgledno rogovili po cestah ter zabavlja na mirne ljudi; po gostilnah in na javnih prostorih se obnaša tako gnusno, kakor pač ne bi pričakovali niti od najpreprostejšega človeka. Ne smemo se tedaj čuditi, ako je bil v tem kratkem času, kar je v Sv. Petru, že večkrat javno oklofu-tan in da je bil od kozjanskega sodišča že večkrat radi častikraje kaznovan; to je znano vsakemu najmanjšemu otroku v fari. Ljudje se ga izogibljejo, ž njim občujeta samo še neka omožena gospa in Zorenčev Lujz. Ta ljubi Lujz se sicer ni nikdar ničesar učil, je velika ničla, vendar se čuti kot uslužbenec trgovca Degna, v čigar trgovini s svojim oblastnim nastopom izganja ljudi iz prodajalne, za velikega klerikalnega politika, ki že dela prve poizkuse v kovanju dopisov v «S1. Gospodarju* in ki bi že rad — še moker za ušesi — smešil ljudi drugega političnega prepričanja. Fantek, le počasi, ne skregaj se s pametjo! G. kaplanu Krušiču svetujemo, da pobere, ako že knezoškofijski ordinarijat v Mariboru ne stori zadevne dolžnosti, prostovoljno šila in kopita ter odjadra makar v — klošter, kajti dovolj je že nam mirnim ljudem njegovega početja. iCmstiJski glasnik NEVAREN SOVRAŽNIK NAŠEGA POLJEDELSTVA. V zadnjih dveh, treh letih se je zanesel v naše kraje silno nevaren plevel, ki mu pravimo <olitiko odpuščenih iz službe 15 invalidov, ki so vsi brez sredstev, mnogi z družinami. «Vojni invalid» piše, da je vrgel j 90 do ICOodstotne invalide na cesto «neso-J cialen šef socialne politike dr. Goršič*, proti j določilom zakona, ki izrecno govori, da ! imajo invalidi mednost. Dr. Goršič ie ob- držal neinvalide ter s tem odstranit iz oddelka za socialno politiko najboljše zastopnike tudi izvenljubljatiskih invalidov, ki da bodo vsi brez izjeme kmalu čutih zle posledice. «Kaj sedaj? Kam sedaj?* vprašuje «Vojni invalid* hi konča: ter ^Mlinar in njegova hči*. 4 Na Savi pri Celja jc umrla po dolgi in mučni bolezni gospa Marija Kukovec, soproga stavbnega mojstra g. Vinka Ku-kovca. Bila je stara šele 33 let. N. v mi p.! * V Petrovčah se je poročil g. I. Juvan-čič, bančni uradnik v Mariboru, z gdč. Mileno Majdičevo, hčerko g. Petra Majdiča, veleindustrijca v Celju * V Rajhenburg« je umrl tragične smrti 341etni absolvirani tehnik g. Gustav Unšuld-Posavcc. V duševni zmedenosti se je vrgel pod vlak, ki ga je povozil. Tragična smrt je globoko presuniia vse okoličane, ker je bil splošno priljubljen. Pokojnik je bil rezervni kapetan v jugoslovanski legiji in se je udeležil leta 1918. vseh vehkih osvobodilnih bojev na solunski fronti. Naj bo junaku-legijo-narju lahko slovenska žemljica! * Pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah je 16. t. m. skočila v potok Velko Marija šte-fančič, rodom od Sv. Antona. V močno narasli potok je vrgla najprej svojega dvanajstletnega sinčka. Ljudje so slišali vpitje otroka in nesrečne matere in so prihiteli na tre mesta, ko sta že oba izginila v valovih. Pokoj-nica je bila v zakonu nesrečna in je zaradi tega šla prostovoljno v smrt. * V Št. Janžu na Dravskem polja sc je ob priliki poroke svoje sestre obstreiil fant Toličič. Poškodoval si je nogo. MENGEŠ IN DOMŽALE ZA SOKOLA NA TABORU. Klerikalci in komunisti, ki so v Ijubtjan-iskem občinskem svetu glasovati proti Sokolu I, hoteč preprečiti, da bi si Sokol I zgradil lastno moderno stavbo na trgu Tabor v Ljubljani, so se preteklo nedeljo lahko prepričali, da je odločnost in volja Sokolstva nepremagljiva in neupogljiva. Od vseh strani sc oglašajo prijatelji Sokolstva, ki z denarnimi prispevki in sredstvi v naravi podpirajo eno najodličnejših naših sokolskih društev. Vso pohvalo in priznanje zaslužijo zlasti naprednjaki iz Mengša in Domžal. V nedeljo so pripeljali kljub silnemu nalivu mnogo gradbenega materijala kot svoj prispevek za Sokolski dom na Taboru. Vozovi so bili prav lepo okrašeni in tudi ljubljansko napredno občiftstvo je radostno pozdravljalo požrtvovalne dobrotnike in podpornike sokolske misli. Na trgu Tabor je pozdravil goste br. Josip Turk, izrekajoč v imenu Sokola 1 naj-iskrenejšo zahvalo. Skromen zakusek na čast gostom je bil prisrčen. Izrečenih je bilo več prisrčnih govorov, igrala je rudi godba jugoslovanskih železničarjev in društveni pevski zbor je zapel nekaj narodnih pesmi. Naj bi vrle narodnjake iz Mengša in Domžal posnemali tudi naprednjaki v drugih krajih Slovenije. SOKOLSKO DRUŠTVO V STRAŽIŠČU otvori svojo gledališko sezono v soboto 24. t. m. ob 8. uri zvečer z narodnim igrokazom F. S. Finžgarja «Divji lovec». Igra se ponovi v nedeljo 25. t. m. ob pol štirih popoldne. Med odmori bife. Društvo si je nabavilo krasne nove dekoracije, ki so delo priznanega mojstra in gledališkega dekoraterja i .V. Skružnega. PROSVETNI ODSEK SOKOLA V SO-DRAŽtCl priredi na narodni praznik 1. decembra ob 7. zvečer v društveni dvorani pri br. štrbenku , šaljiva pošta, prosta zabava itd. Prireditev se vrši pri pogrnjenih mizah v lastni režiji V nedeljo 2. ob 3. popoldne ponovitev igre • Damoklejev meč». K obilni udeležbi sc vabijo vsi prijatelji Sokolstva. DRAMATIČNI ODSEK SOKOLA V SO-DRAŽId je priredil 11. t. m. narodno igro - Domen», ki je nad vse pričakovanje dobro uspela. Zahvaliti se imamo požrtvovalnosti članstva ter vodstvu tega odseka. Želeli bi, da nas kmalu zopet razveseli z novo prireditvijo. SOKOL NA RAKI je priredil v nedeljo 4. t. rn. pravljično igro -Snegulčica m škratje* Igralci, sami naraščajniki, so tako sijajno rešili svoje naloge, da se je na splošno željo morala prihodnjo nedeljo igra ponoviti. Igra se je vršila v bivši grajski kleti, ki jo namerava društvo preurediti v telovadnico s stalnim odrom. Bratje in sestre,, od nas je odvisno, da se to čim prej zgodij mm v čast, Raki v ponos! Na delo! f STRAHOTE POTRESA NA JAPONSKEM. Kmalu bosta potekla dva meseca, odkar je zadela Japonsko strašna potresna katastrofa. Zemlja se še sedaj ni popolnoma umirila in potresna opazovalnica v Osaki izjavlja, da se bo zemlja na Japonskem še dve leti narahlo tresla. V naslednjem navajamo nekaj groznih prizorov iz zadnje potresne katastrofe, o kateri poročajo listi: Neki mladi Nemec v Jokahami je sedel za pisalno mizo, ko je prišel strašni potresni sunek. V hipu je skočil pod podboje pri vratih, kjer je najvarnejše mesto pri potresu. Komaj je stopil tja, se je že pogrezni! v globino. Tam sc je znašel, ko se je prvi oblak prahu polegel, stisnjen med tramovi. Vsi poskusi, cla bi se oprostil, so bil! brezuspešni, ker mu je velikanska pečina zabranjevala izhod na prosto. Klical je na pomoč, toda odgovarjali so mu le klici ostalih nesrečnikov. V tem je prišel mimo neki moški, hropeč in s pogledom, polnim groze. Nesrečni Nemec je klical nanj, toda ta ga ni niti slišal in je jadrno hitel naprej. Prišel je drugi potresni sunek in breme nad njim je bilo vedno težje. Okrog in okrog njega je vse pokalo, novi oblaki prahu so za temnili ozračje, klici na pomoč so sc slišali z vseh strani. Med tem je prispel neki napol oblečen Evropejec ter obstal, ko je čul klice na pomoč. Spravil se je nad pečino, da jo premakne, toda naenkrat je pogledal naokrog in zbežai Nov potresni sunek ga je pregnal. Vse se jc treslo in grmelo, pojavil se jc odnekod vroč dim. Kmalu za Evropejcem se je pojavil neki japonski delavec, ki je začel nemudoma razbijati z nekim orodjem po pečini, ki se je sedaj izkazala le kot stisnjen kup zidovja. Toda tudi ta ni vztrajal. Enkrat se je ozrl naokrog in zbežal z groznim pogledom. Ogenj! Nesrečni Nemec je razumel. Napel jc zadnje sile ia z nadčloveškim naporom se je izvlekel iz razvalin, ko je že krog in krog njega gorelo, čim je bil zunaj, je ves ranjen in opraskan zbežal na varen prostor izven mesta. Neka nemška pekovska družina je doživela nastopno: Zcna je bila v prvem nad- stropu baš zaposlena z enoletnim fantičkom, katerega je kopala. Nenadoma jo je v majhni kopalni sobi vrglo od ene stene v drugo, in preden se je sploh zavedla, kaj to pomeni, je že padala z dojenčkom v roki v .globino. Doli je prispela stoje. Ko je poskusila pri luknji, ki je bila ravno pred njo odprta, splaziti se na prosto, jo je z dojenčkom vred rešil neki japonski nameščenec. Njen mož je bil v prodajalnici in je tekel k vratom, ko se je pričela zemlja tresti. Preden pa je prispel do vrat, se je zrušilo vse nad njim in ga zakopalo. To je bila njegova sreča, kajti hiša je padla naprej na ulico in je zmečkala vse, ki so šli isti hip mimo. Tudi njega so rešili skOzi isto luknjo. Dobil pa je tako težke rane na obeh nogah, da so ga moraii nesti in da dolgo časa ni mogel stopiti na noge. Od družine so bili rešeni že vsi, le 12!etni sinček se je izgubil. Pričeli so ga klicati in iskati, toda nastopil je ogenj in treba je bilo bežati. Potem so se podali vsi na ladjo, da se odpeljejo v mesto Kobe. Upanje, da najdejo na ladji izgubljenega sinčka, se je izjalovilo. Toda, ko so prispeli v Kobe k osrednjemu uradu pomožnega komiteja, jim je sinček prihitel nasproti. Rešila ga je neka francoska gospa. Kako strašen je bil potres v vsej pokrajini južnozapadno od Tokija, kaže pripovest nekega gospoda, ki je ravno sedel v neki prodajalni v Hakonemachi v gorovju Ha-kone. Lesena koča se je sesedla in on je mislil zbežati na prosto. Komaj je stopil z eno nogo prek-j praga, ie dobil močen udarec v hrbet in je zletel prilično osem metrov daleč na neko trato Ko se je hotel pobrati, ga j je zopet pograbilo nekaj :n ga vrglo dalje, i To se je večkrat ponovilo. Končro je obležal, ker je bilo izključeno, da bi mogel stati, in se je krčevito oprijel šopov trave. A tudi ležečega je zibala in premetavala zemlja sem in tja. Imel je občutek, kakor bi le/..d v morju, ker je zemlja prav tako valovila. Na bližnji cesti se je pojavilo več razpoklin, katerih robove je vleklo v nasprotnih smereh sem in tja. Voda je vrela povsod iz zemlje. Slišal se je samo šum vode in rep^t padajočih hiš. Neka Američanka je doživela potres na čudovit način. Bila je ravno v kopališču velikega hotela, ko ji je pričela voda visoko preko glave valoviti. Še preden je mogla skočiti iz kopalne kadi, je zdrknila, kakor je bila, s kopalno kadjo navzdol in se znašla naenkrat neranjena sedeča v kadi na cesti. Neki domačin, ki se je baš izkopal iz mešanice tramov in opeke, ji je prinesel neko za-grinjalo, v katerega se je za silo zavila; potem je Japonec skočil z njo v rokah v morje ter priplaval do nekega parobroda, ki ju je pripeljal na varno. Neki zakonski par se je peljal z avtomobilom nakupovat razne stvari. Mož je šel v prodajalno, dočim je žena čakala v avtomobilu pred vratmi. Ko je mož, vračajoč se, ravno stopil z eno nogo v avto, se je zrušila preko njega hiša Zena je dobila več ran, ki pa niso bile težke, dočim o možu niso našli niti sledu. Dve drugi dami sta šli na obisk k neki obitelji. Ko sta stopali po vrtu k dotični hiši, sta s strahom opazili, da se je hiša preklala na dve plati, od katerih ena se je zvalila na levo, druga pa na desno stran. V sredi pa je sedela pri mizi hišna gospodarica, kakor po čudežu rešena. | To je usoda rešenih. Oni, ki so poginili, j so po večini ostali nepoznani. Nekateri od j teh so bili tako razmesarjeni, da se ne da j opisati. Posebno strašna smrt je doletela | ravnatelja Nemške banke v Jokohami, ki je I ležal z eno nogo priškmjen v razvalinah. | Mnogo jih je prihitelo, da ga rešijo. Delali , so neumorno, da ga izkopljejo, toda vse za-! stenj. Ogenj s.e je bližal in nesrečnik je prosil, da mu odsekajo nogo. In res, prevezah so mu nogo močno z vrvjo in jo odsekali. Toda takšne operacije mož ni prenesel in je umrl tekom pol ure. Grozna je tudi nastopna dogodba nekega zakonskega para. Mož je prispel od dela domov in našel zakopano ženo in edinega otroka Pričel je nemudoma razkopavati. Najprej se mu je posrečilo oteti otroka. Nikakor pa ni mogel dobiti žene ven. Ker se je bližal požar in je bila nevarnost vedno večja, mu je zaklicala žena, naj zbeži in reši otroka, njo pa naj prepusti usodi. Možu res ni preostajalo drugo, kakor da se je poslovil od nesrečne žene in zbežal, kajti po njem in otroku so že lizali plameni požara. To je samo majhen del strahot. O mnogih groznih prizorih, ki so se dogodili, ne vemo poteka, kajti oni tisoči in tisoči, ki so poginili v najstrašnejših mukah, ne morejo več govoriti. OGROMNE VSOTE, IZDANE ZA SVETOVNO VOJNO. Anglež Bruce je nedavno izdal' knjigo, v kateri našteva, kaj vse bi se dalo storiti za denar, ki je bil izdan za svetovno vojno. Bruce piše: »Svetovna vojna je stala razen morja krvi vse antantine države okroglo 400 milijard dolarjev. Kako bi pač lahko izboljšali razmere v teh državah, če bi to ogromno vsoto denarja, ki je bil potrošen za boj proti pruskemu militarizmu, porabili izključno za miroljubne namene. Predstavimo si rodbinsko hišo v vrednosti 2900 dolarjev z opremo in vsemi drugimi potrebščinami, ki jih cenimo na 1000 dolarjev. Tako hišo obdajmo z vrtom ali s posestvom v izmeri petih oralov, vsak oral po 100 dolarjev. Tako hišo s posestvom bi lahko kupili vsem rodbinam, ki žive na ozemlju Zedinjenih držav, Kanade, Velike, Britanije, Irske, Škotske, Francije, Belgije, Nemčije in Rusije. In še bi nam ostalo toliko denarja, da bi mogli vsem tnestom z 200.000 prebivalci v vseh imenovanih državah ustanoviti knjižnice v vrednosti po 5 milijonov dolarjev, bolnice tudi za 5 milijonov dolarjev in univerze za 10 milijonov dolarjev. Kljub temu bi še preostajalo toliko denarja, da bi naložen z obrestmi po 5 odstotkov omogočal, vzdrževati do konca sveta armado 185 tisoč učiteljev z letno plačo 1000 dolarjev in ravno tako visoko število bolniških strežnikov. £>c vedno bi si ne znali pomagati z denarjem. Lahko bi kupili vso Francijo in Belgijo, kajti pred vojno so cenili bogastvo Francije na 62 milijard in Belgije na 12 milijard dolarjev.» Bruce pa je računal zgolj z izdatki, ki so jih imele v vojni antantne države. Če pristavimo k temu še vojne izdatke centralnih držav, si lahko zamišljamo, koliko dobrih reči bi sc dalo storiti za milijarde, ki so služile človeškemu klanju. Rasno X Kako znajo Italijani. Mlada Dunajčanka Julija Kapfermann se je seznanila v Milanu z nekim zelo elegatnim gospodom, ki se jc izdajal za španskega bogataša. Španec je govoril tudi angleško in francosko. Neprestano se je gibal okoli Kapfcrmannove in nekoč jo je povabil zvečer v neko družbo blizu njenega stanovanja. Počakal jo jc z avtomobilom in ko je prišla, sta se v naglem teku odpeljala, kakor je rekel, nekoliko na sprehod, v resnici pa jo je zapeljal v park, kjer se je z revolverjem v roki hotel polastiti njenih draguljev. Zahteval je od nje, da mu jih izroči in odda tudi ves denar. Kapfermannova je začela kričati in Spanec se jc tega krika prestrašil ter jc lepo 241etno Dunajčanko vrgel iz avtomobila, potem pa dirjal dalje. K sreči se Dunajčanka ni hudo potolkla in je Šla nato v spremstvu redarja povedat poklicani oblasti, kaj se ji je pripetilo. X Kdo je najbogatejši? Dolgo časa se je smatral za najbogatejšega moža na svetu ameriški petrolejski kralj Rockefeller. Potem se je razglašal za najpremožnejšega avtomobilski kralj Ford. Najnovejša statistika o davkih iz lanskega leta pa priča, da nista ne Rockefeller in ne Ford najbogatejša, marveč da ima največ denarja na svetu mednarodni bankir Morgan. Za smeh in kratek žss Kdo je pametnejši? Ožbovt sreča Pavliho na zelo ozki stezi: < Jaz se bedakom ne izognem!» Pavliha: «0, jaz pa — zelo rad .. Na shodn. Na nekem shodu v T. je govornik razkladal na dolgo in široko program komunistične stranke. Nekemu komunistu pa se je zdelo govornikovo razkladanje le predebelo in je zaklical: «Poiščite si druge bedake, da vas bodo poslušali!» «0, hvala, ni treba,» pravi govornik, jaz sem z vami popolnoma zadovoljen !•> V svesti 3i svoje lepote ... Mož: «V svojem življenju sem videl samo dve lepi ženi! > Žena: «In katera je bila ena — druga?«. Prav gotovo. Bodoči zet: «Vse je krasno na Vaši hčerki, moji nevesti, samo da bi bila malo večja.* Bodoči tast: «Ne bojte se, zagotavljam Vas, da Vam bo zrasla še preko glave...» Nestipljiva On: «Kadar odidem — Vas poljubim...» Ona: «Prosim, potem pa takoj odiditei* Izjava. Podpisani Viktor Obrol, strojevodja v Rajhenburgu, preklicujein vse žaljive govorice, ki sem jih raznašal glede gdč. Ane Hlebec s Senovega pri Rajhenburgu, kot neresnične, jih obžalujem ter se gdčni. Ani Hlebec zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. — Vse stroške nosim podpisani. V Rajhenburgu, 12. novembra 1023. Viktor Obrol s r. Odgovorni urednik Andrei Ražem. Izdaja konzorcij Domovine, Tiska Delniška tiskarna, d d. v Ljubljani.