TEDNIK Ptuj, 14. decembra 2000, letnik LIH, št. 50 - CENA 150 SIT TA TEDEN/TATEDEN Kultura po 400 tolarjev za kvadrat Nekoč je bilo dovolj, da so imeli ljudje voljo. Delali so udarniško in od nekod so se nekako na čudežen način potem našla tudi sredstva. Danes je v kulturi najprej potrebno imeti sredstva, potem voljo in nato še malo sreče. Društva, ki pri nas delujejo v velikem številu, prejmejo iz proračuna za svoje projekte denar na podlagi izbora občinske komisije. Ta si je letos v Ormožu vzela pošteno časa in je vloge obrav- navala komaj avgusta, kar pomeni, da so društva do takrat delovala le s svojo članarino. Ta pa ob 20 ali 30 članih ne more znesti pretiranega denarja. Ker so dotacije iz prora- čuna bolj skromne in se večina dobljenega denarja nameni za honorarje vodij skupin, so odgovorni v podjetjih že kar navajeni raznih prošenj za sponzoriranje takšnih in drugač- nih kulturnih podvigov. Vsako društvo si je na nek način prisvojilo določeno podjetje in vsako leto znova upa na jinančno podporo. Takšna sodelovanja sama po sebi niso slaba, so pa premalo izkoriščena, saj bi lahko obema stra- nema prineslo več koristi. V Ormožu bodo kulturna društva po novem za vaje v domn^kulture dolžna plačevati najemnino. Ta bo predvi- doma okrog 400 tolarjev za kvadratni meter. Na nek način pa se podoben najem obeta gotovo tudi vsem vaškim domo- vom in drugim podobnim objektom. Očitno se bomo morali navaditi, da kulturne skupine ne bodo imele najetih prosto- rov vse leto, da bodo rekviziti shranjeni na podstrešju, da bo kakšna vaja potekala tudi v domači garaži in da bo treba dosledno plačevati članarino. Argumenti članov, češ saj že delamo zastonj, zakaj bi zato še plačevali, ne bodo več vzdr- žali. Kulturna dejavnost se je tudi pri nas nepreklicno prese- lila v sfero hobija, ki ima svojo ceno. Treba se bo sprijazniti, da hobiji stanejo, in v takšnem vzdušju je pričakovati tudi osip članstva, morda bodo kakšna društva tudi prenehala delovati. Najprodomejši, najsposobnejši in najvztrajnejši pa bodo preživeli in nas \ ' \ ■ /f} ^ v razveseljevali še naprej. \j I \lx jlJ^p^Aji^ti {joUl V4 blovo od decembra ^eta 2000 bo v zlatu. Bolj kot v pre|šnjih letih gre v trgovinati v prodajo blago za svečana oblačila, še posebej če je v barvah zlata. Foto: Majda Goznik VIDEM / TRADICIONALNI KULTURNI VEČER OBMOČNE OBRTNE ZBORNICE PTUJ Plakete za dolgo- letno delo v obrti Dobitniki plaket Območne obrtne zbornice Ptuj za 20, 25, 30 in 35 let dela v obrti. Foto: Kosi V dvorani občine Videni je bil 8. decembra tradicionalni kulturni večer Območne obrtne zbornice Ptuj, na katerem so podelili priznanja obrtnikom za dolgoletno delo v obrti - bronaste, srebrne in zlate ter jubilejne plakete. Ob tej priložnosti je pre- jemnike nagovoril predsednik Območne obrtne zbornice Ptuj Jože Milošič. Čestital jim je za dolgoletno delo v obrti, ki je rezultat njihove vztrajnosti, saj obrtnikom pri njihovem delu ni bilo nikoli postlano z rožicami. Predvsem je njihova želja, da se uredita finančna disciplina in odpravi siva ekonomija, je še poudaril. S kulturnim programom so navdušili člani videmskega KD Franceta Prešerna. Na družab- nem delu kulturnega večera so za glasbo in ples poskrbeli člani ansambla Štirje hudi časi. Bronasto plaketo za 20 let dela v obrti so prejeli: Ivan Arnuš, Marijan Bezjak, Štefan Bezjak, Ljubomir Brodnjak, Viktor Cvetko, Ana Derni- kovič, Jožef Krabonja, Anica Lamperger, Uroš Langerholc, Andrej Novak, Franc Skrbin- šek in Branko Vajda; s srebrno plaketo so bili nagrajeni obrt- niki, ki v obrti vztrajajo že 25 let: Martin Forštnarič, Alojz Kaučič, Ana Horvat, Anton Ljubeč, Alojz Podhostnik, Slavko Sega, Stanislav Segula in Stanko Zupanič; zlato pla- keto za 30 let dela v obrti sta si prislužili Rozalija Babic in Veronika Nahberger, jubilejni plaketi pa sta za 35 let dela v obrti pripadli Avgustu Žižku in Veliu Zulfi. Plakete oziroma priznanja za 10 in 15 let dela v obrti bodo prejemnikom pode- lili v okviru posameznih sekcij. MG 2 Četrtek, 14. decembra 2000 - TEDNIK PTUJ / OBISKALI SMO DELNIŠKO DRUŽBO AGIS Bitka za detnice traiala vei let Reševanje Agisa, kar ga je še do leta 1994 ostalo, se je di- rektor Anton Čoki lotil resno in odgovorno, da bi ohranil čim več delovnih mest. Razpad velikega sistema Agisa, ka-1 terega začetek predstavlja združitev Sigme in Tapa v letu ■ 1975, ki so se jima kasneje pridružila še druga podjetja, se; je pričel že veliko prej kot leta 1990 s prvimi izločitvami | najvitalnejših programov, ki so se začele že kmalu po letu j 1980. Sistem so ptujski politiki "zmetali skupaj", čeprav o sorod- nosti programov ni bilo ne duha in sluha. Ni pa jim uspelo zdru- žiti tistega, kar gre skupaj, kme- tijstva in perutninarstva, smo lahko pred kratkim slišali v Agi- sovi družbi Zavore, kjer so za- nikali zapise v Gospodarskem vestniku o propadu tega sistema zaradi razpada jugoslovanskega trga, ker se je ta v resnici pričel že veliko prej. Po izločitvi us- pešnih programov, so v Agisu ostali le manj zanimivi progra- mi in režija, ki je bila vezana na nekoč 2300-članski kolektiv. Anton Čoki se je vrnil na po- gorišče nekoč velike firme, nad katero je visela grožnja stečaja. Stečaj bi bila sicer enostavna re- šitev, a delavcem ne bi prinesel ničesar zaradi bančnih hipotek, ker pri poplačilu dolgov ne bi dobili ničesar. Na čelo krovnega Agisa, d.o.o, s hčerinskimi podjetji Zavore, Tap, Tahografi in storitve, je An- tona Cokla postavila Slovenska razvojna družba. Razmere v po- djetju so bile zelo kritične, v blokadi je bilo že od leta 1991. V letu 1994 je znašal dolg sko- raj milijardo tolarjev. Sanacija z dezinvestiranjem je zahtevala izločitev nekaterih pravnih sub- jektov in njihovo prodajo. To pa ni pomenilo samo njihove izlo- čitve, temveč tudi prodajo pre- mičnin in nepremičnin. Nastala so nova podjetja: Agis Plastifi- cirnica, Agis Plus, Agis Klima, Agis Oprema in Tahografi, os- talo pa je še hčerinsko podjetje Agis Zavore, ki še ni olastnin- jeno. V prvem delu dezinvesti- ranja so preko javnega razpisa ponudili omenjena podjetja v odkup, žal pa zunanjih inte- resentov za to ni bilo. Slovenr ski razvojni družbi, ki je bila 100-odstotna lastnica Agisa, po- sredno pa tudi teh družb, so predlagali managerski odkup z možnostjo, da pri odkupu sode- lujejo s svojimi sredstvi tudi vsi zaposleni v družbah. Kriterije za odkup je postavila Slovenska razvojna družba, pri odkupu pa žal z vložkom lastnega denarja ni sodelovalo mnogo delavcev, ker niso bili zainteresirani. Vzrok je iskati tudi v starih programih in zastareli tehnološki opremi. Dezinvestiranje je potekalo tudi na področju nepremičnin, kot so zemljišča, katerih del je kupila tudi občina Ptuj. Več ku- pcem so prodali celotno Rajšpo- vo 13 (bivšo orodjarno v stečaju). Tudi ta prodaja je potekala v okviru javnega razpisa in na osnovi sklepa skupščine Sloven- ske razvojne družbe. Prodaje so omogočile postopno zniževanje blokade žiro računa in da so lahko redno poravnavali svoje obveznosti do 16 delavcev in- validov, ki so ostali v krovnem podjetju. Agis, d.o.o., je 6. novembra leta 1997 prevzel vse obveznosti iz podjetij Agis Tap, Agis Taho- grafi, Agis Zavore in Storitve. S tem so usahnile pravne osebe omenjenih podjetij, ostalo je le še hčerinsko podjetje Agis Zavo- re. Pripravili so tudi nov predlog o nadaljnjem postopku sanaci- je. Sočasno so pozvali vse bivše zaposlene delavce, ki so bili up- ravičenci do manj izplačanih osebnih dohodkov, da prijavijo svoje zahtevke. Teh je bilo po njihovih evidencah 1409, zahte- vkov pa za 830 milijonov tolar- jev. Agis, d.d., Ptuj, je nastal 28. fe- bruarja 1999 zaradi bodočih del- ničarjev, ki bodo preko članov v nadzornem svetu in skupščine sprejemali bistvene odločitve o družbi, kot so: delitev dobička, privatizacija in podobno. "Po zakonu je bilo potrebno poslovne deleže podjetij, ki so bila tedaj v lasti Sklada Repu- blike Slovenije za razvoj, ponu- diti v odkup delavcem. Odkup je bil mogoč z manj izplačanimi osebnimi dohodki od 1. 9. 1990 do 31. 12. 1992 ali pa z inter- nim odkupom preko certifika- tov. Izračun zahtevkov v višini 830 milijonov za manj izplačane osebne dohodke smo poslali na ministrstvo za ekonomske od- nose in razvoj; to je soglašalo z našim prvotnim izračunom (kar je trajalo skoraj dve leti), ki se je nanašal na 1409 delavcev, zatem je bil ta skupni zahtevek vložen na klirinško depotno družbo. Začeli smo obveščati, zbirati in izdajati potrdila - lastninske na- kaznice posameznim upravičen- cem za manj izplačane osebne dohodke. Potrebno je povedati, da se je v navedenem obdobju seznam upravičencev skrčil na 1356 tudi zaradi tega, ker so ne- kateri upravičenci umrli (njiho- ve deleže bodo dedovali drugi), kljub večkratnim javnim pozi- vom pozivom pa 21 upravičen- cev nikakor nismo uspeli najti. Zato je nadzorni svet Agisa, d.d., sprejel sklep, da se masa za te, ki jih nismo mogli najti, prene- se v skupno maso in razdeli med upravičence. Preko Agencije za plačilni promet Republike Slo- venije smo ministrstvu za eko- nomske odnose in razvoj vložili dokončen obračun po posamez- nem upravičencu. Sedaj čakamo, da bomo od Slovenske razvojne družbe dobili drugo soglasja. Ko ga bomo prejeli, bo v delniški knjigi opravljena preknjižba po posameznih delavcih. Delnice so prenosljive in jih bodo lastni- ki lahko prodali. Delniška družba Agis razpola- ga s 195.621 navadnimi delnica- mi, katerih nominalna vrednost je tisoč tolarjev. Trenutno je las- tnik vseh še Slovenska razvojna družba, ki je 100-odstotni las- tnik Agisa. Po ustaljenem za- konskem postopku pa bo preko klirinško depotne družbe te del- nice razdelila med upravičence: 40 odstotkov bodo dobili skladi (pokojninski 10, odškodninski 10 in SRD 20), preostalih 60 odstotkov pa se v višini 43,65 odstotka deli na delavce, 16,35 pa na pokojninski sklad. Delni- ce imajo podobno vrednost kot certifikati, kar pomeni, da je nji- hova vrednost v primeru prodaje odvisna od uspešnosti oziroma od vrednosti podjetja (družbe). Delniška družba Agis razpolaga z nepremičninami, kot so zgrad- be in zemljišča, ima pa tudi vlo- žek v Agisu Zavorah in je njegov 100-odstotni lastnik. Po prejemu drugega soglasja - predvidevamo, da bo izdano še v tem mesecu - bosta nadzorni svet in uprava sklicala skupšči- no, ki bo predvidoma v začetku leta 2001. V vmesnem času bodo vsi upravičenci prejeli predlog za pooblaščence na skupščini in pričakujemo, da bodo nanj odgo- vorili. S tem jim glasovanje v no- benem primeru ni odvzeto. Lah- ko se skupščine udeležijo tudi osebno; v tem primeru se mora- jo tri dni pred skupščino oglasiti na upravi Agisa, d.d., kjer mora- jo osebno potrditi zahtevek, da bodo sodelovali na skupščini," je še pojasnil Anton Čoki. Agisova podjetja danes rela- tivno dobro poslujejo, najhujša obdobja so za njimi, pojasnjuje Anton Čoki, saj je s tem, ko so se ohranila, delo zadržalo ali do- bilo na novo več sto delavcev. Razen Agisa Zavore so skoraj v celoti zamenjala programe, so skoraj pretežni izvozniki na za- hodne in le manjši del na trge bivše skupne države. Na lokaciji bivšega Agisa raste novo ptujsko proizvodno jedro, kar je za na- daljnji gospodarski razvoj tega območja izrednega pomena. Bolj kot se bodo podjetja razvijala, večje bodo zaposlitve možnosti, kar za območje, ki ima veliko število nezaposlenih, ni zane- marljivo. MG Anton Čoki ORMOŽ / SANACIJA ODLAGALIŠČA ODPADKOV Sanai€lim se lahko priine v zadnjih letih se je ormoška deponija odpadkov neverjet- no napolnila in razširila. Iz "lepotne napake" na obrobju mesta je prerasla v resen ekološki problem. Zato se pristoj- ni že nekaj časa ukvarjajo z urejanjem vsega potrebnega za pričetek sanacije. Pred dnevi jim je uspelo pridobiti tudi vsa soglasja in gradbeno dovoljenje. Deponija bo sanirana na nov, moderen način, izvajalo pa jo bo komunalno podjetje Ormož. Najprej bodo v spodnjem delu zemljišča, predvidenega za sa- nacijo, zgradili čistilno napra- vo, nato bodo smeti potisnili na zgornjo polovico, poglobili te- ren do potrebne globine, ga na- bili z glino in ustrezno zatesnili s folijo. Uredili bodo odvodnje- vanje in odplinjevanje ter od- padke vrnili na prvotno mesto, kjer jih bodo stisnili. Na smeti bodo navozili glino, zemljo, hu- mus in na vrhu nasadili topole. Čez nekaj let bo tukaj gozd. Za takšno rešitev so se odločili ob upoštevanju krajinskega vidika in da se prepreči nadaljnje nava- žanje smeti. Odpadna voda, ki se bo čistila čez čistilno napravo, se bo očiščena vračala skozi na- makalni sistem in bo namakala topole. Podobne načine sanaci- je smetišč poznajo na ljubljan- skem barju in deloma tudi na Ptuju. Prva faza projekta z rastlinsko čistilno napravo bo stala okrog 130 milijonov tolarjev, za dokon- čanje sanacije pa bo po grobih predračunskih ocenah potrebno okrog 550 milijonov tolarjev. Sa- nacija naj bi po predvidevanjih trajala tri leta. Vse je odvisno od proračunskih sredstev. Od dr- žave so letos za sanacijo dobili nekaj manj kot 50 milijonov ne- povratnih sredstev. V neposredni bližini deponije sta dve domačiji. Jeremičevi de- diči so svoje soglasje pogojevali z odkupom mlina, saj zaradi de- ponije svojega mlina niso mogli prodati. Svetniki so na minuli seji odločili, da bodo mlin in pripadajoča zemljišča za 13 mi- lijonov tolarjev odkupili, kak- šna pa bo njegova usoda, pa je še nejasno. Druga družina, ki živi v neposredni bližini, Horvato- vi, pa so bili ves čas zelo uvi- devni in so brez pogojev dali soglasje k sanaciji odlagališča. Občina jim je gotovo dolžna iz- plačati odškodnino v obliki ren- te ali v kakšni drugi obliki, morda se bodo dogovorili za ureditev ceste. vki ILIRIKA - BORZNOPOSREDNISKA HISA/TEDENSKI KOMENTAR Optimizem se nadaliuje Na Ljubljanski borzi se nadaljuje optimistično vzdušje. Potem ko je prejšnji teden Slovenski borzni indeks prebil mejo 1730 točk, je nato ne- kaj dni miroval, konec tedna pa se mu je vre- dnost zopet povišala na 1742,17 točk. Še bolj pa je narasel indeks poobiaščnih investicijskih družb, saj je v enem tednu narasel za skoraj 3 odstotke na 1477,43 točke. Če se bo dosedanji trend nadaljeval, bi lahko indeks do konca leta dosegel rekordno vrednost iz srede januarja, ko je bila njegova vrednost 1572 točk. Na uradnem trgu Je največjo rast zabeležila delnica Kolinske, ki je narasla na 2200 tolarjev za delnico oziroma za dobrih 10 odstotkov. Rast je verjetno posledica dejstva, da ta delnica še ni sodelovala v zadnjem porastu in je tako nadok- nadila izgubljeno v primerjavi z drugimi delnica- mi. Za dobre 4 odstotke je narasla tudi delnica Merkurja, ki nadaljuje pozitiven trend zadnjih dveh mesecev. Delnica Krke se je zopet pribli- žala 26500 tolarjem, medtem ko se je delnica Fructala približala 3000 tolarjem za delnico. Rast Pivovarne Laško nad 4000 tolarjev je verjetno ustavila novica o sprejetju dodatnih 2,107.464 delnic v tX)rzno kotacijo A. Zaradi novic, da podjetju Lek še vedno ma- njka skoraj 100.000 delnic za izdajo potrdil GOR za trgovanje na Londonski borzi, je cena delnic Leka danes zopet narasla za dva odstotka. Ve- čji vlagatelji so trenutno pripravljeni prodati svo- je delnice po ceni med 46 in 50 tisoč tolarjev. Nasprotno pa se ohlaja zanimanje za SKB ban- ko. Padec cene delnic na 2650 tolarjev za del- nico kaže, da zaupanje v skorajšnji prevzem s strani večjega strateškega partnerja upada. V borzno kotacijo A se je uvrstila delnica dru- žbe Kompas MTS, ki ima v lasti brezcarinske prodajalne na večini glavnih mejnih prehodov. Podjetje ima dobre poslovne rezultate, njegova prihodnost pa je bolj negotova, saj se bodo mo- rale brezcarinske prodajalne ob vstopu v Evrop- sko skupnost preoblikovati v navadne trgovine. Na izvenborznem trgu so po objavi izrednih poslovnih rezultatov zopet narasle delnice Cin- karne Celje, in to kar za 15.6 odstotka. Za še malce več so narasle tudi delnice Mesne in- dustrije Primorske. Na trgu pooblaščenih inve- sticijskihi družb so narasle skoraj vse delnice, največ pa delnice Pomurske družbe 2 za 23 od- stotkov in Capinivesta za 12,7 odstotka. Trend je očitno zelo pozitiven in nič ne kaže na skoraj- šnji konec rasti. Miha Pogačar PTUJ / ZM AGENTA ODPRLA POSLOVALNICO Cim bliže strankami Hčerinsko podjetje Zavarovalnice Maribor Agenta, d.o.o., ki se ukvarja izključno s svetovanjem na področju vseh vrst zavarovanj in pokojninskega zavarovanja, je prejšnji četr- tek na Ptuju, na Ormoški 18, v podaljšku gostilne Lužnik, odprlo novo poslovalnico. S tem je svoje storitve približala svojim strankam na Ptujskem. Kot je povedala direktorica ZM Agente, d.o.o.. Dragica Ko- renjak, bodo v letu 2001 odprli najmanj še šest podobnih po- slovalnic, da bi svoje storitve približali deset tisoč strankam, kolikor jih imajo po najnovejših podatkih. V okviru Zavarovalnice Mari- bor ustvarijo letno tretjino celo- tnega prometa na področju živ- Ijenskih zavarovanj. Letos bodo dosegli skupno premijo v višini okrog 700 milijonov tolarjev. Agenta ima osem redno zaposle- nih in nekaj pogodbenih sode- lavcev. Za stranke in sodelavce na Ptujskem bo v poslovalnici skrbela Jelka Zemljarič v sodelo- vanju in pod nadzorom Branka Šmigoca, vodje ptujskega pred- stavništva Zavarovalnice Mari- bor. Največje zasluge, da je ZM Agenta, d.o.o., svojo prvo poslo- valnico odprla na Ptuju, ima njen tehnični direktor Rado Cene. MG Simbolično sta novo poslovalnico odprla Drago Cotar, predse- dnik uprave ZM, in Dragica Korenjak, direktorica ZM Agen- ta, d.o.o. Foto: MG TEDlflK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela. ki ga je ustanovit Okrajni odbor OF Ruj leta 1948. Izdaja RADIO-TEDNIK, d.o.o., Ruj. Direktor: Franc Lačen. Uredništvo: Jože Šmigoc (v.d. odgovornega urednika). Jože Bračič, Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec (novinarji), Slavko Ribarič (vodja tehnične redakcije) in Jože Mohorič (grafično-tehnični urednik). Naslov; RAOiO-TEDNlK, p.p. 95, Raičeva 6, 2250 Ruj; tel. (02) 749-34-10, mali oglasi 749-34-15, 749-34-37; faks (02) 749-34-35. Oglasno trženje: (02) 7493412 Celoletna naročnina 7.800 to- larjev, za tujino 15.600 tolarjev. Žiro račun: 52400-601-47280 Tisk: Delo Roto. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, št 89. Nenaročenih fotografij in rokopi- sov ne vračamo. Celostna podoba: Slavko Ribanč Strani na Interrtetu: vww.radio-tednik.si. E-pošta: tednik@amts.net nabiralnik@radJo-tednik.si TEDNIK - Četrtek, 14. decembra 2000 3 POROČAMO, KOMCNtlRAMO Izvedeli sme STUUE KANDIDATI ZA DIREKTORJA POKRAJINSKEGA MUZEJA 8. decembra sta se v Mestni hiši na Ptuju sestali komisiji za volitve in imenovanja občin Ptuj in Ormož. Seznanili sta se z vlogami, ki so jih prejeli na razpis za direktorja Pokrajin- skega muzeja Ptuj. Rok za njihovo oddajo se je iztekel 6. de- cembra. Do tega datuma so jih oddali: Kristina ŠamperI Purg, Ivan Žižek, Aleš Arih in Andrej Brence. Komisiji sta ugotovili, da vsi prijavljeni kandidati izpolnjujejo v razpisu zahtevane pogoje. Dokumentacijo o kandidatih so poslali v pregled svetu in stro- kovnemu svetu Pokrajinskega muzeja, ki bosta podala mnenje o kandidatih. Skupna seja obeh občinskih komisij za volitve in imenovanja, na kateri bodo izbrali kandidata za direktorja Po- krajinskega muzeja Ptuj, bo 18. decembra v Ormožu. Sveta ob- čin Ptuj in Ormož bosta predvidoma sprejela odločitev o novem direktorju na sejah po 20. decembru. ČESTITKA PTUJČANOM ZA USPEH V WASHINGHTONU ^tujčanom je za vnovični uspeh v mednarodnem tekmovanju na področju ekologije Narodi v razcvetu (zmagah so v kategoriji ravnanja s pokrajino) čestital tudi predsednik Turistič- ne zveze Slovenije dr. Marjan Rožič in med drugim poudaril, da je gonilna sila razvoja na Ptuju tekmovalnost, ki ima svoje osno- ve tudi v rezultatih, ki jih mesto dosega v projektu Moja de- žela - lepa In gostoljubna. V Sloveniji smo se odločili, da bomo v letih 2001/02 posebno pozornost namenili naravnim vrednotam in kulturni dediščini v turizmu. Ptuj je s priznanjem za ravnanje s krajino v Washinghtonu zastavil pn/i odločilen korak pri uresničevanju tega projekta. PRVIČ JAVNA PODELITEV ZOISOVIH ŠTIPENDIJ Nocoj ob 19. uri bo v Narodnem domu na Ptuju javna sve- čana podelitev plaket novim Zoisovim štipendistom. Pre- jelo jih bo 71 mladih. Ob tej priložnosti bodo v kulturnem programu nastopili Zoisovi štipendisti: na harmoniko bo zai- gral Borut Zagoranski, literarni prispevek pripravlja Marijana Korotaj, s citrami bo nastopila Maja Frangež, nastopila bo tudi glasbena skupina Hudobni volk. Prireditev, na kateri bodo o pomenu znanja govorili direktor Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje Jože Glazer, direktor Zavoda republike Slovenije za zaposlovanje - Območne službe Ptuj Žarko Markovič in dr. Roman Glaser, predsednik uprave in generalni direktor Perutni- ne kot slavnostni govornik, bo obogatila tudi razstava akadem- skega slikarja Tomaža Plavca. ANICA KOZODERC NOjIgj« RDEČEGA KRIŽA Na seji območnega odbora Območnega združenja Rdečega križa Ptuj, ki je bila 4. decembra, so imenovali novo sekre- tarko. Vido Milunič, ki se je s 30. novembrom letos upokojila, bo zamenjala Anica Kozoderc, glavna sestra v Zdravstvenem domu Ptuj, ki mora novo dolžnost prevzeti najpozneje do 15. januarja 2001. V vmesnem času bo za nujna opravila poskrbe- la predsednica Območnega združenja RK Zalika Obran. UUBUANSKA BANKA ZA SLEPE IN SUBOVIDNE VNovi Ljubljanski banki želijo tudi slabovidnim strankam olaj- šati bančno poslovanje. V ta namen so v desetih poslovalni- cah po Sloveniji, tudi v ptujski podružnici, namestili povečevalne lupe ter pripravili brošure z opisom bančnih storitev, natisnjene v povečanem tisku. Lupe jim bodo pomagale, da bodo lahko diskretno preverili stanje v svoji knjižici ali izpolnili zahtevan ob- razec. V vseh poslovalnicah in na sedežih društev za slepe in slabovidne pa so na voljo tudi brošure s povečanimi črkami in predstavitvijo bančnih storitev. Pri opravljanu bočnih storitev sta slabovidnim v pomoč tudi teledomska banka Teledom in inter- netna banka Klik Nove Ljubljanske banke, ki omogočajo bolj neposredno komuniciranje. Da bi internetno poslovanje pribli- žali tudi tistim z okvaro sluha, so v Novi Ljubljanski banki pod- naslovili TV oglas za KLIK NLB ter oddajo Dobro je vedeti, kjer bodo podrobneje predstavili delovanje in uporabo internetne banke. Nova Ljubljanska banka pomaga tudi slepim in slabo- vidnim otrokom, ki se šolajo v rednih šolah: pomagali so jim pri nakupu elektronskih povečal in tiskalnika, ki pretvarja tekst v Braillovo pisavo. Z denarnim prispevkom so podprli tudi slav- nostno akademijo ob 80-letnici slepih in slabovidnih Slovenije. ZA REFERENDUM O VLADI DOSLEJ 34 OBČANOV podporo naknadnemu zakonodajnemu referendumu o v držav- nem zboru sprejetem zakonu o spremembah zakona o vladi je v ptujski upravni enoti do torka zjutraj izrazilo 34 občanov. TA TEDEN NA PTUJSKI TV v >«mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm, Četrtek ob 21. uri: V filmskem kotičku bo no sporedu film z naslovom "Savate". Vsoboto ob 21. uri in nedelja ob 1 0. uri: V prvem delu odda- je bodo v sliki in besedi predstavljeni nekateri pomembnejši dogodki zadnjega obdobja, med njimi nov mednarodni uspeh Ptuja v Washinghtonu, za najbolje urejeno prodajalno je dobil priznanje Market "Ž", Hajdinčani so se srečali s pesnikom in pisateljem Ivanom Cimermanom, boksarski klub je praznoval 30-letnico uspešnega dela. Območna obrtna zbornica Ptuj je organizirala tradicionalni kulturni večer s podelitvijo priznanj za 20, 25, 30 in 35 let dela v obrti, Karitas je organiziral dobro- delni koncert, v avli ptujske gimnazije pa so pripravili razstavo ob svetovnem dnevu aidsa. Sledili bosta oddaji o zdravju in sve- tovnem moto športu. MG MARIBOR / MERCATORJEV CENTER SE JE RAZŠIRIL i Odslei enkrat več/e površine Prejšnji petek je Mercator SVS, d.d., Ptuj na Tk-žaški cesti 14 v Mariboru odprl razširjen nakupovalni center. Povečali so ga za enkrat, tako da ima po novem 16.500 m2 površin, v njem je 29 prodajaln in lokalov z najrazličnejšo ponudbo. Za kupce skrbi 200 zaposlenih, na voljo pa jim je tudi 460 brezplačnih parkirih mest. Odprtja povečanega Mercator centra v Mariboru na TVžaški cesti 14 se je udeležila množica ljudi. Med drugim jih je nagovoril predsednik uprave Mercatorja SVS, d.d., Ptuj Stanislav Brodnjak. Foto: Langerholc Dela pri razširitvi Mercator- jevega centra so trajala tri me- sece, vrednost celotne naložbe je 2,4 milijarde tolarjev. Razši- ritev objekta in ureditev parkir- nih površin v skupni izmeri 8 tisoč m^ sta stala 1,6 milijarde tolarjev. Največja prodajalna v Mercatorjevem centru je Mer- catorjev hipermarket, ki ima po novem 2500 m^ prodajnih po- vršin. Kupci lahko v njem iz- birajo med 33 tisoč različnimi izdelki, v celotnem nakupoval- nem centru pa jih je kar 100 tisoč. Ob hipermarketu je nam- reč v centru odprtih še 28 pro- dajaln in lokalov, med drugim Intersport, M tekstil, M droge- rija, M salon pohištva, Trgoavto, kavarnica Santana, prodajalna Merkur Kranj, darilni bazar, ot- roška trgovina, trgovina s prep- rogrami in drugo. Kot so povedali v Mercatorju SVS, je mariborski center eden od treh centrov družbe Merca- tor SVS in član skupine Merca- torievih enajstih centrov, ki so jih zgradili v zadnjih treh letih v Sloveniji in na novih trgih, med drugim tudi v Sarajevu in Pulju. Vsi centru so vsebinsko in programsko urejeni po zah- tevah Mercatorjevih standardov in izključno plod znanja Merca- torjevih ljudi. Centri niso samo nakupovalni, imajo širšo vse- bino, so centri družabnega do- gajanja, prijaznega druženja in zabave. V decembrskih prazni- čnih dneh bo dogajanje še po- sebej bogato: pripravili bodo različne prireditve, nagradne igre, nastope glasbenih skupin in podobno. MG ORMOŽ / FOTOZAPIS Zmeda zaradi sanaiiie mostu v minulih tednih je bila v Ormožu zaradi sanacije mostu čez potok Lešnica prava pro- metna zmeda. Po kakšnem te- dnu so se domačini navadili na obvoz, tranzitni popotniki skozi Ormož pa so imeli zara- di neverjetno slabo označene- ga obvoza velike težave. Zato je marsikdo obračal vozilo ne- posredno pred gradbiščem in nič krivim delavcem povedal kakšno krepko. Teh težav bo kmalu konec. Po besedah odgovorih naj bi bil ob ugodnih vremenskih pogo- jih most prevozen že 25. decem- bra. Do takrat sicer še ne bodo zaključena vsa dela, vendar je sedaj že jasno, da bo sanacija končana krepko pred napove- danim rokom. vki ^VORI SE... ... DA bi videmski župan najraje vstopil v Stranko mla- dih Slovenije. Zagotovo na- merava še enkrat kandidirati. ... DA je ptujska mestna de- legacija prinesla z uspešne poti v Ameriko tudi nekaj izku- šenj. Upamo, da ne volilnih. ... DA je nov časopis že vpli- val na potvorjeno javno mne- nje: Za Prleke je vse dobro. I .,.^A je v tej državi nekaj hudo narobe. Nafta se je spet pocenila. ... DA je po zadnjih spre- membah v EU jasno, da bo Slovenija imela v veliki ev- ropski družini mir: nihče nas namreč o ničemer ne bo nič vprašal. ... DA 50 ljudje zaradi vre- mena zmedeni. Ne vedo, ali bi postavili božično drevo ali barvali velikonočna jajca. ... DA je s strokovne strani zagotovljeno, da slovenske kra- ve niso nore. Zagotovo pa so čudne, če kljub katastrofalni suši dajejo vse več mleka. ... DA o slovenski politiki taistega strokovnega mnenja še nimamo. Rezultatov tudi ne. ... DA se moramo ob koncu drugega tisočletja resno vpra- šati, ali še drži, da je človek z vsakim letom pametnejši. 4 Četrtek, 14. decembra 2000 - TEDNIK KULTURA, IZOBRAŽEVANJE SVETA ANA / 200 LET ORGANIZIRANEGA ŠOLSTVA v priiakovtinlu ureditve šolskih poslopij Na osnovni šoli Sveta Ana v Slovensiiili goricali so v peteli, 1. decembra, pripravili osrednjo slovesnost ob 200-letnici organiziranega šolstva, katerega zametki segajo v leto 1783, ko je Jožef II. zahteval, da se mora ustanoviti šola "povsod, kjer je v razdalji pol ure hoda vsaj 100 za šolo go- dnih otrok". Šolska vrata pri Sveti Ani so se nato prvič od- prla leta 1800. Pri Sveti Ani so bile v času petkove slovesnosti na ogled kar tri razstave, ki so prikazovale šolstvo skozi različna zgodovin- ska obdobja: razstava sodobne šole, razstava ob 200-letnici šol- stva pri Sveti Ani in učilnica izpred 100 let z originalnimi eksponati tega obdobja. Kljub slabšemu odzivu predstavnikov državnih institucij s področja šolstva se je proslave udeležilo več ravnateljev sosednjih šol. županov, nekdanjih učiteljev in učiteljic ter drugih gostov, med njimi tudi Alojz Sirec, bivši predstojnik zavoda za šolstvo - organizacijska enota Maribor, danes pa direktor državnega in- špektorata za šolstvo. Prireditev so popestrili z nastopom učenci na citrah in klavirju ter plesalci plesne skupine Pingi. Slovesnost ob 200-letnici šol- stva pri Sveti Ani pa je bila tudi priložnost za razmišljanje o po- trebni ureditvi šolskih poslopij pred bližnjo devetletko. Ravna- teljica Sonja Filipič je povedala, da centralna šola pri Sveti Ani in podružnična v Lokavcu, ki ju obiskuje blizu 300 otrok, že izpolnjujeta kadrovske pogoje, vprašljivi ostajajo le prostorski. Vendar so na občini prisluhnili potrebam, še dodaja Filipičeva. Kakšne so možnosti adaptacije obeh šolskih poslopij, bo znano že kmalu. Svetniki bodo o ob- činskem proračunu prvič go- vorili na svoji naslednji seji. Župan Bogomir Ruhitel pravi, da naj bi prihodnje proračun- sko obdobje šolstvu, pravzap- rav adaptaciji stavb, namenili okoli 32 milijonov tolarjev, kar ni malo za občino, kot je Sveta Ana. Sredstva pa bodo tako kot drugod po Sloveniji skušali do- biti tudi iz države. Osnovna šola Sveta Ana je centralna šola z oddelkom po- daljšanega bivanja in podružni- čno enoto v Lokavcu. Pouk na obeh šolah trenutno obiskuje blizu 300 otrok, zanje pa skrbi 32 delavcev, od tega 24 učiteljev in učiteljic. ak Šolska vrata na Sveti Ani so bila prvič odprta leta i 800. To so bila vrata lesene hiše, ki je stala ob cerkvi Svete Ane in je bila prvotno na- menjena le za nočevanje du- hovnikov, ki so iz Apač in Svetega Jurija prihajali ma- ševat ob nedeljah in večjih praznikih. Za prvega učitel- ja na Sveti Ani je bil po štu- dijskem koncesu postavljen gospod Tassel, ki je hkrati opravljal dolžnosti mežnar- ja. Prvo pravo šolsko poslo- [ pje so pri Sveti Ani pričeli graditi v letu 1816 s pomoč- jo prostovoljnih prispevkov župnije in seveda župljanov. KIDRIČEVO / VISOK JUBILEJ MOŠKEGA ZBORA TALUM SO let zvestobe pevskemu ibem v soboto, 25. novembra, je bil v novi dvorani osnovne šole v Kidričevem koncert domačega moškega zbora, ki ga že dolga leta uspešno vodi Ladislav Pulko. V goste so povabili mešani pevski zbor DIDPD Svoboda s Ptuja pod vodstvom Jožeta Dernikoviča. V polno zasedeni dvorani so ob prisotnosti uglednih gostov iz občine Kidričevo in znanih glasbenikov s Ptuja koncert za- čeli gostje. Predstavili so se z enajstimi pesmimi, med kate- rimi smo slišali nekaj na novo naučenih skladb. Po izvedbi sta izstopali Hribarjeva skladba Mlatiči na besedilo M. Vilharja in Kramolčeva priredba koro- ške ljudske Pojdam u Rute, ki nas je ob odlični solistki (Vera Kokol) ponovno prepričala o muzikalnosti zborovodje Jožeta Dernikoviča. Drugi del koncerta je uvedel kratek video film o dosedanjih zborovih nastopih. Ta oblika predstavitve zbora se je na kon- certu pokazala kot zanimiva no- vost. Moški zbor Talum z Ladisla- vom Pulkom je zapel trinajst pe- smi. Smiselno zaokrožen spored pesmi, upoštevajoč scenarij kon- certa, je upošteval sedanje gla- sovne in tehnične vrline zbora. Predstavili so osem izvirnih skladb in pet priredb ljudskih in črnskih duhovnih. Zbor je v svoji polnozvočnosti najlepše zazvenel pri skladbah: Potrka- ni ples (J. Pavčič), Tisoč let (J. Trošt) in Go Down Moses, ki jo je priredil zborovodja sam. Z občuteno izvedbo Sachsove skla- dbe Lastovki v slovo v priredbi I. Kramolca pa je ugodil gotovo že prej dogovorjeni želji slavljen- ca večera - Franca Vrežeta, ki v zboru prepeva polnih 50 let. Županovim in številnim dru- gim čestitkam jubilantoma - zboru in Vrežetu - se je prid- ružila tudi povezovalka večera Nada Kotar, ki je z razpoloženj- sko ubranimi stihi (brez nave- dbe avtorjev) vodila večer bolj na način radijske serenade kot koncerta v živo. MiG FILMSKI KOTIČEK Gnn€h Ni pravega božiča brez snega. Še manj si brez njega laliko predstavljamo božični film. Tako so v hollywooclskih studiih pri sneman- ju Grincha porabili na tone stiroporja. Morda bomo iz tega filma dobili tudi kakšno idejo za naša smučišča, ki jih še zmeraj pokriva samo blato. V deželo Kdojev se bliža božič, njihov naj- ljubši praznik, zato so priprave primerno pre- tirane. Na bližnji gori pa živi Grinch, bitje, ki se od Kdojev ne razlikuje samo po zunanjosti, pač pa tudi po svojem sovraštvu do božiča. In tako izdela genialen načrt: ukradel bo božič! Značilnost filma je, da so pred vsakim sne- manjem igralci morali ure in ure presedeti v sobi za maskiranje. Tako se moramo nepres- tano opominjati, da ne gledamo bitij iz Vesolj- ske ladje Enterprise, pač pa pravljične Kdoje. Vprašljivo pa je, čemu je takšno šemljenje sploh bilo potrebno. Morda so se filmarji bali, da bi v nasprotnem primeru pravljica dajala prevelik vtis resničnosti? Če pomislimo na kupe stiroporja, s katerimi je zasuto vse me- sto Kdo, njihovega strahu res ne moremo ra- zumeti. Sicer pa je film namenjen predvsem otro- kom, zato so tudi njegovi najboljši kritiki. Za svojo oceno niti ne potrebujejo besed — za- čnejo se nemirno presedati, se z glavo zale- tavati v sosednji stol ali se celo pogovarjati. Kaže, da jih kosmati stvor zelene barve, ki ne mara božiča, ne gane preveč — sami so še premajhni, da bi ga razumeli, kaj šele sočus- tvovali z njim. Potem pa se pač presedajo. Ne glede na to, ali se sami veselite prazni- kov ali ne, vam bo film pomagal priti v pred- praznično vzdušje. Glede na letošnje vreme bomo takšno sekundarno vzpodbudo očitno potrebovali. Nataša Žuran ROGAŠKA SLATINA/MED NARODNI EXTEM- PORE KERAMIKE lAed nagrajemi Ljubiia Zgonei-Zorko v Rogaški Slatini že ves čas, odkar se ukvarjajo z zdraviliško-turistično dejavno- stjo, namenjajo veliko pozor- nost tudi kulturi. Tako je med drugim znan njihov Grafični muzej, kjer se izmenjujejo raz- stave starih grafik. V muzeju imajo že več kot 200 tematskih zbirk z okoli 20 tisoč grafični- mi listi od 16. do 19. stoletja. Tokrat pa Grafični muzej gosti udeležence prvega mednarod- nega ex tempora keramike Pi- ran 2000. V sodelovanju z občino Piran so Obalne galerije v letošnjem septembru ob že 35. mednaro- dnem slikarskem ex temporu letos prvič gostile tudi medna- rodni keramični ex tempore. Na natečaj je bilo prijavljenih več kot 60 del, štiričlanska med- narodna komisija pa je izbrala 33 del, podelila dve nagradi ter eno priznanje. Drugo nagrado je prejela slovenska keramičar- ka - Slovenjebistričanka Lju- bica Zgonec Zorko za delo z naslovom "Valovi časa".Razstava je bila v Piranu na ogled mesec dni. Nagrajena dela z ostalimi še 29 eksponati pa so od sredine novembra dalje na ogled v roga- škem Grafičnem muzeju. Vida Topolovec TEDNIKOVA KNJIGARNICA Pnzniine medvedie zgodbe Med živalicamt, ki so otrokom zelo priljubljene, so medvedki na prvem me- stu, zato ne presenečajo številne slikanice, kjer so medvedki glavni pravljični junaki. V današnji Tedniko- vi knjigarnici predstavljam praznični noviteti s prijazni- mi medvedki, ki sta pravkar izšli pri založbi Kres in sta bili predstavljeni na knjiž- nem sejmu v Ljubljani. Obe pravljici sta namenje- ni najmlajšim bralcem - pos- lušalcem in njuno dogajanje je postavljeno v praznične zimske dni, Zraven privlačnih ilustracij druži slikanici vzpo- dbuda k razumevanju osam- ljenosti in razmišljanju o tistih, ki jih življenje ne zasipuje z darovi niti v prazničnih dneh. miDVEDJA SKRIVNOST Pravljico je avtor Bruno Hachier postavil v mesto, ka- kršnih je veliko po svetu. Mati plišasti medo, ki so mu dob- ri časi minili in zapuščen ždi na knjižni polici, odtaca na piano. Razmrščen in prašen kožuh je v nasprotju z njego- vimi bleščečimi očmi, kt se nemirno svetlikajo v zapuš- čeni lopi, kamor se je name- nil. In ni sam: od vsepovsod - iz otroških sob, iz trgovin in iz izložbenih oken, z božičnih drevesc - so prihiteli najraz- ličnejši kosmatinci in kosma- tinčki. Kakor hitro so se zbrali, je v cerkvenem stolpu odbila pol- noč in medvedki se razkropi- jo na vse strani. Neslišno se spustijo v domove, kjer pod okrašenimi drevesci čakajo darila. Medvedki urno odvi- jajo darila in v svoje torbe zmašijo čuda stvari, v darilni papir pa zavijejo sporočilne listke. Po opravljenem, na vi- dez tatinskem delu, se od- pravijo nazaj v svoje domove, trgovine, skladišča. Kako so bili ljudje presenečeni - in sprva žalostni, saj so darila izginila! Toda branje medve- djih sporočile - Rad te imami. Vedno mislim nate!, Kmalu te obiščem! - jih je spomnilo na osamljene sosede, ki so na božični večer še bolj sami. Tako so stekli k babici v dom upokojencev, k možu brez družine ... in ta božični večer je bil nekaj posebnega. Nežno in ljubezni polno pravljico je ilustrirala Angela Kehlenbec, prevedla pa Ida Boš. SNEŽENI MiOO Ta slikanica bo gotovo nav- dušila najmlajše, saj so vab- ljive ilustracije Maggie Kneen rahlo poudarjene z reliefnim tiskom, besedilo Mirtam Moss (prevedel Uroš Kalčič) je pri- jetno ritmizirano. Na prvi po- gled deluje slikanica malone kičasto, a je resnično prava praznična knjigica. Mali belo medo se je izgu- bit v belo odetih širjavah. V beli tišini je slišati te poprh, ki se sesipa z vej. tn žalos- tne medvedje vzdihe. Žalos- tni medvedek sklene, da si bo naredil nadomestno mamo iz snega. Pri tem mu pomagajo gozdne živali, kijih gane izgu- bljeni medvedek. Ko sonce zaide, je snežna mama goto- va in vse živali, ki so medved- ku pomagale, morajo domov - pokličejo jih mame. Ubogi medvedek se zlekne in v sne- žnem objemu zaspi. Vetrovi z juga, ki so zapihali ponoči, pripeljejo pravo mamo nazaj k malčku. Liljana Klemenčič VABILO NA PRAVUlCOZJOGO Danes, v četrtek, 14. de- cembra, vabimo na zad- njo PRAVLJICO Z JOGO v tem letu. Dobimo se ob 17. uri v pravljični sobici mladinskega oddel- ka Knjižnice Ivana Potrča, Mali grad, Prešernova 33, Ptuj. Otroci naj imajo lah- na športna oblačila in co- patke. fEDNIK - Četrtek, 14. decembra 2000 5 KULTURA, IZOBRAŽEVANJE HAJDINA/ LITERARNO SREČANJE Z IVANOM CIMERMANOM "Tudi roistni lirai /e /aMo središie sveta'* "Le kdo je gospod Cimerman?" so se spraševali mnogi Haj- dinčani, ki so se pred tednom napotili na literarni večer v prostore osnovne šole Hajdina. V povabilu so nam ga predstavili kot mojstra aforizmov, ugank, satire in socialne proze, pa tudi kot publicista, ki že vrsto let dela kot ure- dnik pri reviji za Slovence po svetu Rodna gruda. Več kot dovolj podatkov za začetek, saj naj bi ptujskega rojaka po- drobneje predstavil literarni večer; predvsem skozi njego- vo dolgoletno ustvarjanje, dosedanja dela in tista, ki bodo izšla v začetku prihodnjega leta. Otrokom avtor posveča novo zbirko ugank z naslovom Uganke - vaščanke. Literarno srečanje so pričeli hajdinski osnovnošolci, potem pa ga je s pesmimi in pripovedo- vanjem nekaterih novih ugank - vaščank zapolnil osrednji gost - Ivan Cimerman. Srečala sem ga prvič, o njem pa med drugim slišala, da je pred dolgo časa so- deloval tudi pri nastajanju teda- njega Ptujskega tednika. TEDNIK: V občini Hajdina, pa tudi na osnovni šoli smo vas, gospod Ivan Cimerman, srečali prvič. Bili ste osrednji gost večera, posvečenega tudi 200. obletnici rojstva Franceta Prešerna. Kakšen je vaš prvi vtis s tega srečanja? Ivan Cimerman: "Minilo je že več kot deset let, odkar smo imeli prvi literarni večer na Ptu- ju s profesorjem Albinom Lu- garičem, ki je takrat pripeljal še naše drage poslušalce, njegove gimnazijce. Takrat se mi je za- zdelo, da rojstni kraj ni nikoli tisti bazen, v katerem bi lahko sproščeno in lepo zaplaval, raz- vil svoje misli ... Vedno si ome- jen z nekim strahom, da te tvoji bližnji ožigosajo, da so kritični. gledajo na tvoje delo podcen- jujoče. Poznamo tisti latinski pregovor, ki pravi, da je največ kruha v tujini, vendar se mi zdi, da sem (s Ptuja sem odšel 1962. leta) pa tokrat na Ptujskem do- živel prisrčen, lep in domač ve- čer. Zdi se mi, da se vračam k domačim ljudem. Zdaj je torej potrjeno tisto, od kod si, kdo si, kaj si in kaj imaš sporočiti. Jaz sem jim sporočal s svojim pisanjem; deseto knjigo tiskam v tem času in bo v kratki in jasni obliki otrokom povedala, naj imajo radi te kraje, da je lahko tudi tvoj rojstni kraj sre- dišče sveta. To ni nobeno ce- neno rodoljubje. Svet je postal res majhen, postal je vas in tudi Zg. Hajdina, kjer smo tokrat, je prav posebna vas. Sam sem bil nekoč vaščan tega sveta in zdaj sem lahko meščan tega sveta. Kaj pravite na to? Govorim o slovenski zemlji, o našem pre- prostem človeku, o mojih ma- lih velikanih, govorim o tem, da naj imajo svoje družine, svo- je otroke, svoj svet, sicer pa naj se soočijo s svetom. Naj gredo po znanje, ampak s tem znan- jem naj se vrnejo." TEDNIK: Iz vaših besed lahko razberem, da ste z veli- kim veseljem občanom Hajdi- ne predstavili to, kar bo izpod vaših rok izšlo januarja priho- dnje leto. Uganke - vaščanke so vez z vašimi rodnimi kraji. Ptujskim in Dravskim poljem ... Kaj vse boste mladim pove- dali v novi zbirki? Ivan Cimerman: 'Povedal jim bom, kaj se mi je pripetilo v Sobetincih, kjer sem čakal na lastovko, ki je simbol izseljen- stva, simbol dvodomcev, kakor jaz imenujem ljudi z dvema do- movinama. Torej čakal sem jo, da jo posnamem za svojo knji- go Uganke - vaščanke, dva dni, tri dni ... Prišel sem na starem kolesu, ljudje so mi zaupali, la- stovka pa je krožila naokrog in ni hotela dati mladičem svoje- ga plena v kljunčke (bilo jih je pet), dokler mi ni prašič spodaj spodnesel lestve in sem 'čmok- nil' v svinjsko blato. Šele potem, ko sem dišal tako kot pujski pod mano, mi je uspelo nare- diti čudovit posnetek lastovke. Mislim, da se mi je takrat ne- kaj zasvetilo. Četudi bo ta lasto- vka odšla s celo generacijo čez ocean, se ji bom približal doma samo takrat, ko bom dišal, kot dišijo tisti, ki so tam 'doma'; v tem primeru pujski in pa tudi ljudje, ki pa živijo od pujskov." UGANKE - VAŠČANKE Z DOMINKOVE DOMAČNE TEDNIK: Uganke - vaščan- ke ste povezali s pristnim vaš- kim življenjem. Kako zahtevne pa bodo za mlado bralstvo? Ivan Cimerman: "Igraje jih bodo reševali, mladina je izjem- no prebujena. Strokovni del je prispevala prof. Dušica Kuna- ver, ki je iz žive pedagoške prak- se zajela mnogo podobne snovi in naredila tudi izbor. Kajetan Kovic, pesnik visokega kova, mi je priporočil, kako in kaj naj iz te gmote izberem, meni - amaterskemu etnologu -pa je svetoval tudi dr. Janez Bogataj, etnolog, ko sem se bil prisiljen po vaseh soočati z marsičim, kar mi neetnologu ni bilo znano. Moram povedati tudi, da mi je pri tem jezikovno zelo mnogo pomagala žena Janja, doma iz Gorišnice. TEDNIK: Uganke začenja- jo svojo zgodbo na Dominkovi domačiji v Gorišnici... Ivan Cimerman: "Zakaj se za- čenja prav tukaj? Tu je po mo- jem srce slovenstva, jezik, ki ga sedaj bogatijo različni velikani s tega območja, je bogat zaradi mnogih ljudi z obrobja Sloven- skih goric. Naletel sem na she- mo gospoda Stanka Janežiča, ki govori o številu jezikovnih veli- kanov, rojenih na tem območju. Veseli me, da se oplajam prav tu, ob vznožju Slovenskih go- ric, in da je prav tu domačija, ki je tipična po svoji arhitekturi. Dominkova domačija bo postala zatočišče, izvor mnogih pravljic, dogodkov, etnoloških srečanj, kurentovanj, gostiivanja - vseh izročil, ki jih bodo v Gorišnici prenašali na ljudi iz vseh kon- cev Slovenije. To ni folklora, ampak ima svoje globlje kore- nine in tega ni mogoče poeno- staviti. Izročilo je tod v zemlji, ljudeh in predvsem v jeziku, ki ima svojski panonski ritem, ki ga tenkoslišci slišijo, topoglavci pa ne priznavajo." TEDNIK: Kar nekaj del ste napisali. Otroci vas poznajo po knjigi NeUGnANKE, pisa- li ste aforizme, kaj pa druga vaša dela? Ivan Cimerman: "Pred dob- rim letom sem izdal roman - prvi roman o Slovencu v Brazi- liji, ki je 40 let pred prihodom surovega kapitalizma, kakršne- ga tolčemo sedaj že 10 let pri nas, končal z neko ideologijo, pobegnil iz sistema, kjer ni bil mogoč razcvet. Govorim o ro- manu Južni povratnik. Potem sem izdal dve prozni deli: Zele- ni grebeni, moje prvo delo, tu so še črtice Dvodomci ... Zdaj imam napisana tri, štiri dela; eno od teh posega v znanstveno fantastiko (kot podlistek je bilo objavljeno v Večeru), drugo pa je Vaška lepotica. To je zgodba o izjemno lepi deklici iz vaške- ga sveta, ki krošnjari, osvaja in uničuje bogate moške po vsem svetu. To je resnična zgodba. Nazadnje se zateče v svojo ro- dno vas. Jaz sem izbral Brstje, kjer smo se mnogokrat potepa- li, tja jo simbolično postavim, kajti ta vas se mi zdi kot neke vrste okop pred tujstvom. Na Japonskem so mi prevedli an- gleški cikel aforizmov, ki je izšel leta 1994; japonski prevajalec mi je prevod preprosto poslal. Zame je to velik poklon, knjiga pa je prevedena tudi v štiri evropske jezike. Omenil bi še zbirko Zadnjih pesmi, imam še neke vojne spomine, vendar ne vem, ali bi to kaka založba spre- jela, pa še uganke imam pripra- vljene, izšle bodo pod naslovom Iskrivke - nagajivke in bodo ne- kakšen priročnik za otroke." "ŠTAJERŠČINA BI LAHKO NOSILA ZASTAVO" TEDNIK: Slišati je, da ste zaprisežen Štajerec. Ste to že velikokrat s ponosom tudi po- vedali ali pa preprosto dejali: Hvala bogu, da sem Štajerec? Ste s svoje Štajerske veliko črpali za svoja literarna dela? Ivan Cimerman: "Absolutno! Na Gorenjskem sem živel pet let in takrat sem mislil, da se mi bo duša posušila. Štajerstvu in Štajercem se imam zahvaliti za svoj temperament, za značaj, za sočnost jezika in tisto humor- nost, velikokrat vitalno, ki nas ne zapusti ob hudi uri. No, vča- sih smo se 'raufali' fantje iz ene in druge vasi, ker se ni smelo kar tako dvoriti v sosednji vasi, primestni fantje iz Budine pa smo bili vedno nekako poniže- vani od meščanov. No, zdaj, ko pa sem se sam pomeščanil, pa se mi toži po neki vasi, ki bi bila blizu mesta. Želim povedati tole: štajerski jezik je bogat, ne- priznan že od Stanka Vraza na- prej, z izjemnim besednjakom, na katerega je opozarjal že Ed- vard Kocbek v svoji reviji, pa še vrsto teh avtorjev se najde. Šta- jerščina bi lahko nosila zastavo, ker je mnogo bogatejša od ura- dno priznanega jezika, pa tudi ob 200. obletnici rojstva Fran- ceta Prešerna menim, da ni greh taka izjava. Literarni zgodovi- narji so imeli naš dialekt vedno za nekaj obrobnega, ne vem pa, zakaj bi bila gorenjščina osred- nji dialekt, ko pa je v bistvu po marsičem siromašnejša." TEDNIK: Kako pa se Šta- jerec s Ptujskega znajde kot urednik revije za Slovence po svetu Rodna gruda? Ivan Cimerman: "Zelo širok krog ljudi sem si pridobil s svo- jim humornim načinom in pri- stopim; rad pojem, rad plešem, marsikaj lepega počnem, seveda z veselimi, lepimi, inteligentni- mi ljudmi. Zmeraj so me spraše- vali: "'Od kod pa si ti doma?"' In sem rekel: "Tam ob Dravi." "Ja, kje pa je to?" Nekoč sem mesec dni vozil cel avtobus angleško govorečih turistov po Sloveniji. Najprej sem jih peljal gledat Ha- loze, Slovenske gorice, na Bori, v Dornavo - v vseh 17 letih sem si vedno prizadeval, da so se po- javljale slike, članki, zapisi, in- tervjuji iz teh krajih, ki ga je osrednje novinarstvo pravzap- rav odrivalo z nekakšnim čud- nim centralističnim prizvokom Ljubljančanov,Gorenjcev... Ve- dno smo morali kupovati Večer, da smo videli, kako Štajerska utripa, kajti v osrednjih časopi- sih je bila Štajerska odrinjena. Tudi resnice so zdaj korenitejše v lokalnih glasilih; recimo Po- murci s svojim Vestnikom izra- žajo resnico, ki je sorodna tej, ki jo objavlja Tednik. Razmiš- ljam pa, da bi še en del Štajerske morali vključiti v novinarstvo, to pa je del Zasavja. Slovenijo bi morali razdeliti po pokrajin- skih, jezikovnih značilnostih in tudi po temperamentu, po zna- čaju, potem pa med nami nare- diti zdravo konkurenco, ne pa umetno po volilnih okrajih in strankah. Tudi Prlekija je nekaj povsem drugačnega, je pravi bi- ser." TEDNIK: Morda vam bo Prlekija dala kak navdih, da boste napisali še kakšno pe- sem, knjigo, morda tudi zbirko ugank. Lahko že kmalu napo- veva novo srečanje na Ptuju ali kje v okolici? Ivan Cimerman: "Rad pri- dem, kajti led je zdaj prebil. Največji dlakocepci in skeptiki niso ravno tvoji najbližji, čep- rav je doma najtežje nastopati. Vedno se bojiš, da boš povedal preveč, da bo nekdo užaljen, vendar kot vidite, literatura ne pozna imen in z veseljem se oglasim kjerkoli - v kaki osem- letki, najrajši sem v družbi z ot- roki. Z njimi je najlepše, kajti so izjemne osebnosti in jih moraš spoštovati. V letih svojega pou- čevanja sem začel spoštovati ot- roke, ki jim mi vsiljujemo svoje norme, svoj svet. Z veseljem pa jim povem, da se morajo smeja- ti in vzljubiti svoje življenje." Tatjana Mohorko Hajdinčani so bili I. Cimermanu hvaležni za literarni večer, zato so ga še povabili v svojo družbo Ivan Cimerman se je vpisal v knjigo gostov OŠ Hajdina OBREZ / OSMI FESTIVAL DRUŽINSKE KULTURE Tri generatije skupaj na odru Na osmem festivalu družinske kulture Obrez 2000 se je v soboto, 2. decembra, predstavilo več kot 50 ljubiteljev različnih zvrsti umetnosti. Posebnost je, da se s kulturo ukvarjajo različne generacije znotraj svoje družine. Na odru doma kulture je uvodnemu nastopu ljudskih pevk KD Obrez sledil nastop družin: Martini-Očko iz Slovenske Bistrice, sester Nedeljo iz Savcev, družine Kukovec iz Podgorcev, Pšakovih iz Pavlovcev ter družinske godbe na pihala Štefanec. Ponavadi so l