SLOVENSKE KULTURNE AKCfD E Leto IV - 16 VOCERO DE LA CULTURA ESLOVENA 13. 8. 1957 KONCERT KVARTETA FINKOVIH 'Program prvega letošnjega večera je stilno široko zastavljen. Zajema polifonijo 16. stoletja (Palostrina) in 18. stoletja (Bach), gre preko klasika Haydna, realista Musorgskega in romantičnega klasicista Brahmsa v novo romantiko, (Balakirev, Wolf), kamor .spadajo tudi najmočnejši predstavniki naše “modeme”: med .Slovenci deset let delujoči Prochazka, Gregor Krek, Emil Adamič in Lajovic, in seže končno v Geržiničevih skladbah v sodobnost. Imenovani zastopniki slovenske “modeme’ so izrazite osebnosti. Prochazka je polnokrven član v rodovniku Smetana — Dvorak — Fibich — Janaček — Novak, impulzivna narava, ki pa ise da brzdati tehničnemu znanju, eklektičnemu razsodku in resnim umetnostnim težnjam. Mnogostranost G. Kreka je opazna tudi v glasbi: neutrudno išče novih tehničnih in izraznih možnosti na različnih področjih ustvarjanja, prehaja od zunanjo stvarnost zasledujočega impresionizma do izpovedi sentimentalnih razpoloženj. Adamič je ob poskusih v instrumentalni glasbi uvidel, da je njegova moč v zborovski glasbi. V njej je rad posnemal in poustvarjal ljudskega duha in v, tem zavestnem oplajanju doslej med Slovenci najbolj uspel. Lajovic je danes patriarh slovenske glasbe.; prav zdaj mu Akademija znanosti in umetnosti izdaja zbrana dela. Njegova pot je v mapsičem sorodna Župančičevi — ni slučaj, da so med teksti, ki jih je uglasbil, Župančičevi na prvem mestu po številu in po sorodnosti —: tudi Lajovic je lirik, tudi on je začel z dobo opojnosti, se pozneje obogatil z ekspresionističnimi metodami, doživel svoje zarje Vidove in Cicibana, pognal v svoje izpovedi več dramatičnosti. Končno pa se je približal realizmu v metafizičnem' smislu. Realistična je tudi vsaj osnovna smer Geržiničevih iskladb, katerih krstno izvedbo bo prinesel ta večer. Podobno raznoliki so teksti in z njimi povezana glasbena vsebina. Obseg se na enem koncu opira na liturgično uglašena verza iz Mayni-fikata (“Lačne je napolnil z dobrotami” in “Kakor je govoril našim očetom”) (Palsstrina), na drugem pa na Kettejevo nagajivo erotično “Ptičko”. (Prochazka je v njej znal združiti ognjevitost in fineso. Mo-tivično skladba ne zataji, da je hči češkega očeta; obe recita ti vni mesti pričata, da avtor še ni bil trden v islovensketm jeziku. Izrečno religiozna je Bachov motet, hvalnica Jezusovemu odrešenju od postave greha. Daši je za sodobno občutje razdalja slabih & stoletij med Bachom in Palestrino mnogo manjša kot slabi 2 stoletji med Bachom in našim vekom, vendar najdemo v Nemcu že modernega človeka, medtem, ko se nam’ zdi Italijan še srednjeveški. SLOVENSKA KULTURNA AKCIJA Glasbeni odsek Osmi kulturni večer v soboto dne 24. avgusta ob 19. uri Dvorana kolegija Sta Rosa, Bme. Mitre 1665, Capital (dve kvadri od podzemske postaje Congreso) KONCERT KVARTETA FINKOVIH Izvajajo: Marija Fink-Geržiničeva, Marta -in Neda Fink, in IMžidar Fink Na klavirju spremlja prof. Al. Geržvnič. Posebnih vabil ni. Težko je reči, kaj je ali naj bi bilo to, kar naj. glasba sporoča, njena vsebina. Celo mnenja maloštevilnih ljudi zadnje dobe, ki so imeli nadpovprečen dar za besedo in za glasbeno umetnost —- kot so Wagner, Schumann, Berlioz —, niso prinesla zanesljivih odgovorov. Laže je reči, kaj glasba ni, kot to, kaj je. Nazori o tem predmetu si nasprotujejo in so največkrat odvisni od osebnega temperamenta. Pristaši absolutne glasbe (glasbe zaradi glasbe) zastopajo stališče, da ise glasba in jezik ne moreta kriti in da je bolje, da ostaneta vsaksebi. Tisti, ki verujejo v “zakonsko zvezo umetnostnih panog”, trdijo, da to, kar more sporočiti jezik, lahko izrazi tudi glasba in da je torej opera ideal in najvišje družbeno doživetje. Stvaren premislek nasvetuje popravek obema trditvama. Nekateri imajo sposobnost, da mistično.spo-je glasbo in govorico tesneje kot drugi; težko pa je danes kaj povedati o logičnem odnosu med njima. Logična laba govorice ima za podlago .možnost, da besede in stavki natančno podajo vsebino, ki je različna od vpoaabljenih zvočnih oblik, medtem ko se glasbi ni treba nanašati na karkoli izven svojih zvočnih oblik. (CHARLES SEEGER, Glasba in glasbena znanost, odstavek “Glasba in jezik” v delu Ency-clopaedia of the Social Sciences, 11. knjiga (New York 1953), str. 143). Enajsta prireditev 1957 Osmi kulturni večer v soboto dne 24. avgusta ob 19. uri zvečer KONCERT KVARTETA FINKOVIH V okviru Glasbenega odseka Dvorana v kol. Sta. Rosa, Bme. Mitre 1665, Capital. Dvanajsta prireditev ' Deveti kulturni večer v soboto dne 7. septembra ob 19. uri zvečer v dvorani Bullrich, Sarandi 41 HADRIJAN VI in njegova doba IV. večer Historičnega odseka Predava g. France Glavač IZŠLO: OSNOVNO GOVORJENJE France Papež poezije. VTISKU: Stanko Kociper: IN SVET SE VRTI NAPREJ Roman,' okr. 400 : str. (Nadaljevanje uvodnika.) Haydnova Večerna molitev očara poslušalca z iskrenostjo, s formalno dovršenostjo, s toplino prepletajočih se melodij in z dinamičnostjo. Kosov Jutranji psalm je slavospev Mariji, prošnja za njeno vodstvo in končno priznanje (umetniške nemoči ob tako vzvišenem predmetu. Glasba kleše verz za verzom, da se proti koncu sprosti v široko linijo in nato preide v polifoni, iz tega pa v harmonični polni pianisimo. Balantičev 13. sonet iz “Venca” je zgodba o božjem usmiljenju in o sreči pesnika — božjega otroka. Glasba je tu imela lepo, a težko nalogo, da izrazi doživetja in da obdrži kompozicijska počela soneta. Avtoir kombinira obdelavo motivov tako, da jih prepušča izmenoma baritonistu, tercetu in klavirju. Vedro mladeniško razpoloženje sredi pomladanske narave je opredeljeno v Moerikejevi pesmi kot samogovor o Bogu, svetu in človeku; v Wolfovi glasbi cnu daje svež ritem, prijetno melodiko in duhovite domislice. Orjaški genij Musorgskega je ves pričujoč v za-zibaUd, v kateri mati sanja o prihodnji veličini in sreči svojega deteta. Nežnost in iluzije so tu neskončno daleč od pocukrane sentimentalnosti; zato so dobile čist, poetičen izraz. Minljivost sveta in življenja izpovedujejo trije od samospevov. Liliencron je šel po razpoloženje na pokopališče v deževnem, viharnem dnevu —. tema kakor nalašč za globoko iščočega 'severnjaka Brahmsa. Gregorčičeva Predsmrtnica je spoznanje, ki je že preko razočaranja, vendar je srce še polno grenkobe. Krek je v deklamatorični obliki lepo ipovdaril to dvojnost. Mehka Domjaniceva kajkavska meditacija o preteklem življenju — isnu je vtkana v mirno padajoči mrak. Lajovic se tu pokaže kot mojster razpoloženjske lirike. Beličič je v par verzih (“Meddobje”, I, 1) postavil eno ob drugo razkošje pomladnega vrta in večnost odražajajoče globine nočnega neba; v ta okvir je postavil človeško srce s koreninami v obeh kraljestvih. Komponist je s posebno ljubeznijo obdelal domači pomladni večer, ki je za begunca nekaj dvakrat čarobnega. V muslimanski svet nas povede Selimova pesem. Junaštvo, ljubezen, in zvestoba preroku se družijo in tarejo v slovesu mladega bojevnika in njegovega dekleta. Glasba Balakireva je dramatična in vzhodnjaško pobarvana. Ljubeznivi sta Palestrinovi canzonetti is trubadursko tematiko: prva obdeluje prehod iz veselja v žalost, druga občudujoče obnavlja poteze dragega obličja. Koljcova Pesem prikazuje na način narodne pesmi upe in dvome osamljene deklice. Lajovčeva glasba ima vse značilnosti komponistove prve dobe: zanosno melodiko, sočno harmonijo in silen dinamičen višek. Skladba je izšla 1. 1903 v Novih akordih za dva glasova in klavir. Za tri glasove jo je priredil Geržinič. V Roži mogoti je Lajovic združil presenetljivo silo z odtenki hrepenenja, nežnosti, “upa in strahu” in polne sreče. To je gotovo eden najmočnejših samospevov v celotni Lajovčevi, torej tudi v celotni slovenski produkciji. Za Murna izredno redko lahkotno šaljivost v pesmi Petnajst let je skušal Adamič glasbeno izraziti tako, da ji je dal narodni ton in ‘simetričnost. S to humoristično skladbo, ki je v programu postavljena ob “Ptičke’, se zaključi vsebinski lok koncertnega večera. Še nekaj statističnih podatkov: pet točk sporeda je a capella (3 Palestrinove, Bach in Adamič), vse ostale spremlja klavir. Zunanja razdelitev je po1 iz- obrazi in obzorja OB UGLASBITVI BALANTIČE V EGA 13. SONETA IZ “VENCA” Gospod, podaril isd mi odpuščanje, čez krotka usta vino isi irazlil, da bi ljubezni Tvoje se napil, da bi pozabil vse poti nekdanje. Kot cvet razgrnil predte sem molčanje moj strah pod Tvojim plaščem je minil, tu spal bi rad in naj dežja naliv, naj sončnih žarkov boža me igranje. So bratje bolečine zakopali, z vetrovi grenki zvoki so zbežali in z moje glave cestni prah izginja. In moja pesem v plamen se spreminja, lupina sanj vse bolj je sinja, sinja, bogat isem kakor tihi glas piščali. Balantičev 13. sonet iz “Venca” je izraz do dna duše sekajočih spoznanj teološke vrste in psiholoških izkušenj v zvezi z njimi. To gradivo je nakopičeno v obeh kvartetih, medtem ko terceta prikazujeta pesnikovo spremenjenje po prejeti zmagi božje milosti. Prva kitica je pesem Gospodovemu usmiljenju. (Pesnik je izpolnil edini pogoj (“krotka usta’) in zdaj lije vanj o-pojnostt božje ljubezni in duša zre v nova obzorja. Druga kitica (slika srečno o-troštvo na novo rojenega bitja milosti. Pesnik je odslej drug človek (3. kitica) in drug umetnik (4. kitica). Kaj more tej zaključeni, polni besedni umetnini glasba dodati? Kaj moreta dodati kiparstvo in slikarstvo stavbi? V resnici moreta samo razviti, po svoje oblikovati to, kar je bilo že vključeno v arhitektonski ideji. Vendar naim pri razlagi simbioze pasovnih umetnostnih panog lirike in glasbe ni treba tako daleč po analogijo. Predstavimo si razmerje med pesmijo, kakor jo avtor natisnjeno podaja občinstvu, in tako različnimi interpretacijami, kakor jih doživlja v branju različnih ljudi! Premislimo, kakšno je razmerje med natisnjeno pesmijo in njeno recitacijo! Ta gotovo ni enovito določena: razlike v tempu, jačini, glasovnih intervalih in melodičnih linijah, razlike med recitatorji in celo pri istem recitatorju v različnih razpoloženjih. Vsaka umetniško prepričljiva recitacija pa ima svoje razloge v duhovno-osebnem organizmu, kakor ga je pesnik objavil. Prehod iz recitacije v glasbo že ni jasno naznačen. Gregorijansko podajanje liturgičnega besedilni mu naj večji muziki pridevajo vel? glasbeno ceno, se giblje ob tem robiM ohranja pri vsej> stilizaciji in obrep ustaljenosti živo svobodo gibanja. &1'kev priznava, da “glasba povečuje Resnost in sijajnost verskih opravil’, iKi, t-‘r.ia besedilo. Na široko sta obdela*1.^1^ dve kitici. V prvi deklamira vf.Verz zase najprej bariton; ženski tej! ,d;i potem isti melodiji — v razdalh *nte — novih razpoloženjskih in ač ,ClJ®kih elementov. Posamezne glasbi J pripravljajo in razvijajo prc*^. obširne klavirske medigre. V drugi j'Cl ste na podoben način obdelana P*V Vorza- Drugi in naciu oLmeiitiia rn L 1 1,1 četrti verz sta dv!13. Prvi in tretji. V prednašanju 'c<: lse bariton in tercet združita, v . “° ostaja moški glas v zadnji kit' f < no bolj .^am: v prvih dveh, verzih so ženski glasovi le odmev najbolj poudarjene besede, v tretjem pa utihnejo ne le ostali človeški glasovi, marveč tudi instrumentalna spremljava. Kratek klavirski uvod so razgibane, navzgor kipeče triole —- iste, ki v zadnjih treh verzih zaključijo vso skladbo (plamen, sinja lupina sanj, glas piščali). (Pojavijo se tudi ob zadnji vrstici 1. kitice, kjer zlasti pridejo do veljave v tistem hipu na obup 'spominjajoči zadržki visoke melodije. Le-ti se poslednjič razburkajo pred zadnjo kitico in končajo v globokem disonančnem akordu nad tremolom leve roke. Iz te globine se neposredno dvigne poslednji ;s|p«v triol: “In moja pesem v plamen se spreminja. . .” Uvod se kmalu umiri. Oglasi se vdani pozdrav: “Gospod!” (Isti motiv se pojavi pozneje, uvajajoč priznanje solista in zbora: “Moj strah pod Tvojim plaščem je minil.’). Iz istega motivičnega jedra je nadaljnje besedilo 1. verza, ki ga nato ženski glasovi fugirano razvijejo in s padajočo klavirsko spremljavo privede do umirjenja. Naslednji verz z mirno 1. polovico in razgibano 2. [polovico ponove ženski glasovi na bolj dramatičen način. Najbolj iznesen je naslednji verz s poudarkom na “ljubezni” in “Tvoje”. V spremljavi ostaja gibanje, (se celo stopnjuje, medtem ko solist konča kitico z dolgimi, zadržanimi toni. Isto melodijo privede ženski trio v zmagovit zaključek. Tudi drugo kitico označuje stremljenje kvišku, njen celotni značaj pa je nežen. Melodijo prvih dveh vrstic ponovi klavir v 3. in 4. vrsti, ko istočasno bariton izpove želje drugega dela kitice; nato ji ženski glasovi vdihnejo idiličen značaj. Oklepajoča verza 3. kitice poje protagonist v (slogu nekakega dramatičnega korala ob komentarju liričnega ženskega zbora. Srednji verz je zaznamovan s spomini na prestane grenkobe. Prav po končani 3. kitici doseže skladba dramatični višek v klavirski medigri. Iz nižin odmrlega “starega človeka” se dvignejo sklepi prerojenega umetnika, uglašeni — kot že omenjeno — na uvodni tok triol. Za izraz notranjega bogastva (poslednji verz) morajo utihniti vsi drugi zvoki; ostane tiha melodija izpovedi pred Gospodom. S tem bi ta sonet prešel v naslednjega: ista melodija — verjetno ob spremljavi instrumenta — bi uvedla sklepni (sonet “Venca”. Alojzij Geržinič vajajočih: 8 samospevov, 6 tercetov (sopran — mezzosopran — alt) in 4 kvarteti (bariton in tercet) . Samospevi iso razdeljeni v uvodno skupino nemških in ruskih (bariton) in v skupino slovenskih samospevov (2 za bariton in 2 za sopran) v drugem delu koncerta. . > < A. G- p o ro c a m o .v ; '■:) ps Muzej v Manitovvocu v državi Wisconsin v Združenih državah izdaja redni mesečni buletin, čigar urednik je dr. Rajko Ložar, ravnatelj Rahr Civic Centra in ravnatelj muzeja. Prejeli smo že 4 številke 4. letnika publikacije. Na čelu buletina je koledar prireditev v muzeju. Tako navaja koledar, da je bilo v marcu 1957 v muzeju več razstav, kakor pa je bilo napovedano, Za april pa napoveduje več filmskih predvajanj, med drugim: Zgodba o Palomarju (ameriška glavna zvezdama) in film o Mesecu ter Rodil se je (svet. V nedeljo dne 31. marca so s posebno slovesnostjo odprli razstave del krajevnih umetnikov (Walter P. Cplton, Helen P. Mihael Kazar, Barbara Koch in Barbara Mc Givem). V času velikonočnih praznikov je muzej priredil razstavo bizantinske in vzhodne umetnosti (reprodukcije). Gradivo za razstavo sta dala Manitowoe Public Librarjr in Holy Family Con-vent Library. Urednik navaja, da bo odslej objavljal v mesečniku tudi podatke zgodovinskega značaja, ker v mestu posebna zgodovinska revija ne izhaja. Posamezne številke buletina prihajajo tudi na zgodovinski odsek SKA in kdor se zanje zanima, jih more tam dobiti. NAŠI POVERJENIKI V INOZEMSTVU Naročnino za naše publikacije in prijave novih naročnikov prejemajo v deželah izven Argentine naslednji naši poverjeniki: ITALIJA: prof. Beličič Vinko, Via degli Alpini 32, Opčine, TRST; č. g. dr. Humar Kazimir, Corte S. Iliarte 7, GORICA; prof. Jevnikar Martin, Via Tor-rebianca 19, TRST; Libreria Cattolica, Piazza Vitto-ria 11, GORICA; č. g. Vodeb Rafko, Coli. Propaganda Fide, Via Urbano VIII/16, RIM; č. g. Zorko Stanko, Vicolo delle Rose 7, TRST. USA: Bernik Jože, Worcester House, 244 East Pearson, Apt. 1901, CHICAGO 11; Brodnik Tinka, “Familia”, 6116 Glass Ave, CLEVELAND 3; Goričan Milka, 406 E, 6 Str. NEW YORK; arh. Kregar Simon, 5902 Catalpa Ave, Ridgewood 27, NEW YORK; Mauser Karl, 1085 E, 72 Str., CLEVELAND 3; Novak Zdravko, 1084 East, 117 Str. CLEVELAND 19; ing. Svetlič Dušan, 1015 A, SO, lOth Str. MILWAUKEE 4. ČILE: č. s. Kaplja Vicencija, Calle Dieciocho 161, SANTIAGO DE CHILE. KANADA: Kozina M. Renata, 3780 Barclay Ave, Apt. 7 MONTREAL; Slovenska pisarna, 618 Man-ning Ave, TORONTO 4; č. g. Turk Martin, 545 Mahon Ave, NORTH VANCOUVER B. C. BRAZILIJA: Mirt Vinko, Caixa (postal 7058, SAO PAULO. ANGLIJA: Slovenska pisarna, 6(2 Offley Rd. LONDON SW 9. FRANCIJA: č. g. dr. Čretnik Nace, 4 rue St. Far-geau, PARIŠ XX. AVSTRIJA: č. g. Zaletel Vinko, Viktringerring 26, CELOVEC. AVSTRALIJA: Hribar Zvonimir, 30 Umna Rd, LAVINGTON — ALBERRV, NSW. kr o niko Razstavo1 svojih najnovejših del bo ' priredil slik. Milan Volavšek v galeriji Huernul na Santa Fe. Otvoritev razstave bo v ponedeljek dne 2. septembra. doma in po svetu — Slovensko gledališče v Torontu je. na sestanku Slovenskega kulturnega krožka predstavilo slušno igro Mirka Javornika “Rdeči mak.” Vloge so podajali: Ivana Vilko Če-kuta, Lidijo Štefka Mehle,' zdravnika Ludvik Jamnik, s. Deodato Milena Čekuta, s. Hermino Mar-jola šfešerko, glasbeno spremljavo pa je oskrbel č. g. Mirko Rener. — Nemčija do sedaj še ni imela katoliške univerze. Sklenili so kupiti veliko zemljišče v okolici Fulde, kjer bodo zgradili univerzo, podobno oni v Milanu. Univerza bo imela vse fakultete. — Rimska revija “Civilta Catto-lica” iposveča svojo zadnjo številko 50. obletnici cirilmetodijskih kongresov na Velehradu. — Podčrtava vlogo slovenskih osebnosti na kongresih. — BOG PLAČAJ vsem, ki so že plačali naročnino! Že vnaprej BOG iPLAČAJ vesm tistim, ki tega še niso storili, pa bodo ustregli naši 'prošnji in naročnino v bližnjih dneh poravnali ! Posebno iskreni BOG PLAČAJ zlasti povejernikom, ki naročnino zbirajo; prosimo jih, da jo čimprej poberejo in nam jo odpošljejo. Redne elane v Argentini vljudno prosimo, da poravnajo zaostalo članarino, tako posameznikov kakor družinsko! Z rednimi vplačili naročnine in članarine podpirate Slovensko kulturno akcijo v njenem delu; preveliki zaostanki zavirajo in ogrožajo nje delo. Soodgovorni ste! Slovenske duhovnike, ki so ali bi bili x-adi naročniki izdanj Slovenske kulturne akcije, obveščamo, da jim moremo olajšati plačevanje potom mašnih štipendijev. Obrnejo naj se na blagajnika: Ladislav Lenček C.M., Coehabamba 1467, Buenos Aires, Argentina. Naročnike v Združenih državah, mesta Chicago, Cleveland (“Fami-lia”), Milwaukee, New York prosimo, da dvignejo knjigo Simčič: “Človek na obeh sfraneh stene’, pri tamkajšnjih povejemikih, v kolikor je še niso vzeli. Osmi večer Slovenske kulturne akcije KONCERT KVARTETA FINKOVIH V soboto dne 24. avgusta 1957 ob isedmih (1,9 h) Buenos Aires, kolegij “Santa Rosa” Bartolome Mitre 1665 (tani', kjer so predvajali Rozmanovo “Roko za steno”) I. SAMOSPEVI —- Bariton Božidar Fink 1. WOLF, Fuissreise (Na poti, E. Morike) 2. BRAHMS, Aiuf dem Kirchhofe (Na pokopališču, D. von Liliencron) 3. BALAKIREV( Pesnja Selima (Selimova pesem) 4. MUSORGSKI, Kolybelnaja Jerjomuški (Uspavanka Jerjomuške). II. TERCET — Marija Fink-Geržiniceva, Marta, Neda Fink 1. PALESTRINA, Due canzonette 2. PALESTRINA, Eisurientes imiplevit 3. (PALESTRINA, Sicut locutus est 4. BACH, Motet (Jesu, meine Freude) 5. GERŽINIČ, Jutranji psalm (V. Kos) 6. LAJOVIC, Pesem (Koljcov-Župančič). III. SAMOSPEVI —- Bariton Božidar Fink 1. LAJOVIC, V mraku (D. Domjanič) 2. KREK, IPredsmrtnica (S. Gregorčič) Sopran Marija Fink-Geržiničeva 1. GERŽINIČ, Pomladnim zvezdam (V. Beličič) 2. LAJOVIC, Roža mogota (O. Zupančič). IV. KVARTET — Mariju Fink-Geržhvičeva, Marta Fink, Neda Fink, Božidar Fink 1. GERŽINIČ, 13. sonet iz. Balantičevega Sonetnega venca 2. PROOHAZKA, Ptička (D. Kette) 3. ADAMIČ, Petnajst let (J. Murn) 4. HAYDN, Preghiera della sera. Klavirska spremljava: prof. Alojzij Geržinič Vstopnina 10 pesov. SLOVENSKA KULTURNA AKCIJA IZŠLO: France Papež OSNOVNO GOVORJENJE Poezije Cena ,25.— pesov 'ZDA dolar, Anglija pol funta, Avstrija. 20 šilingov, Italija 300 lir, Francija 200 frankov. „GLAŠ“ je štirinajstdnevnik. Izdaja ga Slovenska kulturna akcija, Alvarado 350, Ramos Mejia, FCNDFS, Bst Aires, Argentina. Ureja uredniški odbor. Tiska tiskarna ,,Federico Grote“. (Ladislav Lenček C.M.), Montes de Oca 320. Buenos Aires,