Poštnina plačana v gotovini Leto XIII. — Štev. 32 V Ljubljani, 11 avgustn 1957 CENA IZVODA 20 DIN izdaja Tiskovni svet »Polet« — Ureja 11 uredniški odbor — Odgovorni urednik Prešern Igor — Rokopisov ne vrtamo — Tisk tiskarne »Toneta Tomšiča« v Ljubljani — Uredništvo In '.prava v Ljubljani — uredništvo! t.lkozarjeva uL 12, uprava! Cankarjeva «. (pasaža Nebotičnika) — Poštni predal 877 — Čekovni račun uprave 60-KB-2-Z-81 — Telefoni! uprava 21-281, uredništvo! 81-694 (ob nedeljah tudi 31-193 In 30-278) — Celoletna naročnina 100 din, polletna 200 din. :: naročnina loti im=m i~ !==;b Zvezna nogometna liga Pred pričetkom nogometnega tekmovanja v zvezni nogometni : ligi so dajali posamezni ligaški igralci prognoze, kdo bo letošnji državni prvak. Ni jih bilo malo, ki so ta naslov pripisovali Hajduku. Ali smo odgovor dobili že danes, ob I. kolu nogometnega prvenstva zvezne lige? Po rezultatu in visoki zmagi nad BSK sodeč je Hajduk začel te napovedi menda že kar takoj uresničevati. Vse kaže, da je enajsterica »majstora s mora« zares dobro pripravljena začela z jesenskim prvenstvom. To bi do neke mere veljalo tudi za subotiški Spartak, ki je premagal finalista v SE tekmovanju Vojvodino kar s precejšnjo razliko. Vendar pa moramo pripomniti, da se Vojvodini očitno pozna preutrujenost zaradi velikega števila nastopov v zadnjem času. Novinca Split in Željezničar sta naredila v zvezni ligi prve pa zelo omahujoče korake in sta klonila pred lani najšibkejšima članoma zvezne nogometne lige. Preseneča nekoliko šibka zmaga Partizana nad Zagrebom, čeprav smo tudi Partizana uvrščali -med favorite za naslov letošnjega državnega prvaka. na startu Velež : Budučnost 0:0 (0:0) Željezničar : Vardar 1:2 (1:2) LESTVICA ZVEZNE LIGE Hajduk 1 1 0 0 4:0 2 Spartak 1 1 0 0 3:1 2 Radnički 1 1 0 0 3:2 2 Vardar 1 1 0 0 2:1 2 Partizan 1 1 0 0 2:1 2 Budučnost 1 0 1 0 0:0 1 Velež 1 0 1 0 0:0 1 Split 1 0 0 1 2:3 0 Zagreb 1 0 0 1 1:2 0 Željezničar 1 9 0 1 1:2 0 Vojvodina 1 0 0 1 1:3 0 BSK 1 0 0 1 0:4 0 V lestvi^ inista upoštevani moštvi Crvene zvezde in Dinama, ker se v času poročanja tekma še ni končala. Avgust je mesec počitnic in oddiha, športne in partizanske organizacije pa izkoriščajo ta čas za prirejanje taborenj in najrazličnejših tečajev. Tako je v gozdni šoli »Partizana« Slovenije v Mozirju, pa tudi v Rovinju, kjer se v taborišču Višje šole za telesno vzgojo iz Ljubljane vrstijo inštruktorski tečaji raznih športnih zvez kar na tekočem traku (obširno reportažo iz Rovinja berite na 4. strani) Sicer pa so to šele prvi spopadi, ki so se zaključili več ali manj brez Presenečenj. Zato pa bo ostalo verjetno do konca tekmovanje še mno-So nedelj, kjer bodo ljubitelji nogometa -ugotavljali. ali so začetne prognoze držale, ali ne. Hajduk : BSK 4:0 (1:0) Split, 11. avgusta. Strelci Vičevjč T 14., Papec v 59, in 65. in Vidoševic v 89 min. za Hajduk, Hajduk je danes osvojil prvi točki s precej povprečno igro, ki je bila zlasti v -prvem polčasu tna nižji ravni. Ko pa je v drugem delu i-gre sonce zašlo, so -postali igralci obeh moštev borbenejši in živahnejši. Na-(Nadaljevanje na 8. strani) Premoč Odreda MARIBOR : ODRED 2:6 (2:2) Maribor, 11. avg. V prijateljski ‘ogom-etni tekmi so Ljubljančani aradi tehnične premoči pred 1900 -iedalci dosegli visoko zmago. V ‘rvcm polčasu je bila i-gra v -glavam izenačena, čeprav so Odredovi {npadalci -imeli več priložnosti za lose-go g-olov. Prvi gol j-e do-segel grič, samo pe-t minut za tem pa je -n-ba-n povišal na 2:0. V 54. minuti i® poslal Vidic oster strel na v-rata jdred-a, žoga se je odbila od vraj-1ice na črto. Po intervenciji obmej-i*h sodnikov je sodnik dosodil gol. Rezultat prvega polčasa je dosegel : drugim golom Pirc. V drugem -*°jtasu se je začela prava ofenziva Jd-redovih igralcev na vrata Ma-ri-?pra in sta gole za Odre-d dosegla jalilag,ič in Krainjc oba- po dvakrat. Tudi Maribor je precej napadali, ;(>d-a zaključnih strelov hi bilo. V ‘Plošnem odgovarja rezultat poteku ;8re, ki je bila prav zanimiva in na l'enutke kar dobra. Sodil je Orel lz Maribora. . V predtekmi so mladinci Kov-inar-'igrali neodločeno z mladinci Ma-l£>0|ra. Bergant Zvezna moška košarkarska liga .Pred soncem, dežjem ‘n vetrom najuspešneje čuva Vašo kožo kvalitetna napadu. Toda, čimbolj so se odmikale minute, tembolj ie pazljivost Ljubljančanov popuščala, saj so igralci že po nekaj minutah igre ugotovili, da pač ne bo treba vlagati maksimuma borbe-nosti, požrtvovalnosti in znanja. V drugem polčasu se ie nekajkrat podoba na igrišču spreminjala. Do- (Nadaljevanje na 2. strani) Ljubljena pregazila drugega na lestvici - Miiller in Čretnik najboljša LJUBLJANA, 11. avgusta. Slednjič smo dočakali nadaljevanje prvenstvenih srečanj v zvezni košarkarski ligi. Slovenska llgaša sta nastopila doma in v Karlovcu. Medtem ko v času našega poročanja Olimpija še ni nastopila proti Železničarju, je Ljubljana že osvojila dve dragoceni točki — in kar je še več vredno — v lepi in koristni igri je dokazala premoč nad moštvom BSK. Beograjčani so si po razveljavljenju -tekme s Crve-no zvezdo znatno opomogli, saj so se uvrstili -kar na drugo mesto takoj za Proileterje-m iz Zrenja-nina. Mislili smo si takole: kdo ve, če bo Ljubljana mogla poraziti takšno ekipo kot ie BSK, katero danes nekateri košarkarski strokovnjaki z-eil-o cenijo? No, naša bojazen ie bila pred končnim rezultatom tega dvoboja popolnoma neupravičena. BSK je klonil, celo -bolj kot smo pričakovali. Kaj takšnega doslej še nismo videli v zvezni košarkarski ligi. BSK fe 4 mj-nu-te pred koncem ostal le z 2 igralcema, zato sta sodnika morala igro prekiniti oziroma zaključiti, kajti -po pravilih ne more nastopati ekipa, če ostaneta na igrišču 2 igralca. Skratka, popoln poraz, -da ne rečemo, kako je ^-potekalo to dokaj nenavadno srečanje. Ljubljana : BSK 76:49 (34:25) Ko sta sodnika Munčan in Kavčič Peter pognala moštvi v začetno borbo, je okrog 1909 gledalcev začelo -takoj viharno vzpodbujati domače moštvo. Ljubljana se je zavedala odgovorne naloge, verjetno pa so bili igralci še bolj »podkurjeni« zato, ker so jih za zeleno mizo potisnili ob kon-cu spomladanskega dela tekmovanja s prvega kar na peto mesto, »Dajte, fantje, dokažite nasprotniku svoje znanje. Š tem boste naj-lepše odgovorili na -krivično odločitev tehnične komisije pri KZJ, ki va-m je razveljavila tekmo s Partizanom.« Taiko nekako so vzklikali gledalci in v takem vzdušju so t-ud-i potekale prve minute igra. Ljublja- na je nastopila z najboljšo petorko: Čretnik, Miiller, Zupančič, Kapelj i-n Kumer. Ta petorka se ie odlično, izkazala i-n BSK je bil že za uvod skorajda ob sapo. Miiller se je odlično izkazal pod svojim in nasprotnikovim -košem. Po desetih min-utah igre je bilo jasno, da BSK Ljubljani ne bo kos. Le sem in tja je uspelo odličnemu napadalcu gostov, Koraču, preslepiti budnost d-o-mače obrambe in nekoliko zmanjšati razliko, ki bi bila lahko že ob polčasu znatno večja kot so jo dosegli domačini, Ljubljana se ie v začetku zavedala odgovorne naloge in je zato tudi točno igrala v obrambi in Spored Jroleo d’ita!ia“ 13. AVGUSTA ob 17.15: svečana otvoritev turnirja, nato Jugoslavija—Nizozemska, SZ—Italija, Romunija—Madžarska. 14. AVGUSTA ob 18: Madžarska—Italija, Jugoslavija—Romunija, SZ—Nizozemska. 15. AVGUSTA ob 18: Romunija—Nizozemska, SZ—Madžarska, Jugoslavija—Italija. 16. AV-GUSTA PROST DAN. 17. AVGUSTA OB 18: Romunija—SZ, Jugoslavija—Madžarska, Italija—Nizozemska. 18. AVGUSTA Ob 16. uri: zaključna svečanost, nato Madžarska—Nizozemska, Jugoslavija—SZ in Romunija—Italija. III. kolesarske dirke za prvenstvo Slovenije prvaka LRS pa sla Židan in Rog Ljubljana, II. avg. Danes je bila tretja in o-dločilna dirka za prvenstvo LRS. Na startu v Zg. Šiški se je zbralo le deset kolesarjev, približno istih sposobnosti in moči. Prevoziti so morali 140 km dolgo pot od Ljubljane čez Tržič na Jesenice, dalje po hudem klancu pri Kočni na Bled in spet po glavni cesti nazaj v Ljubljano. Šlo je za to, če bo uspelo nekaterim posameznikom približati se Rogove u Židanu, ki si je v prvih dirkah pridobil precejšnjo dveh Plenum Judo zveze Slovenije Pl&td skkfd edsa/Sf (uda Ljubljana, 11, avgusta. Sinoči pozno v noč je zaključil svoje delo plenum, ki ga je skiličala Judo zveza Slovenije predvsem zaradi tega, da bi delegate seznanila z nekaterimi novimi odločitvami, ki jih je sprejel jiudo od-b-or pri TASJ. Te spremembe so zelo pomembne za nadaljnji razvoj judo športa v naši domovini. Gre namreč predvsem za •sodniški in vzgojni kader, kar pomeni da si odslej judo šport ne bomo mogli- več predstavljati na enostaven način. Sodni-ki bodo morali imeti najmanj osvojeni modri pas, ki je že precej visoka kategorija’judoistov. Opraviti bodo morali še nose-bej izpit, ta pas pa osvojiti najkasneje do konca prihodnjega leta. Zanimiva je tudi določba, ki govori, da bodo morali sodni-ki soditi odslej v kimonah. Plen-um slovenske zveze je obsodil sklep zveznega odbora za judo, ki govori, da invalidi odslej dalje ne bodo smeli več tekmovati. To pač ni v skladu s popularizacijo športa med invalidi, ki si pač v različnih panogah najdejo precej razvedrila. Zelo pomemben sklep je sprejel republiški plenum tudi glede razširitve juda v partizanskih društvih in med obvezniki predvojaške vzgoje. Zato se bodo povezali z vodstvi društev in s centrom predvojaške vzgoje, na vodniške tečaje pa bodo, če se bodo voditelji organizacije »Partizan« s tem strinjali — poslali svoje inštruktorje. Včerajšnji plenum je torej pokazal, da je delo v judo zvezi precej razgibano, čeprav bodo morali koontirati v odbor Zveze -nekaj novih članov zaradi odhoda dosedanjih odbornikov v JLA, ali -nova službena mesta, T. B. prednost. Bolj težko je bilo verjeti, da bi komu uspel tolikšen podvig, saj je bila celotna desetorica razen enega enakovredna. Nastopili so torej le tekmovalci Roga -in Odreda, manjkal pa je Vinko Perne, ki si je tudi v prejšnjih dirkah prid-obil 1-ep-o časovno prednost. Dirkači so vozili ves čas skupaj in budno pazili dru-g na drugega. Bilo j-e več priložnosti za pobege in Prihodnjo nedeljo spet dirka Prihodnjo nedeljo bo ob proslavi 70-letnice slovenske-ga kolesarstva veli-ka 'kolesarska prireditev, ki se je. bodo udeležili tudi tujci. V soboto, 17. avgusta, bo kriterij-ska dirka okrog tabora, v nedeljo, 18. t. m. pa bo tradicionalna »Rogova« djrka proti Ilirski Bistrici. Rog je vložil veli-ko truda Za brezhibno organizacijo ter preskrbel lepa in praktična darila za najboljše tek- posamezniki so tudi skušali prelisičiti ostalo druščino, toda ni šlo. Tako so se vozili v strnjeni skupini vse do Kočne in na vrhu strmega klanca je bil prvi Bajc, za njim pa Rogovec Dimnik. V divji vožnji navzdol proti Ble-du je zaostal Bož-nik, medtem ko so vsi ostali drveli s hitrostjo čez 50 km na uro proti Bledu. Do bistvenih sprememb na ravni cesti ni prišlo vse do Pod-brezij, ko sta potegnila Flajs i-n Židan. Čakali smo, kdaj se bosta odlepila še Bajc in Šebenik. Končno se j-e odločil Bajc, takoj za njim pa še Šebenik, vendar je uspelo le Bajcu priključiti se ubežnikoma Flajsu in Židanu./ Kakor smo kasneje zvedeli, je imel tudi Šebenik dovolj moči za enak pc-dvig kakor Bajc, toda pri vožnji navzgor mu j-e nagajala veriga in tako je bil prisiljen zaostati. Prvi trije so se vse bolj oddaljevali in prišli štiri minute -pred Šebenikom, ki je vozil ves čas sam do cilja. - Rezultati: 1. Flajs (O) 3;52:20, 2, Bajc (O) isti čas, 3. Židan (R) 3;52:25, 4. Šebenik (R) 3;56:21, 5. Rak (O), 6. Omerzel (R), 7. Dimnik (R) vsi v času 3;59:11 itd.; ekipno: Odred 11;43:51, Rog li;47:57; povprečna hitrost 36 km na uro. Generalni plasma: 1. Židan (R)’ movalce. Že dnaes opozarjamo na 9;21:38, 2, Dimnik (R) 9;28:19, 3, to pomembno kolesarsko dirko, saj Flajs (O) 9;31:19, 4. Bajc (0) 9;40:54, bo to v prihodnjem tednu tudi naj- 3. Šebenik (R) 9;43:0L 6. Rak večja športna prireditev v naši re- 9;43:20, 7. Omerzel (R) 9;43:20 publiki. Ekipno: 1. Rog, 2. Odred. . to); itd« BSK ostal le z 2 igralcema SODELOVANJE (Nadaljevanje s 1. strani) živeli smo celo uspešen iitiiš Beograjčanov, ki so zmanjšali razliko v koših na 5 točk. Skorajda smo trenutkih je prekinil igro tehnični vonja Ljubljane, ki je zahteval minuto odmora. Prav je bilo iakot Treba je bilo spremeniti način igre in prisiliti nasprotnika k predaji Z drugimi »mazili«. Ljubljana je začela novo ofenzivo, ki je popolnoma uspela. Miiller, Zupančič in Čretnik so bili v svojih prodorih nezadržni in ob njihovih prodorih so si »polomili zobe«, gosti iz Beograda, tako kot ni nihče pričakoval, -V 15. minuti . drugega polčasa so ostali na igrišču le trije igralca, kar ie seveda Ljubljana hotela temeljito izbori- Kakor smo poročali, se je moštvo Ljubljane pritožilo nad odločitvijo TH KZ J, ki je razveljavila tekmo Ljubljana i Partizan, ki se je, kakor znano, končal'a z zmago Ljubljane z 80:79. Na to pritožbo KZ J nekaj Časa sploh ni reagirala, v soboto pa je vendarle vsa stvar krenila z mrtve točke? V Ljubljano je prišel kot zastopnik naše naj-viŠje košarkarske organizacije, tov. Bora Stankovič, ki je zaslišal nekatere igralce Ljubljane La tudi oba zapisnikarja. Partizan se je namreč pritožil, da je po krivdi enega izmed zapisnikarjev zastala ura za tri sekunde, in seveda s tem eo bila kršena materialna pravila igre. Delegat iz Beograda pa je sedaj lahko točno ugotovil, kako je prišlo do teh spornih 3 sekund. Ura se. je namreč slučajno ustavila, toda zapisnikar je to takoj sporočil delegatu im zastopnikoma obeh klubov, ki so zastoj ure vzela na znanje brez kakršnega koli ugovora. Kolikokrat se je ura Kolesarske dirke v Trbovljah Trbovlje, 11. avgusta. Danes so v Trbovljah priredili v spomin na Sramlja Slavka kolesarske dirke. Tekmovali so na 45 km dolgi progi. Gesta, po kateri je potekala tekmovalna proga, je bila zelo slaba in zato je bilo mnogo defektov in odstopov. Rezultati: juniorji — 1. Puhar (Branik), 2. Novak (Rog), 3. Polenšak (Branik) vsi v času 1 ura 24 minut. Mladinci turisti — 1. Pod-millčak, 2. Kuzman, 3. Predikaka (vsi Bra-, nik) vsi v času 1 ure 27 minut. Člani turisti — t. Ziherle F. 2. Ziherle J. (oba Vodice) 3. Vrhovnik (Rog). 1 F. M. stiti. Sedaj je napočila idealna pri; težnost, da znatno popravijo svoj količnik. Vse je kazalo, da je katastrofa za BSK neizogibna. Preostali trije Beograjčani so skušali žogo zadržati očividno z namenom, da prejmejo čim manj košev. Toda te naloge niso »nali dobro izpeljati in domačini so jim nasuti v o-ekaj sekundah kar 10 košev. Veselje domačinov pa je hiilo kratkotrajno, že naslednjo minuto je dobil tretji igralec pet osebnih napak, zaradi česar je moral zapustiti igrišče. Sodnika sta po pravilih zaključila igro, Beograjčani pa so se prav na lep način rešili najhujšega poraza. Zmaga Ljubljane je bila popolnoma zaslužena in kaže pravo podobo dogodkov na igrišču. Čeprav nista nastopila Brumen in Vranič in če- tako ustavila in kolikokrat se če bo. Seveda pa pri tem niso bila prav nič krčena materialna pravila, a čemer «e je strinjal tudi zastopnik KZ]. Vprašanj^je, kako bodo vso stvar rešili v Beogradu, kjer bi morali uvideti svojo napako in tekmo ponovno registrirati z doseženim rezultatom. To bi bilo pravično in pošteno. Srednji krilec zagrebškega Dinama in državne reprezentance, Ivica Horvat, Je odlično etartal pri svojem novem klubu Eintracht Frankfurt. Pretekli teden Je njegovo moštvo odigralo dve tekmi proti dvem ligaškim moštvom ln obakrat zmagalo, za kar gre največja zasluga prav Horvatu, ki Je bil glavni nosilec obrambe. Eintracht je premagala VVupper-tal s 3:0 ln Duisburg z 2:1. Nemški časopisi so polni hvale za odličnega Horvata. Pod vodstvom Jugoslovanskega trenerja Moše Marjanoviča so se v Aequi Terme pričeli za novo sezono pripravljati nogometaši Torina. Skupno je na treningu 28 igralcev, med njimi tudi Francoz Bonifaci, ki je prestopil od Bologne. Pridno so na delu tudi igralci Bologne, ki bodo v novi sezoni igrali pod vodstvom našega trenerja Ljubo Benčiča. Bologna si je za prihodnjo sezono sestavila res močno moštvo in standardna zasedba bo po mnenju Benčiča naslednja: Glotcelll, Rota, Pavinato, Pilmark, Mia- prav je ležala vsa odgovornost na ramah sazno nekaterih igralcev, je Ljubljana s sinočnjo igro dokazala, da se povsem upravičeno poteguje za najvišji naslov v državi. Morda bo treba v bodoče še nekoliko več zbranosti tako v napadu kot v obrambi, pa bodo morali sklonjenih glav odhajati iz igrišča ne samo takšna moštva kot je bil BSK, marveč tudi dosti boljša. Ljubljana; Čretnik 16, Kapelj 11, Zupančič 25, Miiller 17, Pogačnik, Kumer 4, Šerbec 3, Konič. BSK: Gorgič 5, Korač 22,^ Nešič 6, Lučič 1, Otaševič 6, Popovič 1, -Jovanovič 1, Markovič 4, Brkič 3. L. M. C. zvezda : Sloboda 63:55 (44:29) Proleter : Parvtan 90:81 (46:33) Lokomotiva : Montažno 55:51 (26:16) LESTVICA PO VIII. KOLU JE NASLEDNJA: 1. Proleter 8 6 0 2 635:544 12 2. Ljubljana 7 5 1 1 495:435 11 3. Olimpija 7 5 0 2 510:465 10 4. BSK 8 5 0 3 453:431 10 5. Montažno 8 9 0 3 531:542 10 6. Gr vena zvezda 8 3 0 5 458:473 6 7. Partizan 7 2 1 4 464:480 5 8. Sloboda 8 2 1 5 457:517 5 9. Železničar 7 2 0 5 418:467 4 10. Lokomotiva 8 1 1 6 463:550 3 V lestvici ni upoštevana tekma Olimpija : Železničar, ki so jo odigrali danes zvečer ob 20. uri v Karlovcu. llch, Bodi, Cervellati, Maschio, Pivatelti, Vukas ln Pascutti. Nemški zvezni kapetan Sepp Herberger pridno pripravlja reprezentanco za- svetovno nogometno prvenstvo, kjer morajo Nemci braniti naslov svetovnega prvaka. Zaenkrat so Imeli že dva skupna treninga In za tretjega, ki se bo pričel v začetku septembra v Hannovru, Je Herberger poklical 34 Igralcev v kader za sestavo državne reprezentance. Kandidati so: vratarji Tllkowskl, Sawlckl, Ewert, G6rtz, branilci Juskowiak, Sandmann, Erhard, Schmidt, Keck, Schnellinger, krilci Eckel, Mal, Szymaniak, Borutta, Jagielski, Sturm, Kohl, SchSfer, GrStsch, Gerdan, Stollenwerk, napadalci: Pe- ters, Waldner, SchSfer, Vollmar, Nazarenus, Soja,, Schrdder, Kbl-bl, Morlock, Biesinger, Kraus, Schmidt in Zagel. '> Zveza »Partizan« Slovenije je Imela pred kratkim v programu tečaj za vaditelje rokometa, ki naj bi bil v domu Janeza Porente v Kranjski1 gori. Toda tečaja ni bilo. Prijavili so se samo 4 tečajniki in razumljivo je, da je bilo treba tečaj odpovedati. O tečajih je bilo že veliko govora, na raznih skupščinah in plenumih, pa tudi pisali smo o tem že precej. Tokrat nas ne zanima, zakaj je bilo spet tako malo prijav, ne zanima nas, zakaj po društvih ni bilo odziva in kaj je Zveza »Partizan« ukrenila, da bi zanimanje dvignila. Pustimo to, gre za nekaj drugega. Skoraj istočasno kot rokometni tečaj v Kranjski geti (ki ga ni bilo) smo imeli še en tečaj za vaditelje rokometa. Rokometna zveza Slovenije je skupno z Višjo šolo za telesno vzgojo organizi-. rala rokometni tečaj v Rovinju. Ta in-štruktorski tečaj je dobro uspel, čeprav tudi tu udeležba ni bila ravno briljantna (7 udeležencev). Toda vseeno bolje nekaj kot nič. Vodstvo tega tečaja Je poskrbelo za dobre predavatelje, glavno besedo je Imel profesor beograjskega DIF tov. Horvatič. Ob tem se lahko vprašamo, ali res ni bilo mogoče obeh tečajev združiti, zlasti če, ker tudi v Rovinju udeležba ni bila najboljša. Ali Zveza »Partizan«, ko je videla, da ne bo dovolj prijav, ni mogla svojih tečajnikov napotiti v Rovinj? Mar ne bi bilo to koristno za partizansko organizacijo, če bi pridobila 4 nove vaditelje rokometa? Dober mesec je od tega, ko smo Imeli v Ljubljani festival telesne kulture. Ge smo is festival priredili samo zato, da eo pripadniki športnih ln partizanskih društev poldrugo uro skupaj korakali v paradi, emo dosegli res bore malo m je bilo za festival Skoda vseh sredstev. Po mojem mnenju je smisel festivala v tem, da začnemo lomiti ln drobiti tiste okostenele predsodke preteklosti, ko smo bili razcepljeni v dva, tri ali še več taborov ln Je bil vsak od teh prepričan -> svoji nezmotljivosti, sankro-sanktnosti in nekakšnem vzvišenem poslanstvu, medtem ko Je na vsakogar, ki ni bil pravoverni pristaš njegovega tabora, bljuval ogenj ln žveplo. O teh stvareh Je bilo precej govora na razntil skupščinah. »VSE PREVEC IŠČEMO TOČKE, KI NAS RAZDVAJAJO, NAMESTO, DA BI ISKALI TOČKE, Iti NAS ZDRUŽUJEJO«, Je nekoč dejal pr- 'rednik »Partizana« Slovenije, tov. Mitja Ribičič. Mislim, da bi si te be:ede moral zapisati v srce vsak . funkcionar, pa naj bo član športnega ali partizanskega društva. Človek se ne more znebiti vtisa, da so te izjave, o sodelovanju, izrečene na raznih skupščinah, marsikdaj precej platonske, Ce smo pošteni, bomo tudi priznali, da Je to resi Nočem biti pesimist, ne bi tudi hotel stvari napihniti. Na vso srečo se že marsikje društva na terenu bolje znajdejo in postopajo bolj življenjsko. A vendar, lahko bi bilo tega sodelovanja še mnogo več, uspehi bi bili lepši in hitrejši. Da uporabim najmilejši izraz — dejal bi, da smo mnogokrat zelo nerodni, otročje nespretni. Imamo celo vrsto področij, kjer bi lahko pomagali drug drugemu, kjer bi se športne organizacije lahko okoriščale in učile od »Partizana« in obratno. Imamo nekaj okrajnih oz. lokalnih športnih tekmovanj, kjer sodelujejo partizanska moštva. A to je še zelo malo. Niso samo tekme in nastopi, parade in akademije, kjer bi lahko prišli skupaj. Imamo tečaje — društvene, okrajne in republiške. Ali Je nujno, da gredo prav vsi vsak po svojem tiru? Ali smo spet ljubosumni ln se bojimo, da bi v drugem tečaju učili »krivo vero«? Potem Je še cela vrsta področij, kjer bi lahko veliko ustvarjali z združenimi silami: gradbena dejavnost, založništvo in sploh tiskovna dejavnost, dalje vprašanje zdravstvene službe v organizacijah, po-škodbeni sklad itd. — vse to so številna področja, kjer bi moralo. vladati FESTIVALSKO VZDUŠJE. Potem problem zgradb, športnih naprav in domov, ki niso vedno in povsod tako izkoriščeni, kot bi lahko bili. Približno pol leta smo imeli festivalski odbor, ki je pripravil vse potrebno za organizacijo festivalskih prireditev in opravil mnogo koristnega dela. AH ne bi bilo pametno, da bi še kar naprej obdržali ta »postfe-stivalski« odbor? Zdi se ml, da bi imel precej dela, če bi se hotel poglobiti v vse te probleme ln jih postopoma reševati. ,Vtseli smo obiska v doiMi‘ Prešern Igor Prvenstvo Slovenije v vvalerpolu OdlOCiteV hh i/ zadh-lem Udu Kako je s pritožbo Ljubljane? H HRVAT je dobro začel pravijo izseljenci iz Francije Ljubljana, 11. avgusta. Včeraj so se na itadionu v Šiški skoraj neopazno predstavili peščici gledalcev nogometaši Anmctza, ki so nastopili proti moštvu ŽTL iz Ljubljane. Tekma je bila dokaj živahna, čeprav seveda daleč od kvalitetne ravni naših povprečnih enajstoric. Gostje so v nekaterih trenutkih pokazali sicer tehnično še dokaj užiten no-' gomet, vendar pa niimajo v napadu dobrih strelcev, ki bi lahko realizirali zaključne akeije. Sicer so precej hitri in nekateri dokaj ostri. Kljub Številnim priložnostim, ki so jih imeli za dosego gola, se je tekma zaključila z zmago ennjstorice ŽTL s 3:2 (2:1). Namizni tenis v Ravnah Ravne, 11. avgusta. Včeraj in danes je M v Titovem domu v Ravnah namiznoteniški turnir mladincev i,n pionirjev za odprto prvenstvo Koroške, na katerem so sodelovali igralci Ljubljane, Triglava iz Kranja, Maribora, Olvnipa iz Celja in domačega Fužiinarja. Nastopilo je preko 50 igralcev. Rezultati: pionirke (4 ekipe) 1. Triglav (K), 2. Fužinar I, Fužin ar II. Pionirji (4) 1. Fužinar 1., 2. Maribor, 3. Fužinar II. Mladinke (4) 1. Fužinar, 2. Triglav, 3. Fužinar II. Mladinci (7) 1. Ljubljana, 2. Triglav, 3. Maribor, 4. Fužinar I. Posamezniki — pionirke (12) 1. Petrač (Fužinar), 2. Knap (Triglav), 3. — 4. Blatnik (Fužinar), Vencelj (Triglav), pionirji (13) — Rehar (Mrh), Švare (Mrh), Klančnik in Grabner (oba Fužinar), mladinke (14) — Vavče (Fuž), Knap (Tr), Petrač (F), Lampret (Tr), mladinci (28) — Miklavc (Lj), Ješe (Tr), Tomc (Tr). V dvojicah sta pri mladinkah zmagali Vavčeva in Petračeva, pri mladincih pa Bavce in Grabner. Sknpno: 1. 'Fužinar (Ravne) 59 točk, 2. Triglav (Kranj) 33 točk, 3. Maribor 20 točk. 4. Ljubljana 14 točk, 5. 01ymp (Celje) 2 točki. Šatcr Posebna zanimivost pa je, da gostujoče moštvo Aumetza sestavljajo izključno Slovenci rudarji, ki so hkrati z drugimi rojaki prišli na obisk v domovino svojih staršev. V razgovoru so nam povedali, da ima njihov klub kvalitetnejše igralce im da tekmuje v drugi amaterski ligi, kjer zavzema položaj pri vrhu lestvice. Držali pa so sc načela, da so poslali v domovino samo slovensko moštvo, ki je nastopilo tudi v Kopru proti domači enajstoric iin izgubilo tekmo z 1:4, medtem ko je zmagalo nad Bledom s 4:1. Na tekmi v Ljubljani se jim je poznalo, da so od potovanja in prejšnjih dveh tekem, ki so jih odigrali ta teden, utrujeni. Zelo sta nam, ugajala njihov srednji krilec in desna zveza, ki sta tehnično precej boljša od ostalih. Mnogi od teh mladih nogometašev rudar- -jev so žele prvič v Jugoslaviji in so z občudovanjem govorili o lepotah domovine svojih staršev. Ko so se pogovarjali med seboj, jim je francoski jezik gladko tekel, nekoliko trdo pa so spregovorili v materinem jeziku. »Ali ste zadovoljni ob svojem obisku?« smo jih pobarali. »Zares zadovoljni smo, zlasti še, ker nas je presenetila lepota Bleda in okolice ter Slovenskega Primorja. Tudi sicer se nimamo kaj pritožiti, saj Izseljenska matica po svojih zastopnikih skrbi za vse naše ugodje, medtem ko so Športniki Železniške tiskarne zapustili pri nas najlepši vtis. Lahko bi igrali bolje, pa smo Žal od potovanja precej utrujeni. Hiteti moramo namreč, da si bomo v kratkem času, ki nam je na razpolago ogledali še preostale dele domovine naših staršev in navezali stike s slovenskimi športniki. Presenečeni smo nad lepo urejenimi športnimi napravami.« Skratka, rojaki se v domovini zelo dobro počutijo. T. B. Branik : Nafta 11:3 (3:0) V Mariboru je bila, v sredo prijateljska nogometna tekma, v kateri je Branik po dobri igri brez težav odpravil Nafto iz Dol. Lendave. Gostje so se dobro borili le v prvem polčasu, kasneje pa jim je pošla sapa. Maribor : Drava 3:0 (1:0) Letošnji nogometni prvak marihorsko-celj-ske lige im novi Član VMC lige se je predstavil kot požrtvovalno moštvo, ki mu pa primanjkuje potrebne izkušenosti. Predvsem se je izkazal vratar. Maribor je nastopil s pomlajenim moštvom, igral pa je precej raztrgano. Najlepš igol je dosegel Grahovec, ki je z volej udarcem potresel nasprotno mrežo. KRANJ, 11. avgusta. Žreb na letošnjem finalnem prvenstvu v vaterpolu je bil tako slučajen, da sta p>«u7 kandidata za prvo mesto izžrebana za zadnja tekmo v nedeljo zvečer. Po dosedanjih tekmah in po trenutnem stanju na lišji bo odločala za prvo mesto tekma med Triglavom in Ljubljano, v drugi tekmi pa se bosta borili Ilirija in Neptun za zadnje mesto. Edino Branik je že na tretjem mestu, katero mu tudi preostali dve tekmi ne moreta odvzeti. Po dosedanjih igrah lahko pripisujemo zmago Triglavu, ki ie vse oa-Siproiuike porazil z večjim-številom golov kot pa Ljubljana, Ljubljani se je dogodilo celo to, da ie morala včeraj oddati dragoceno točko mariborskemu Braniku, kajti tekma se je končala 1:1. Kratek potek dosedanjih tekem je naslednji: Triglav : Ilirija 7:2 (3:2) Gole so dosegli za Triglav: Veljč-kovič 3, Kocmur 2, Hvatal 1, Golnar 1. Za Ilirijo: Hartman 1 in Golnar 1 (avtogol). V prvih minutah sta igrati obe moštvi precej nervozno. Po neuspelih napadih Triglava se je v drogi minuti prvega pol-,časa znašel Hartman pred golom in povedel Ilirijo z 1:0. Minuto pozneje je Triglav izenačil Kmalu nato je bila zopet Ilirija v vodstvu z avtogolom Golnarja. Vse do konca prvega polčasa ie Triglav le s težavo izsiljeval terensko premoč in polčas se je končal" s 3:2. V drugem polčasu so Kranjčani zaigrati mnogo bolje in zmagali s 7:2. Branik : Neptun 6:4 (2:3) Gole so dosegli za Branik: Rat-6 el 2, Doležal 2, Konic 2, za Neptun: Ščuka 4. Prva tekma med Branikom in Neptunom, v kateri je zmagal Neptun s 5:3, ie bila zaradi slabega sojenja razveljavljena. 'V ponovni tekmi so Celjani igrali slabše kot dan preje. Obe moštvi sta bili precej iz.enačeni. Celjani so zastreljali dva četverca, kar ie močno vpiliv_aIo na njihovo moralo. Triglav : Branik 8:1 (3:0) Gole so dosegli za Triglav: Petrič 3, Veličkovič 3, ^Arnšek. 1 in Golnar 1, za Branik: Konič 1.‘Mariborčani so uro po končani tekmi z Ljubljano, morali odigrati tekmo z najboljšim na prvenstvu. Celotno moštvo se je umaknilo v obrambo, kar se jim je v prvem polčasu obneslo. V drugem polčasu pa so Kranjčani razbili »bunker sistem« Maribora in zmagali z visokim rezultatom, Ljubljana : Ilirija 6:2 (3:1) Gole so dosegli za Ljubljano: Voil-kar 5, Adlešič 1, za Ilirijo: Hartman 1, Vrbovšek 1. V drugi minuti prvega polčasa je sodnik dosodil četverec v korist Ilirije, katerega je Hartman realiziral im Ilirija je vodila z 1:0. Kmalu nato pa ie Volikar z dvema ostrima streloma povedel svoje moštvo v vodstvo, nakar ie Adlešič eš povišal na 3:1. Ljubljana je tudi v dragem polčasu z igralcem manj po Volkarju zvišala na 5:1. Tik pred koncem tekme pa ie bil ponovno izključen igralec Ljubljane in Ilirija je dosegla 2:6. Ljubljana : Branik 1:1 (1:0) Gole so dosegli za Ljubljano: Kos ti jo v t, za Branik: Konič t. Tudi v tej tekmi je Branik igral svoj znani obrambni sistem in šele proti koncu prvega polčasa je Ljubljana dosegla prvi gol. Z enim golom razlike s.e ie začel drugi polčas in takoj v začetku so Mariborčani izenačili. Vse do konca tekme pa Ljubljančani kljub močni ofenzivi niso uspeli zmagati, Končni rezultat lahko smatramo za prvo presenečeni e letošnjega prvenstva v \vaterpolu. TRIGLAV : NEPTUN 18:1 (10:1) Gole so dosegli za Triglav: Petrič 9, Veličkovič 3, Kocmur 4, Čolnar 2 za Neptun: Ščuka 1. V začetku je kazalo, da se bo Neptun dostojno upiral. Igra pa je bila enakopravna le v prvih petih minutah, pozneje pa so Celjani popolnoma popustili in doživeli pravo katastrofo. LJUBLJANA : NEPTUN 12:2 (7:1) Gole so dosegli za Ljubljano: Volkar G, Adlešič 2, Marc 2, Vergelj 2, za Neptun: Ščuka 2. Nekaj podobnega kakor v Igri s Triglavom je doletelo moštvo lz Celja tudi s tekmo proti Ljubljani. Neptun Je pokazal, da ni dorasel najboljšim udeležencem letošnjega prvenstva. Tekma je bila vseskozi nezanl' mlva. BRANIK : ILIRIJA 2:2 (2:1) Gole so dosegli za Ilirijo: Hartman 1. Brandner 1, za Branik: Konič 2. Prva Je prišla v vodstvo Ilirija. Branik je izenačil in nato še povedel z 2:1. Takoj v začetku drugega polčasa pa je Iliri!3 Izenačila. V nadaljnjem poteku sta se obe moštvi brezuspešno borili za zmago. Lestvica najboljših strelcev: 1. Petrih (Triglav) 12, 2. Volkar (Ljubljana) 11, 3' Veličkovič (Triglav) 9, 4. Ščuka (Nep-tun) 7. Pred zadnjim kolom je lestvica nasledit ja : Triglav 3 3 0 0 33: 4 6 Ljubljana 3 2 1 0 19: 5 5 Branik 4 1 2 1 10:15 4 Ilirija 3 0 1 2 6:15 1 Neptun 3 0 0 3 7:36 0 M. P- Dve zaporedni zmagi Radovljičanov Radovljica, 11. avgusta. Tekmovanje v ^ venski plavalni ligi (gorenjska skupina) polagoma h koncu. Prešeren iz Radovlji^ ^ v zadnjih dveh zabeležil dve pomembni gi, in sicer proti Triglavu II v Kranju« ^ četrtek zvečer pa doma še proti Kamnik-1 202:248 točkami. Po tej tekmi vodi v slove ski plavalni ligi (gorenjska skupina) PreseJ^ pj:ed Kamnikom in Triglavom II, vendar b prav gotovo Kamničani osvojili prvo v°e~ saj imajo v zaostanku še dvoje srečanj- Rezultati, moški — 400 erami Cilenšek J ^ 5:38.9, tOO m erami Snabl (K) 1:08.1, metuljček Dobrovoljc (K) 3:03.2, 200 m sto Pikelj (P) 3:03.1, 100 m hrbtno Cile°^ (P) 1:25.0, 4 X 200 m erami Prešeren ženske — 400 m erami Pelan (K) 6:49.0» ^ metrov erami Čebulj (P) 1:19.2, 100 m ^ ^ f°i ček Čebulj (P) 1:35.2, 200 m prsno Vavp ?) 4X100 m cramf Prešeren 5:51.8, skold (K) 3:43.2, lOOMfr hrbtno Pelan (K) ** roTPrešeren 5:51.8, skoki m<> - Novak (K) 50.77 točk, ženske Mrak (K) - m, točk, mater polo Kamnik : Prešeren 5:3 At v ■_ f; > Nogometaši Ljubljane pred startom v I. conski ligi liHbUana Vipotnik 1:49.2 na 800 m St MSM ^ Stadion v Šiški. Ponedeljek popol-z119'.. Tribuna je skoraj povsem ®aPolnjena in ljubitelji nogometa z kimanjem pričakujejo dvoboj z _j8zn.im Ugašeni Dinamom ter do-ačo Ljubljano. Kako se bodopred- i. avili Ljubljančani športnemu ob-'iii&tvu? Od minule sezone jih nam-y 9 nismo dosti videli nastopati. fiies so imeli odmor, 1. julija pa so fficeli z rednimi treningi. j, Pisk sodnika — tekma se začne, j ak> smo videli 90 minut zanimive Fe» Prii tem pa opazovali predvsem niače igralce. Z njihovim prvim $^,stopom smo bili kar zadovoljni, ;. i so pokazali solidno igro, čeprav „ , v®s čas tekme. Opazili pa smo aJ: pri Ljubljani je nastopila za-DPva sprememba, in sicer je na-n . sedaj boljši kot obramba. Le-i? tudi zakrivila, da se je tekma Ihl i a 8 (2:0) v korist gostov, ^titat bi bil lahko še nižji. Na treningu marljivi Mi S°t rečeno, so Ljubljančani za- s, Jega meseca. Seveda pod vod-)v 0,n novega trenerja Boža Fileja, (gj^uanji trener Čebohin je na v a|u v Rovinju in se bo po poti t*u vključil v trenersko delo *upaj s Filejem. 9an ^&trte,k smo obiskali Ljubljan-ua treningu in videli njihovo Zadevnost. Bili so disciplinirani *e ^tušali trenerjeve nasvete. 14 Jjj t1« je zbralo, za začetek kar so-Pilgjp levilo. In kaj pravi trener ^‘Zadovoljen sem s fanti, ker so ta>lUsn* *n redno posečajo treninge, .tistih, ki so na dopustih ali 'len i c®h. Treniramo trikrat te-lie; ° 'n se pripravljamo na tur-: D po Švedskem. Moram reči, da i;i naPad takrat boljši del moštva z^tvarja solidne akcije, nisem pa dal 0 ien z učinkovitostjo napa-VSpCe,v- Mnogokrat lepo pripravijo n "<>*a' tam pa se neha umet-Obramba je šibkejša, pa upam, j , bomo tudi to premostili,< je ve-* Povedati tov. Pilej. i tehnični referent Dušan Biz-Se*n'e 'ta imajo za začetek te.r,,11'j na razpolago 18 igralcev, od Cey ; j Vratarja, 3 branilce, 6 krilil 111 ? napadalcev. Na novo je priti)] T. klub Bogataj od Odreda, iz 'tinskega moštva pa Gosar. s treningom že v začetku mi- STANDARDNO, VIGRANO MOŠTVO »Tokrat je pri nas malo sprememb; zlasti srno zadovoljni, ker ni noben igralec odšel iz kluba in bomo imeli torej na razpolago standardno moštvo, kii ie dokaj dobro vigrano. S prihodom tov. Fileja smo precej pridobili. Vrh tega je prišlo do nekaterih sprememb tudi pri drugih moštvih. Drugo moštvo bo treniral Čebulj, mladince pa Marn. Oba sta izkušena in bosta lahko pomagala vzgajati rezervni kader za prvo moštvo. Pripomnim naj, da je ligaško moštvo seda i soliden, tovariški kolektiv in se nadejamo, da bo svojo nalogo dobro opravil. Zlasti še zato, ker je tudi disciplina na dostojni ravni.« In igralci? Tudi te smo povprašali za mnenje. Dejali so tole: »S tov. Filejem smo zelo zadovoljni in ga bomo poslušali, ker vemo, da nam bo to v prvenstvenem tekmovanju zelo koristilo. Želimo čim lepši uspeh.« NA ŠVEDSKO... Ljubljana odpotuje danes na Švedsko, na povabilo tamkajšnjih železničarjev. Odigrala bo dve tekmi, nato pa se bo 24. avgusta vrnila domov. Te turneje se igralci zelo veselijo in bo verjetno kar dobra priprava za bližajoče se prvenstvo. Zadnjo preizkušnjo pa bodo imeli 1. septembra v Zagrebu, kjer bodo igrali proti Lokomotivi za železničarski pokal. Tedaj bomo videli, koliko so jim priprave koristile. Če bo šlo vse tako solidno po načrtu kot doslej, potem lahko Ljubljana računa na soliden uspeli. T. B. Igralec Ljubljane Blaznik je trenutno v odlični formi Nad uspehi naših atletov o zadnjih 14 dneh se res ne moremo pritožiti. Najprej so nas razveselili z odličnimi rezultati moskovski popot-niki Mihalič, Lorger, Lešek, Miler in Bezjak, potem se je postavil z novim rekordom Lukman, sedaj pa je prišla razveseljiva novica še iz Nemčije Andrej Vipotnik, ki je že nekaj časa na praksi o Bonnu, je p četrtek dosegel na mednarodnem tekmovanju o Ludmigsliafenu nov jugoslovanski rekord o teku na 800m z rezultatom 1.49.2. Bil je sicer šele drpgi za odličnim Nemcem Brennerjem, ki je tekel 1:48.7, toda že del j časa pričakovani rekord je oendar padel. Ze na državnem prvenstvu je Vipotnik tekel o takšnem slogu, da je bilo rekordno vest pričakovati. Takšnega mnenja je bil tudi njegov trener Fe-dor Gradišnik, ki je ob njegovem odhodu v Nemčijo rekel: »Sedaj pa samo čakajmo, da bo Andrej začel pošiljati rekordne zapiske.€ Vipotnik se je sedaj prvič zapisal v listo državnih rekorderjev na 800 m. Sedaj je lestvica jugoslovanskih tekačev na 800 m naslednja: 1:49.2 Vipotnik (K) 1997, 1:49.9 Radišič (CZ) 1995, 1:90.2 Mugoša (CZ) 1955, 1:50.8 Iioče-Dar (Part) 1955. 1:51.5 Otenheimer (Part) 1951. 1:51,4 Grujič (Vojo) 1955, 1:51.6 Murat (Din) 1957, 1:52.1 Sarič (Part) 1957, 1:52.2 Cular (Din) 1955, 1:52.2 Nalovič (Part) 1957. Iz Vipotnikovih, rezultatov o zadnjih letih vidimo, da se je letos popravil zaenkrat samo na 800 m. Vsekakor pa lahko pričakujemo v kratkem tudi boljših rezultatov na 1000 in 1500 m. Predvsem na 1000 m je o nevarnosti tudi državni rekord, ki ga Samo še 11 mesecv do svetovnega prvenstva v nogometu V Nogometna mrzlica na Švedskem Nemški novinar Michael Steinbrecher je bil nedavno na Švedskem, ki bo, kot je znano, prizorišče prihodnjega svetovnega nogometnega prvenstva. Poslušajmo, kaj nam bo povedal o Stockholmu, Švedski in pa pripravah na veliko srečanje najboljših nogometašev. »Prihodnje leta, ko boste potovali na Švedsko, lahko pustite doma vse (za vstopnico to ne velja), razen barvnega filma. Povsod v Stockhol- Boškov: »Prvak bo Hajduk" .je sipet prvenstvena note atmosfera. Nekateri klubi Pravf. v6 sezV,0i vprašali tudi kapetana Mas*' ™ državnega reprezen-,“'a®i^coya> kdo bo v prihodnji OajJJ* Prvak zvezne nogometne lige, iti na ^'ržavni prvak, m^^jdrok,« je brez pomišljanj« v°t'il .Bošikov, »ker je n« prvcn- nj.a.1 tudi kapetan Rajko Mitič? Crvene zvezde mu se vam motivi kar ponujajo in povsod v tem pravljičnem mestu mostov in kanalov, romantičnih ozkih uličic in elegantnih bulvarjev, vas bo navdušila igra narave v barvah in pa veselje prebivalcev ob tem pogledu. Nobenega vodiča ne potrebujete. Odkrivajte sami, saj se lepote kar same ponujajo. Koliko prostora ima to mesto! Sicer je tudi tu nekakšna stanovanjska stiska, toda le kot posledica visokega standarda. Ljudje si namreč' želijo vedno večjih stanovanj. Kamorkoli se boste napotili, boste srečali številne parke in otroška igrišča z vsemi pripomočki za razveseljevanje najmlajših. Kdor bo prihodnje leto obiskal Stockholm, bo razumel, «akaj sem začel s tem, ne pa s svetovnim nogopietnim prvenstvom. Švedskega jezika se vam ni treba učiti, saj vas bodo tudi z nekoliko nemščine ali angleščine dobro razumeti. •MS tetoma pripravljen, se jie borili lami je bili prvo Pred za Je dosegel na tekinov8^ v Malmtiju v teku na 1 miljo zoPet $ zultat pod 4 minutami. Zmagal ie ^ 3:59.7 pred Angležem Piriejem, K* tekel 1:05.7. SLOVENJ GRADEC na zeleni veji Na sliki lepo vidite, kakšne so rovinjske »Višarje«. Kakšen okus pa ima višarsko »prešano grozdje«, to pa morate preizkusiti na licu mesta ... M V takšni učilnici je pač prijetno: odlični pedagogi, svež morski zrak, prijeten hlad v senci borovega gozda — kdo ne bi bil zadovoljen? Intervju z načelnikom »Partizana» Jugoslavije Fantje pa se pripravljajo za tekme v Parizu Od 5. do 6. oktobra bo letos v Pariiiziu evropsko prvenstvo v teto-^dhi. Tega prvenstva se bo udele-"da itaidii jugoslovanska telovadna refpreaenita:n,oa, v katero je bito po-8vanih po 6 Slovencev iin Hrvatov, Korisine občinske konference x Potema ko so načelnidiki in irn-oalnice partizanskih društev celj-*kega okraja opravili uspešen petdnevni tečaj v Mozirju, jih JC Okrajna zveza poslali v Ža-8feb na II. gy,minaies.trado. Ta je bil Skromna (nagrada za Požrtvovalno delo v društvih, oblini pa je načelnikom in na-PfcMi licem omogočili izipoipolnitev *'rokovnega znanja. Po tem uvo-^vodti jc Okra jma zveza »Panti-v Celju prešla na konkretno diet©, da bi po ljubljanskem ostlvalu izkoristila razpoloženje Vdruštviiih za še bolj intenzivno Hi?- Zato je v teh dnevih orga<-c črtala po občinah občinske ^oniference, ki so jim prisostvo-predstavniki partizanskih _ ruistev, ©folastii on druži>einiih. oor-*®*W'zaei j,. Na teh konferencah so Ppui robno analizirali dobre iin , strani festivala, vadlitelj-keiSa tečaja v Mozirju in splošno Problematiko partii ižanskega ^ustva v vsaki občini, obenem dat -8,0. n,akazali smernice za na-Y Ji]?1 'e delo. Konference so po dobro uspele in bodo ne-še poživile delo vseh trije Srba in in en Bosanec. Za kraj svojih priprav so izbrali. Kranj, kjer se bodo pripravljali do 19. t. m,. Naše telovadce vodijo načelnik »Partizana« Jugoslavije tov. Tatalovič, zvezni trener tov. Ivančevi e in zvezni inštruktor tov. Jurman. ŽJauimnlio na« je, kako poteka trening državnih reprezentantov. Obrnili smo se na tov. Tataloviča, ki nam ie ma vprašanje, zakaj so se odločiti za priprave ravno v Kranju, dejal tole: »Menim, da je praviOinp, ker smo upoštevali željo telovadcev samiih, ki pravijo, da jim to podnebje najbolj prija. Sicer smo imeli na po nudibo več drugih mest, kot n. pr. 2jaigreb, Vršac in Delnice. Odločili pa smo se za Kranj tudi po nasvetu starejših reprezentantov, ki so se že pred leti pripravljali v tem kraju.« »Kako pa kaj potekajo priprave?« »'V diruštveniih prostorih Partizana Stražišče se kar dobro počutimo. Zal to društvo nima dovolj orodja, ki ga pogrešamo pri naši vadbi. Zato bomo morali dvakrat ali trikrat tudi obiskati Ljubl jano, kjer bomo v študijski telovadbici našli vse potrebne naprave. Sicer pa smo v ostalem v Kranju zelo zadovoljni. Po dve uri na dan posvetimo kondicijskemu treinitngu, igramo odbojko, rokomet, tenis, večkrat pa organizirajmo tudi krajše izlete v bližn jo okolico. Pred odhodom bomo imeli še neka j skupnih treningov ter enotedenski kondicijski trening na Bledu ali Raki,« je zaključil svoje pripovedovanje tov. Tatalovič. Državnim telovadnim reprezentantom želimo v Kranju prijetno bivanje itn upamo, da jim bo prineslo njihovo prizadevno delo primeren uspeh na evropskem prvenstvu v Parizu, Javornik Nekajkrat sem se letos srečal z znanim športnim delavcem iz Slo-vemjeiga Gradca. Vem, da ste vsi že uganili njegovo ime. Kdo pa ne pozna Vinka Ca.jnka,, že pred vojno aktivnega tekmovalca im kasnejšega organizatorja. »Pridi vendiar enkrat v Sloveni Gradec, boš videl, spet je pri nas življenje.« Tako mi je dejal vsakokrat, kadar sva se srečala. Takšnim vztrajnim prošnjam se res ne moreš dolgo upirati. Moral sem si pač najti čas — in hajd v Slovenj Gradec. »Kje stanuje tov. Cajnko?« sem vprašali mimoidočega fanta, oblečenega v trenirko. Dečko je takoj stegnil roko lin mi pokami kod maj krenem. Vinko se ie odkritosrčno razveselil, ko me ie zagledal. »Prav ie, da si prišel. Čakal sem te. Sedla j £>a gremo malo okolij po mesilu, da boš videi to in ono. Pa še z nekaterimi našimi tovariši boš govoril« Pri-'druži! se nama je še tov. Zorman, društveni propagandist, iin zavili smo v mesto. TRADICIJE NE MANJKA Telesna kultura ima v Slovenjem Gradcu lepo tradicijo. Že leta 1919 je bilo tiu ustanovljeno sokolsko društvo, ki je štelo pred začetkom druge svetovne vojne okoli 400 pripadnikov. pa tudi športno življenje je bilo tu močno razvito, zlasti kolesarstvo, ki je itneilo v svojih vrstah predvojnega državnega reprezentanta, pokojnega Janka Gregoriča, Po osvoboditvi se je kmalu raz-maihmlilla tudii nova fizknttunna organizacija, saj je bilo FD Slovenj Gradec ustanovi jemo že junija 1945. Tiri mesece kasneje ie društvo priredilo doma veličasten nastop (od 7 do 9. septembra 1945), na katerem se je zbralo okoli 1500 fiizikui-turnikov in 4000 gledalcev. Tako je šlo nekai let, potem pa je nastopila kriza. Nekateri stari in izkušeni teilesnovzgoini delavci so sie umalkniilii iz društva, vanj so prišli posamezniki, ki so s svojimi posegi društvu bolj škodovali kot koristili. Društvo ie zašlo na rakovo pot, drselo je boli in boli navzdol, članstvo je nazadovalo, ni bilo več redne vadbe, ni bilo več prireditev. Pripetilo se je celo, da so pionirji prišli v telovadnico, pa ni bilo vodnika od niiikjer. PREBRODILI SO KRIZO Lainii pa je društvo srečno prebrodilo krizo in stopilo na novo pot. Tovariši v političnih forumih so' spoznali, da takšno stanje ne more viladiaiti kar naprej iin da nli vseeno, če partizansko društvo bedno životari ali pa uspešno razvija svojo dejavnost. Kmalu so bila rešena razna sporna vprašan ja in lahko rečemo, da je »Partizan« danes spet v dobrih rokah, Že samo imena preizkušenih in požrtvovalnih športnih delavcev, kot so Cajnko, Kanduč, P ruš Karel, Debeljak, Levovnik, Štmmberger, Zorman, Več-kova in drugi, nam jamčijo, da društvo ne bo znova- zaspalo. Če k temu dodamo, da uživa društvo danes vso podporo političnih forumov,-potem res ni razloga, da drušvo ne bi prišlo na zeleno vejo. Letos je društvo že izvedlo uspelo akadiemiijo in še nekaj manjših prireditev. Močno je dvignila zanimanje tudi knjiga »Telesna vzgoja treh dolin«, ki je ugledala beli dan pred dobrini mesecem. V knijigi je dobro orisan ves razvoj telesne kulture od prvih začetkov do danes v Mislinjski, Mežiški in Dravski dolini, kar daie knjigi zares trajno vren-ost. V društvu sedaj redno vadiio vsi oddelki, ki štejejo nekaj naj 250 pripadnikov. Toda odborniki »Partizana« pravijo, da hočejo še letos dvigniti število članstva na 400. Upajmo, da bodo v teh prizadevanjih uspeli. Zaira/ ni vež Sveta? Nobeno društvo mi tako vzorno, dia ne hi moglo doseči še lepših uspehov. Tudi v Slovenjem Gradcu ho treba še marsikje krepko poprijeti za delo, da bodo uspehi še večji. Prvič i v mestiu imajo še izpred vojne krasen bazen. Tik ob robu gozda leži ta lepa športna naprava, ■ da je zlepa ne najdeš enake. Ob lepih dnevih je tu kopalcev dovolj, ni pa človeka, ki hi mladino naučil dobro in pravilno plavati, tako dia bi se najbolj nadarjeno hoteli v tem zdravem športu tudi izpopolnjevati, Zaključek: društvu ie po-teben izkušen vaditelj za plavanje. Drugič: rešiti bo treba vprašanje nedograjenega stadiona. Predvsem bi bilo treba gradnjo dokončati, saj je mnogo že dovršenega. U>gaski so baje že na železniški postaji, tudi kamen za robnike sem videl (baje Obisk po celjskih partizanskih društvih Do jih bo vsaj 1000... Celjska občina ima na svojem področju trenutno pet partizanskih društev, vendar vseh pet društev mirna niti 1000 pripadnikov. To prav gotovo ni razveseljiva ugotovitev, kajti celjska občina ima precej nad 30.000 prebivalcev. V mestu imajo dve društvi: Olje-mesto in Celje-Gaberje. Prvo ima 282 aktivnih članov, drugo pa 263. Obe" društvi imata lepi telovadnici, gabersko celo dobro telovadišče. Vendar delo v društvih še ni takšno kot bi želeli. Res je sicer, da imata obe društvi redno vadbo in dia tekmovalci dosegajo na raznih prireditvah lepe uspehe, vendiar s tem že ne moremo biti zadovoljni. Mestno društvo ne more biti zadovPlimo s socialnim sestavom članstva, kajti močno primanjkuje delavske mladine. V upravnem odboru primanjkuje delavcev, ni 'prave harmonije, komisije so le bolj na papirju, primanjkuje vaditeljev. Že več let se društvo trudi z gradnjo letnega telovadišča v Kersnikovi ulici, ki pa še sedla j ne služi svojemu namenu. Premalo ie pač pridnih rok pri prostovoljnem delu. V Gaberju je stanje nekoliko boljše. Upravni odbor jie še kar dober im številen. Isto velja za vaditeljski zbor. Vendar tudi to društvo zajema še vse premalo celjske mladine. V obrobnem predelu mesta proti Laškem je vzniklo mlado društvo na Polulah. Čeprav društvu primanjkuje izkušenj, vodnikov im materialnih sredstev, se ie kar dobro izkazalo, saj šteje 112 telovadcev. Življenje v društvu je precej razgibamo, razvijajo bogate oblike dela. ki pritegujejo mladino v društvene vrste. V vzhodnem delu mesta, že prav v kmečkem okolju, sta še dve društvi: prvo v Ljubečni, drogo v Škofji vasi. V Ljubečni ima io le nekaj nad 40 mladine, delo je zelo neurejeno. priman jku je vodnikov in prostorov za vadbo. Mladina si ureja letno delovadišče, vendiar se že ne znajde im id ie treba pomagati. V Škofji vasii je okoli 70 članov; dleto je precej kam,pan iško in odvisno pač od vodnikov, ki jih je tudi zelo mailo. V celjski občini je že precej krajev, kjer bi se lahko razvila partizanska društva. Predvsem velja to ža štore, pa tudii v Šmartnem, Ložnici, Medlogu, Baibnem in Ostrožinn bi lahko sčasoma ustanovili društva. Mladine je povsod dovolj in si na vaških travnikih sama najde »športno udejstvovanje«. Treba bo torej še precej pridnih rok, požrtvovalnih vaditeljev in boljših materialnih pogojev, da bo število aktivnih pripadnikov doseglo vsaj 1000. Jug Karel tu in tam kakšen kamen »mrkne«, če pač kdorkoli potrebu je zase podobno gradivo). Torej. primanjkuje le še pridnih rok in pa neka i fi-načnih sredstev. Tudi lastništvo tega objekta še ni rešeno. Im tretjič: Le zakaj neki so pri občini ukinili Svet za telesno kulturo. Morda so pač misliti: »En svet manj. zato pa bo tudi manj izdatkov.« No, če je bilo res tako, potem je takšno Baziran j e precej kratkovidno. Gre pač za načelno vprašanje : če telego kulturo priznamo in jii odredimo v naši družbi določeno mesto, je treba za to tudii neka j dati. Kdo pa bo imel koristi od smotrne telesne vzgoje, če ne sama mladina in prebivalci Slovenjema Gradca. Torej, če bo imela od tega koristi družba, mora družba za to dejavnost tudii nekaj prispevati. Konkretno: občina bo morala det sredstev uporabiti tudi za dvig telesne kulture. Sai ne gre za to, da so že prvo leto ta sredstva kdo ve kako visoka. 'Vemo. da je povsod dovolj potreb. Toda nai bodo ta. sredstva prvo in drugo leto vsaj minimalna, pozneje bodo/že večja. To končno ne pozabimo, da je naloga svetov in komisij za telesno kulturo, skrbeti i za šolsko telesno vzgojo i za dejavnost v množičnih organizacijah. Povsod, kjer so Sveti dobro delali, so imele šole iin organizacije od njih koristi (za primer vzemimo dejavnost Sveta v Kopru, o čemer smo pisali v eni prejšnjih številk). O tem nai pač tudi v Slovenjem Gradcu dobro razmisli jo. P. I. Ali ste že poravnali Uspel tečaj v Radečah Prejšnjo soboto ie bil v Radečah pri Zidanem mostu uspešno zaključen 14-dinevmi tečaj za orodne telovadce. k ga je priredila Okrajna zveza »Partizan« v Trbovljah. Pod vodstvom naših znanih strokovnjakov Finca, Urbanca, Ermana, Furlana, Zoričeve je 32 telovadcev in telovadk i'z Sevnice, Krškega, Radeč in trboveljskega.revi rja precej izpopolnilo svoje znan ie. Vse priznanje gre tudi diraštvu »Partizan« Radeče qb papirnici, kakor tudi tovarni papirja, ki ie izkazala tečajnikom vso možno pomoč. F. D. ^Qymond Lambert: REKORD NA HIMALAJI ^■c d tem se bosta odpravila Lochmatter in Juge k Men-e J* Wu, da raziščeta ta prelaz, čez katerega je šel jCa, ra* sam leta 1951 Shipton v nasprotni smeri in o Ai °.rein ne vemo prav nič drugega kot to, da vodi k u e v dolino Namče Bazarja. Denis bo ostal v taborišču, da dopolni fotografiji® ”a *em področju in nadzoruje nadaljnje priha-Vsi sahibi so prejeli pošto in zdaj jo bodisi na sonce, bodisi v šotor. ^jub^r°-^na P'sma’ P0lna nežnosti in tesnobe dokazila Pot GZn*. a*‘ prijateljstva, ki so opravila brezkončno f0ll)°Vaaip> da nas dosežejo — štiri ali pet dni z leta-shn S lfinatst dni pa so jih nosili sli, ki nas nepre-Jabo° -ZaS^e^u^ej°’ a nas nikoli ne najdejo v istem 8ken.riSCtV .Uživam ob tem čudežu: iz daljnega pisem-a nabiralnika na Champs~Elysees ali na Angleški 8red° Prebirat, promenadi* so nas ti lističi papirja končno našli v osrčju divjih gora. Pozno popoldne so vsi kuliji tu, celo oba nosača, o katerih sem govorila in ki sta danes opravila dvakratno pot od taborišča na planini do sedla in dvakratno pot od sedla do jezera: to predstavlja v celoti 1500 metrov višinske razlike pri vzponu in prav toliko pri sestopu. Eden od njiju je Cita, nenavaden mladenič, ki me spominja na lepe rimske sužnje iz amerikanskih filmov. Ima lepo, drobno glavo s profilom kot na medaljah, ki jo krase kratki, nakodrani lasje. Nemarno odpeta obleka razkazuje prsi. Njegova vzdržljivost je nevsakdanja in pulz ima kot kak šampion! To je Fausto Coppi kulijev. 78 utripov žile, ko pride s tovorom Ln 48 utripov uro po naporu .. .1 . Še več! Dvori neki šerpinji iz Bedinga, ki nosi za nas v isti ekipi. Ker pride vedno med prvimi, v naglici odloži svoje breme in teče navzgor ali navzdol svoji izvoljenki nasproti. Odvzame ji tovor, ona pa jo vsa nasmejana drobi za njim in iz žametnih oči ji švigajo plameni in obljube. * Obalno sprehajališče v Nici. (Op. prev.) Fantje ga na moč občudujejo. Vprav nadčlovek pa mora biti, če po teh prekomernih naporih ne razočara kraljične svojih sanj... 28. september Zjutraj odideta oba sla proti Katmanduju. Razen pisem nosita še magnetofonske navitke, ki nanje registriramo za Radio Ženevo kakor pač pri svojem napredovanju moremo. Juge je izgubil iz kočnika plompo in si ga rajši pusti izdreti. Naš tubib Lochmatter se z veseljem spravi nadenj in Denis filma prizor. Franz dela kar na veliko, kajti sinoči je prav tako drl zob nekemu kuliju, ki je postal ob pogledu na klešče dobesedno zelen od strahu. ENAJSTO POGLAVJE Tekma z oblaki Ta čas pripraviva z Lambertom hrano in potrebni material za dva raziskovalna pohoda. Opoldne se najesta obe ekipi ocvrtih krompirjevih rezin in riževega narastka, kar je velika specialiteta kuharja Tondupa, potem pa se ločita. Lochmatter, Juge in njuni trije šerpe odidejo iskat Menlung La. Ob naši anketi »Ti povej, dragi bralec1« " ■_ /V Brala so zadovoljni s »POLETOM" Pelc p°d 2:5a0 ! V zadnji številki smo pričeli z analizo naše ankete »Ti povej, dragi bralec« Danes bomo na kratko obravnavali še rezultate preostalih vprašanj in napravili nekaj splošnih zaključkov. Zanimalo mas je, kakšen podlistek bi Mil mied našimi bralci najbolj zaižellen. Odgovori na 6. vprašainjie ankete so prinesli jasno prednost nogoniieitm. Za ipodlistek i;z nogometa je bilo 242 brailcev, za atletskega 102. za boksarskega 81, košarkarskega 79 itd. Mnogo srno si obetali! od naslednjega vprašanja, kjer naj hi udeleženci ankete povedali, kakšne nove rubrike si želijo v »Poletne. Mnogi na to vpr sanje sploh niso odgovorili, med ostalimi pa je bilo največ glasov za šah. Tudli rubritka »‘Vprašanja in odgovorit ozliirom-a »Pogovori z bralo!« ima dovolj zagovornikov. Večje število glasov je zabeležili.še športni humor, ocenjevanje najboljšega športnika tedmia, motorizem (pri tem so bralci verjetno mislili n-a povečanje te rubrike, ki v našem listu že obstaja). Osmo vprašanje naj bi nekoliko razčistilo vprašanje, kakšne naj bodo in koliko naj bo mednarodnih vesiti. Velik ded anketirancev meni, da bi morali povečali obseg mednarodnih vesiti, število tistih, ki se jim zdijo preobširne, pa je malenkostno. S tem vprašanjem smo hoteli ■ugotoviti tudi ali se naši bralci' bolj ogrevajo za rezultate -ali za zgodbe iz mednarodnega športa. V odstotkih je končni rezultat tega vprašanja naslednji: več mednarodnih vesti 18.7, več rezultatov 30.8, več zgodb 217.6, primerno v dosedanji obliki 10.4, man j mednarodnih vesti 0.6 odstotka. Slik je dovolj Morda je kdo pričakoval, da se bodo brallci odločili za bistveno povečanje števila športnih sliik v »Poletu«. Toda anketa ni dala takšnega rezultata. Več slik zahteva le 30.6 odstotka bralcev, ki so odgovorili na anketo. Za zmerno povečanje je 16%, proti povečanju slikovnega materiala na škodo besedila pa je kar 432 %. Nagradni natečaj je tudi imel poti eb no vprašanje. Zanimivo le bilo izvedeti predvsem to, 6e so bralci boi i za dosedanji način, t. j. eno večjo nagrado, ali za delitev nagrade. Etose dan ji načini je dobil malenkostno p red nos t pred delitvijo nagrade. Splošna ocena — dobro Udeležencem ankete smo dali tudi možnost, da govorijo ne samo v okviru postavljenih vprašanj, ampak pač o vsem. kar se jim zdi potrebno. Tako smo dobili mnogo zanimivih predlogov in sugestij in si lahko tudi ustvarili sliko o tem, kakšno mnenje imajo naši bralci o »Priletlu«. Prizna ti moramo, da. smo pričakovati precej več kritike. Splošna ocena bralcev je torej precej zadovoljiva, kar nas seveda lahko samo veseli. Predlogov za zboljšan j e torej ne manjka tip v okviru možnosti bomo poskušali precejšen del teh predlogov tudi uresničiti. Seveda pa nastopa tudi mnogo objektivnih težav. P'rvJugo-cupt p IV. skupini, kjer sodelujeta oba slovenska predstavnika, ŽPK Ljubljana in Triglav (Kranj), ni imelo srečnega konca. Klubi so se več kot mesec dni sporazumevali za skupen datum troboja, na katerem bi pomerili svoje moči. Organizacijo je prevzel ŽPK Ljubljana in končno postavil edini možni datum, na katerem bi lahko sodelovali osi trije klubi —'8. avgust (tekmovanje v skupinah bi moralo biti 3icer že končano do 5. avgusta). Zadnji dan pred tekmovanjem pa je organizator sprejel od obeh ostalih udeležencev troboja odpoved. Zagrebški Naprijed je popolnoma odstopil od tekmovanja tjugo-eupat, medtem ko se kranjski Triglav ni strinjal z datumom tekmovanja, čeprav je zanj vedel več kot osem dni. Razlog, Pred letošnjim prvenstvom Sloveriije v plavanju KAMNIK V VODSTVU Letošnja prvenstvena tekmovanja v plavanju se kar ne morejo razživeti. Doslej je bilo v podrobnih H: gah le nekaj srečanj. V gorenjski plavalni lig: so bili na sporedu 4 nastopi in po teh nastopih se je prebil v vodstvo Kamnik pred 1 rigia-v-om II. in Prešernom iz Radovljice. Pretekli torek sta se med seboj srečala Prešeren iz Radovljice in Triglav II. Gostje iz Radovljice so zmagali z 11 točkami razlike iri se tako revanširali za poraz v prvem srečanju, medtem ko so »vaterpolisti Triglava zabeležili dvoštevi-lčmo zmago s 13:2 (7:1). Letošnja osrednja plavalna prireditev v Sloveniji — republiško prvenstvo v plavanju — bo sredi prihodnjega tedna v Trbovljah. To-tek-movanje, na katerem se bodo zbrali vsi najboljši slovenski plavalci, bo poleg prvakov v posameznih disciplinah plavanja dalo tudi moštvenega prvaka med klubi. Lani je prvikrat osvojil prvenstvo kranjski Triglav, ki ima tudi letos največ izgledov, da se uvrsti kot najboljše slovensko moštvo. Mnogo 'x>lj privlačne bodo letos borbe med posamezniki, kjer pričakujemo dobre rezultate, saj bo to zadnja pri skušnja najboljših slovenskih plavalcev pred državnim prvenstvom. Favoriti so večji del že znani, pa vendar se tudi tu in tam lahko zgodi nepričakovano presenečenje. E'oglejmo, kdo so favoriti in njihovi tekmeci. 100 m prosto: Kocmur (Triglav) 1:00,9. Kocmur je z zadnjim -startom v Kranju dokazal, da je brez dvoma naj,hitrejši slovenski plavalec, ki ima ne samo izglede na prvo mesto v Sloveniji, temveč tudi na dober plasma na državnem prvenstvu. Res, da je proga 100 m prosto taka disciplina, kje.r so presenečen.ja najbolj pogosta, toda menimo, da je Kocmur letos favorit štev. 1. Njemu »za petami« bod-o Kašni k (T) 1:02,3, Drofenik (Branik) 1:04,0, Brinovec (Triglav), Goršič, Gašperin, Ver gel j, Poljanšek (L) in drugi. 400 m prosto: Brinovec (Triglav) 4:55,8. Novi slovenski rekorder, mladi Lado, je morda še z večjo gotovostjo favorit na tej progi kot njegov klubski tovariš -na 100 m prosto. Lanskoletni prvak Goršič se bo moral zadovoljiti z drugim mestom, kjer mu bo tekmec Košnik, ki je letos mnogo hitrejši, kot lani. . 1500 ni prosto: Brinovec (Triglav). Na 1500 m prosto letos še nismo imeli nobenega tekmovanja. Zelo verjetno pa je, da bo položaj »a cilju precej sličen onemu n a • 400 m prosto. Z zanimanjem pričakujemo letos prvi start Brinovca na tej progi. Po sijajnem času na 400 m prosto lahko upravičeno pričakujemo uresničitev napovedi njegovega trenerja — pod 20 minut. 200 m prsno: Pelc (ŽPK Ljubljana) 2:49.5. Na 200m prsno imamo dva plavalca, ki močno odstopata od vseh ostalih udeležencev. Janez Polc, ki je prv-ikrat plaval pod 2:50, ima tekmeca v Ladku Zrimšku, ki ima letos svoj najboljši čas 2:53.6. Vs>i ostali tekmovalci daleč zaostajajo. 200 m metuljček: Poljanšek (ŽPK Ljubljana) 2:50,0. Prav sličen položaj kot v prsnem slogu, je tudi v metuljčku. Poljanšek je favorit št. 1, njegov tekmec zopet Zrimšek, vsi ostali pa močno zaostajajo. 100 m hrbtno: Goršič (ŽPK Ljubljana) 1:13,5. Lanskoletni štirikratni slo-venski prvak Andrej Goršič ima let-os zagotovljeno prvenstvo le na 100 m hrbtno. Tekmeca sta mu kluski tovariš Gašperin (1:16.6) i-n Matjaž Brandner (Bi) a časom 1:13,3 Ženske — 100 m prosto: Koncilja (Triglatv) 1:17,4. Državna reprezentantka Bartoka Koncilija ima letos n-a 100 m prosto najboljši čas v Sloveniji. Sklepajoč tudi po lanskih veiliikiiih uspehih, bi morala biti Bartoka favorit št. 1. Fa vendar bo proga 100 m prosto za ženske med najszaindmiviejšiimi točkami letošnjega prvenstva, kajti moči s-o zelo izenačene. Horvatova (1:183), Čebul jeva (1:19,8), Grozina (1:20,4), šušni- kova (1:21,6) in Čolnarjeva so tekmovalke, ki s-e bodo z Rartoko trdo spoprijele in težko bi bilo danes določiti vrstni red teh tekmovalk. 400 m prosto: Koncilja (Triglav). Čeprav Koncilja letos še ni startnin na 400 m prosto, je na tej progi z gotovostjo favorit št. 1. 200 m prsno: Tominšek (ŽPK Ljubljana) 3:16,6. Tominškov a letos verjetno ne bo imela težkega dela, da bo osvojila prvenstvo Slovenije. Njena borba bo predvsem s časom. Med najboljše plavalke prsne- ki so ga navedli Kranjčani, je bil o tem, da nastopajo njihovi plavalci prihodnji dan na republiškem prvenstvu o materpolu! Tako so o četrtek zvečer na Koleziji startali samo plavalci Ljubljane, med katerimi se je ponovno odlikoval Janez Pelc, ki je na 200 m prsno dosegel nov slovenski rekord s časom 2:49.6. Poleg njega so dosegli boljše rezultate še Poljanšek 200 m metuljček 2:50.0, Goršič in Gašperin na 100 m hrbtno z 1:14.5. oz. 1:16.6, Tominškooa na 200 m prsno 5:19.4. Poleg svojih najboljših tekmovalcev so v moštvu Ljubljane nastopili tudi nekateri mladinci, med katerimi so se najbolje odlikovali pionirka Aplenčeva na 400 m prosto s časom 7:06.6 in Dekleva na 200 m prsno s časom 5:15.6 ga sloga pa se je letos uvrstila mala pionirka Breskvarjeva iz Krškega, kateri lahko prognozira-mo drugo mesto. Z Rodetovo (Lj), Vukičevo (Tr) in Pirčevo (11) bo imela najtršo borbo. 100 m metuljček: Koncilja (Tr) 1:22,2. Tik pred odhodom naše reprezentance v London je Koncilja dosegla nov slovenski rekord na tej progi. Zadnje tekmovanje Triglava z Mladostjo je pokazalo, da je Koncilja v formi nekoliko padla, vendar jo še vedno prognoziramo kot favorita št. 1. 100 m hrbtno: Pelan (Kam) 1:31,0. Pela-nova bo letos že dvanajsto leto branila naslov najboljše plavalke hrbtnega sloga v Sloveniji. Res, da letos ni mnogo trenirala, tako da so ji z rezultati za petami mllaida Tr-boveljčanka Kočarjeva, Vauhnjkova (Br) in Hočevarjeva (II). Bolj poredkoma slišimo o gradnji raznih športnih objektov, ki jih je v zadnjem času vse več. Gradnja tu, gradnja tam. toda nihče ne ve, s kakšnimi težavami in problemi so se morali boriti graditelji. Že več let tožimo, da v Ljubljani nimamo dirkališča za motorne in kolesarske prireditve. Zveza za konjski šport se je menda že deset let zaman trudila poiskati primeren prostor, kjer bi se ta šport lahko nemoteno razvijal. Končno jim je vendarle uspelo. No, in danes jenjiliova bodočnost zagotovljena. jtfe o£l Jmd HIPODROM Vendarle so nagli primerno zemljišče, ki so ga začeli takoj urejevali. Gb Savli je, pri Stožioah. Kako so .poteka® dogodki okrog gradnje tega športnega objekta, je precej zanimiva zadevo. Obrnili smo s-e na Zvezo za kon jski šport, ki-eir nam ie tov. Ančka, kii že leta itn Leta neutrudljivo de-lia zia razvoj našega konjskega športa, povedala _. ves »dramatičen« zaplet pni gradnji tega težko pričakovanega hipodroma. »Končno ga vendarle imamo,« je začela pripovedovati, »Danes smo ponosni na gradnjo tega objekta. Toda, če hi vedeli, -koliko ie bilo ie vloženega truda, potem bi spo- znali, da ni bila to lahka stvar. Že deset let se pehamo za denarjem, z-a lokacijo in konec koncev, da bi možnosti še kolesarje gradnjo tega ob- pritogniili po itn motoriste jekta,« »Ko že govorite o motoristih in kolesarjih, nas zanima, kakšen odnos so imeli prav onii do gradnje, ko ste začeli s pripravami?« »Odlašali so, enkrat so bili za to, drugič pa spet ne, tako da smlo ostali sami z vs-em b nem en e m na svo jih rameih. Tod-a kl jub temu smo ugriznili v tolsto jabolko sami im dameis so se že poka zal e oblik e bodočega mogočnega hipodroma.« V Ljubljani 3 drsališča? Koliko lot že tarnamo v Ljub-Ijiaim za tem športnim objektom? Saj j-e že smešno odgovarjati. Naši drsalci ne morejo več napredovati pod takšnimi pogoji. Nekaj čaisa smo samo pisali, da bi Milo pametno zgraditi u metino drsališče, ker to zahteva razvoj drsalnega šporia 'iin podobno. Potem so se oglasili različni funkcionarji, kii so si verjetno že zbrusili pete iin ogulili vse kljuke vrat, ko so^ začeli ta problem riniti z mrtve točke, Toda v-se zaman! Končno pa smo lani vendarle slišali, da je blizu dan, ko bo tudi ljubljanskim drsalcem ugodeno. Pri hokejskem klubu »Ljubljana« OLIMPIJA be debila lepše igrišče Kolikokrat smo že grajali upravo košarkarskega kluba Olimpija, češ dia me poskrbi za varnost gledalcev, Zanimanje za košarko ie vedno večje, igrišče, predvsem pa tribune, pa ne ustrezajo več današnjemu hitremu razvoju te_športne pamo-ge. Treba je bilo najti pot iiz tie zagate. In našli so jo. Verjetno ste že videli, kako pridne roke miladtili ljudi kopljejo, zasipavajo in grabijo zemljo in pesek pod Čeki novi m grado-m. Gliimipija bo dobila novo igrišče, veliko, lepše, boljše in večje. Gledalci bodo prišli na svoj račun, saj bodo končno vien-darle n-a lično zgra jetrnih tribu- nah z večjim veseljem opazovali dogodke na igrišču. Toda, kar takoj moram-o spet povedati, da tiudi tega igrišča n-e gradijo brez določenega smotra. OLG Ljubljana skrbi še za športne naprave, vendar vse v okviru skupne gradbene dejavnosti. Tudi to igrišče Olimpije bo dograjeno po načrtih naših urbanistov, ki imajo vsak k-otiček Ljubljane ir njene daljine okolice že točno odmerjen in preračunan. Prav gotovo pa je zadnji čas, da dobijo košarka rji Olimpije pravi »akademski« prostor, ki jim po vsej pravici pripadla I‘n tega bodo prav kmalu imeli, s-e je za gradnjo umetnega drsališča zanimalo več Ljudi. Še najbolj jie bil agilen dr. Bettetto, ki je hotel na vsak način ta problem rešiti že lani. Seveda ie svojo besedo povedal tudii luž. Bloudek, ki ie bil mnenja, dia bi bila prav posrečena zami-s-el zgraditi umetno drs-allišče ob klavnici, kjer so že na mestu hladilne naprave. Todia od vsega tega ni ostalo drugega kot želja. Spet pa so s-e pojavili navdušeni drsalci, ki so bili mnenja, da ie potrebno -drsališče zgraditi nekje na severu Ljubljane, vseeno k j-e. Zagovarjali so misel da bi ga bito tu pan.et.no graditi zato, ker je peščen teren iin so seveda zato stroški veliko manjši. Vendar tudi iz t-e molke ni bilo kruha. Kako se bo ta problem vendarle rešili, pa smo siliša-Ii pred dnevi od tistih ljudi, ki še najbolj poznajo športno gradnjo v n-aš-i republiki. Kar takoj naj povemo, da bo-mo imeli v Ljubljani umetno drsališče. Kdaj. točno danes še ne moremo reči. Vsekakor pa v bližnji bodočnosti, kajti vsa gradnja, tudi športna, se mora prilagoditi ekonomskim zahtevam našega družbenega plana. Zato je danes odveč tarnati, češ, b»mo ali ne bom-o imeli umetnega drsališča, ker ie že sklenjeno na merodajnem mestu, da bodo. končno tudi drsalci dobili svoj »življenjski prostorček«.^ Torej, le nekoliko potrpljenja še, in tudi v Ljubljani bodo drsalke zarezale umetni led. »In koliko gledalcev bo lahko spre jel ta stadion ?« »Če ho -potrebn-o tudi okrog 50 tisoč. Tribuno pa boni-o zgradili verjetno za 15.000 do 20.000 gledal- • cev, ki bodo lahko »kulturno« sedeli -tn opazovali konjske dirke. Seveda pa bomo tudi za druge prireditve odstopiti hipodrom, kakor za različne množične manifestacije, telloviadine nastope, festivale in podobno. Toda le proti odškodnini,« j-e odločno pribila marljiva Ančka. Kar razumeti ne moremo, kako da niso miti kolesa rji niti motoristi našli prave poti do funkcionarjev pri Zvezi za ikon iški šport, ki danes upravičen-o triumfi ra jo. Odveč bo -torej visaka tožba n-a račun dirkališča, saj so tokrat zamudili zares idealno priložnost. Kaj |e s skakalnico MA GAIETOVIM? »Kdor tiu mimo gre, še ne pogleda me,« talko pravi narodna pesem. Prav res, n-a skakalnico v Šiški, kii je bila pred leti atrakcija Ljubljane, se danes nihče n-e spomni in, kratkamiato, kakor pravijo s-amii smučarji, je niiihce m iti n-e povoha. Torej, kako j-e s tem objektom? Pred leti se nam ie zelo mudilo zgraditi skakalnico, ki bi ustrezala zahtevam in žel jam vseh smučarjev. In zgadiiM so jo! No, in danes? Upravičeno se pritožuje jo okoličani, češ da so ta objekt zgradili brez pravega oiilja, ker služi le za eno all-i dve prireditvi na leto. Res to talko, če pogledamo stvari globlje. Tudi to gradnjo je potrebno ali popraviti in dograditi, ali pa vse s-kup-ai podreti, da ne bo nepotrebne jeze. Na zboru volitoev so ? Zg, šiški sklenili, da bodo vendarle skakalnico olepšali iin dokončno preuredili. In spet ie bilo treba Prl preureditvi upoštevati ne samo skakalnico, temveč večji športni objekt. kj na: bi služil vsej okališkj mladimi z-a različne športe Sklenil'1 torej, da bodo miiimo skakalnice izteku uredili še igrišča za odbojko in košarko, slačilnice, higienske naprave itd. Po v-sei verjetnosti bo tam verjetno že v hlačni1 bodočnosti zgrajeno šolsko poslopto in mladina se bo vseh teh naprav koristno posluževala. s-o na Kot nalašč za pionirje Ko so v stsaškl nogometni podzvezl organizirali" pionirsko komisijo, so brali tudi sekretarja Draga Stimca vsej verjetnosti ie Stlmac po rasti manjši nogometni funkcionar pri Visok je komaj 111 cm. študent prava, sicer pa topo naj* nas- Po poklicu J8 strasten nogometni navijač in zlasti rad obiskuje ni reke tekme. Ce ga primerjamo rasti, potem moramo reči, da družbo s pionirji kaj primeren .. 1- *» T V O ' Malo uspeha za Slovence V sredo se je zaključilo XIII. državno Prvenstvo v streljanju, na katerem letos Slovenci, vsaj v moštvenem tekmovanju, Mso dosegli preveč zadovoljivih uspehov. Tekmovanje pa je bilo dokaj kvalitetno in je bilo doseženih tudi nekaj državnih rekordov, med njimi moštveni 7 streljanju z vojaško puško, ki ga je . dosegla Hrvatska z 2419 krogi pred Slovenijo z 2408, kar je tudi bolje od državnega rekorda in nov državni rekord 7 streljanju z malokalibrsko puško, ki je med ženskami dosegla Ra divo j e-Vičeva (Srbija) s 567 krogi. Vendar pa tudi nekaj svetlih točk za Slovence. Slovenski mladinci so v moštvenem tekmovanju z vojaško puško osvojili naslov državnih prvakov s 1152 krogi. Mikolič z 242 in Jeglič z 239 krogi Pa sta dosegla drugo in tretje mesto. Lepo presenečenje sta pripravila tudi Delorenzo s precizno pištolo in Rems s težko precizno puško, ki sta postala državna prvaka. To je tem pomembnejše zato, ker so Slovenci prispeli na prvenstvo prepozno in so jim šele kasneje dovolili nastop. Državni prvaki so postali: pionirji — malokalibrska puška: Paunovič (Sr) 249, Srbija 1445, ženske — malokalibrska puška: Radivojevič (Sr) 587, Srbija 2747, Člani — vojaška pištola: Krnjanski (Sr) 492, Srbija 2360, precizna pištola Delorenzo (Sl) 522, težka precizna puška Rems (Sl) 1085, Titova tarča Stojanovič (Sr) 510, Hrvatska 2419, hitro streljanje. Lukarev (M) 10/82, Makedonija 49/311, mladinci — vojaška puška: Jozič (H) 246, Slovenija 1152, malokalibrska puška Jozič (H) 564, Hrvatska 2792. Pet mirni z DOLORENZOM in REMSOM te vendar imamo dva državna prvaka v streljanju. To sta tudi znana motociklistična tekmovalca Delorenzo in ^sms. Kratek je bil Intervju z njima, 1 vsakim po pet minut. Deiorenza smo dobili po telefonu. pravkar se je pripeljal s službene vožnje. »Zakaj pa pravzaprav gre?« je povprašal. »Za kratek razgovor o tvojem uspehu v Zagrebu«. »No, šaj res, dajali so me že v arhiv. Obetali mi niso nobenega posebnega UsPeha več, kajti v Švici sem v ostri 'nednarodnl konkurenci dosegel le povprečen rezultat. Toda moja olimpijska Pižtola me to pot ni razočarala. Črni Mariborske vesti . Veslaškemu prvenstvu Slovenije, kl ga je preteklo nedeljo organizi-*al VK Branilk., je prisostvovali tudi Predsednik Veslaške zveze J u gosta-yije admiral Tuta, ki se je pohvalno plazil o brezhibni organizaciji, po-hvalil kvaliteto slovenskih veslačev ln obljubil, da bo VZJ z vsemi razpoložljivimi silami pomagala sloven-^'Un klubom pri njihovem delu. 1 ^Vhnična komisija Teniške zveze " goslavije je razpis turnirja za vt '3(tinsko drž. prvenstvo poslala v pribor dan pred pričetkom turnir-Čeprav je bilo na občnem zbo-u TESAJ sklenjeno, da bo to preostro letos v Zagrebu, bo v Tuzli ?c, 9-do 11. avgusta. Branik je na _ .kovanje poslal mladince Cerni-fPja, Dolečka in Horvata Boruta ter Jedilniki Lovrec Helleno iin Kačič-Pikovo. Letošnje državno prvenstvo v te-l 511 2a člane in članice bo v Mari-od 28. avgusta do 1. septembra. ^ .tej priložnosti bodo prvič igrali n n,s na novem centralnem stadio-P. kj ga je Branik uredil v Ljudje1*1 vrtu. ’ ^k.igaško moštvo Branika, ki bo le-‘nastopalo v L nogometni coni, vodstvom trenerja Slavka Kodr-marljivo trenira. Pred priičet-g m prvenstvene sezone bo imel več prijateljskih tekem z ^ ,‘on.inii moštvi, nekaj teh bo pri-Jenih zvečer, ker je stadion v (Paškem vrtu opremljen s prav ' 'N) razsvetljavo. žitndu bazen- Mai - leta 19...? ni poitrebno še posebej do-samo neprekiintfein tre-..biilpeljo tudi piliavailca do vrni tj 1 “a rieziulltaitov. Teih' v Ljubija-mavateiijie morejo doseči, ker ni-P«lga piaviilnega , zimskega plaval-UTrvei(. ®azen,a- Kiakoir dlraailei za ve%n® ^isailišče,. tako se tudi pla-objei/^r^ka in leta borijo za ta vee 'kaže, dia bodo tudi oni lakujf ’ sbi} • amo izvedeli, da bodo eikiiOj Ze ^e.z nekaj let tudi v zim« 6viq: m^seoih resno izpopolnjevali ttastirj a(n »e priipravijalli za P^dia., - na.viiišku svoje sezone. Pred Pra«lkDlllm, i® bil v Beogradu posvet tr€|v Jankov. Ugotovili so, da bo p , vadi za športne objekte medij; veniti, ki se bodo odslej gira-bonjio Pacntmo po republilkiab, Zato gna morda ob letu osorej spet spomnil, da bi bilo dobro v nogometnem tekmovanju kaj »predelavah«. T. B. Na atletskem tekmovanju v Clevelandu je prišlo do velikega presenečenja v metu kopja, kjer je domala nepoznana metalka Marjorie Larncy dosegla z rezultatom 57.19 m nov svetovni rekord. Dosedanji rekord v tej disciplini je imela ruska atletinja Konjajeva s 55.47 m. Nemški atlet. Manfred Germar je v Kob-lenzu dosegel s časom 9.5 nov evropski rekord v teku na 100 y. Dosedanji rekord je bil 9.6 ter je pripadal Angležu P>aiieyu in samemu Germarju. * Na svetovnem prvenstvu letalskih jadralnih modelov, na katerem je sodelovalo 70 modelarjev iz 20 držav, so jugoslovanski modelarji dosegli izreden uspeh. Slobodan Ba-biič je bil med posamezniki prvi, Mustava Hadzovič pa tretji. Med reprezentancami je Jugoslavija na drugem mestu s 7 točkami manj kot Sovjetska zveza. ODBOJKA V HOČAH Hoče 11. avg. Na odbojkarskem turnirju v Hočah so bile lepe in zanimive tekme. S-odelovali so Fužinar — Ravne, »Partizan« Hoče in »Partizan« Kamnica. Rezultati: Fužinar : Kamnica 2:1 (liri5, 15:4, 15:10), Hoče : Kamnica 2:0 (15:10, 15:7). V finalni tekmi je Fužinar premagal »Partizan« Hoče z 2:1 (15:12, 8:15. 15:13) in prejel prehodni pokal že drugič. Proleter : Rudar 2:1 (1:0) Trbovlje, 11. avg. — Pred približno 500 gledalci je bila danes odigrana prijateljska nogometna tekma med Proleterjem iz Zrenj6' nina in Rudarjem Po priložnostih, ki sta imeli obe moštvi za dosego golov, bi mora11 eni in drugi doseči več golov. Domačini s° bili v začetku enakopraven nasprotnik gosto*; konec prvega polčasa pa so močno popu**1^ in v 46. minuti je Acamovič dosegel gol-67. minuti je Proleter zvišal na 2:0, toda d& mačini so še v naslednjih treh minutah žali na 2:1. Inž. Petrič Idrijski Rudar in Jesenice v li£* Idrija, 11. avguida. V zadnjem ^ lu kvalifikacij za vstop v lj-abli8?' sko-primorsko ligo sta Rudar 1 Idrije in Jesenice igrala neodioče1} 2:2 (1:0). Oba kluba sta se uvrsti* v ligo. Jadran najboljši n**1 jr Hercegnovi, 11. avg. Sinoči je bilo končano mladinsko vvaterpolo prvenstvo goslavije, na katerem je prvo mesto osvoj ekipa splitskega Jadrana z 3 točkami. ROKOMET Indjija : Celje 17:10 (8:7) NOGOMETNI POKAL Celje : Usnjar (Sošt) 4:1 (2:1) Kladivar : ŽSD — Celje 12:0 Naročajte se NA POLBJ