Leto VII.
Ljubljana, dne 25. aprila 1912.
Št. 6.
GLASILO „KMETSKE ŽUPANSKE ZVEZE".
IZDAJATELJ IN LASTNIK: „KMETSKA ŽUPANSKA ZVEZA".
Izhaia dvakrat na mesec, ter stane celoletno 6 kron, polletno pa 3 krone.
Dopise je pošiljati uredništvu »Občinske Uprave« v Ljubljani. — Rokopisi se ne vračajo.
Odgovorni urednik: Dr. Vladislav Pegan.
Posamezna številka 30 vinarjev.
Naročnino in oglase sprejema upravništvo • Občinske Uprave« v Ljubljani.
Cena oglasom je za dvostopno petitno vrBto 20 vinarjev, večkratno in9eriranje po dogovoru.
Za izobrazbo našega ljudstva.
Kranjski deželni zbor je sklenil na predlog dr. Kreka ustanoviti v Ljubljani še letos »Gospodarsko šolo« za kmečko mladino, ki bo zelo velike važnosti ne samo za gospodarsko, ampak za splošno izobrazbo našega ljudstva. Zato bomo gotovo vsem ustregli, če na tem mestu povzamemo nekaj glavnih točk iz načrta za to šolo, ki je že izdelan.
»Gospodarska šola« naj podaja kmečkim mladeničem ono splošno izobrazbo, ki jim je potrebna za obisk špecijalnih šol. Vzbuja naj zanimanje za nadaljno izobrazbo, goji razumevanje gospodarskega injavnoupravnega življenja ter vzgaja mladeniče za zavestne člane avtonomnih zastopov.
»Gospodarska šola« traja od 1. novembra do 31. marca vsakega šolskega leta. Pogoj za vspre-jem v šolo je neomadeževano življenje, dovršena ljudska šola in dopolnjeno 16. leto starosti. Za sprejem v »Gospodarsko šolo« plača vsak slušatelj 5 K vstopnine toda nikake šolnine.
Učni načrt obsega v glavnem sledeče:
Slovenski jezik in spisje, kise poučuje prva dva meseca po 6 ur na teden. Ta pouk naj vsebuje zanimanje za čtivo in poda vpogled v važnejša dela domačega ia svetovnega slovstva, naj dovede do pravilnosti v lažjih sestavkih, dopisih, vlogah in prošnjah. Nakratko je očrtati pomen slovstva za razvoj narodov, zlasti v socijalnem in kulturnem oziru. (GogoJj, Turge-njev, Beeche-Stove, Dickens, De Amicis, Sienkie-wicz.) Vsporedno je citati odlomke iz tozadevnih spisov. V razumevanje domače zgodovine Slovencev in Hrvatov je čitati odlomke iz spisov najboljših slovenskih in hrvaških pisateljev. Ozirati se je na spise, povesti in romane, ki obravnavajo
rimsko dobo, pokristjanjenje, srednjeveško viteš-tvo, turške vojske, kmetske upore, reformacijo in protireformacijo, francosko dobo ter kmetsko življenje 19. stoletja.
Ob priliki je podati pojasnila o posameznih slovstvenih panogah (epiki, liriki, dramatiki itd.) ter obenem opozarjati na najboljše slovenske in hrvaške pesnike in pisatelje.
Računstvo in knjigovodstvo, ki se poučuje 6 ur na teden. Ta ima za namenzmož-nost izvrševati račune, ki se pojavljajo v kmetijski praksi, voditi knjigovodske zapiske za srednje kmetijstvo ter sodelovati pri enostavnih kmetijskih zadrugah.
Domoznanstvo, za katero sta določeni dve uri na teden. Učni smoter: Poznavanje zgodovine slovenskega in hrvaškega naroda v okrožju zgodovine avstro-ogrske monarhije ter gospodarskega stanja zlasti po slovenskih in hrvaških deželah. Poleg najvažnejših poglavij starega in srednjega ter novega veka se ima obravnavati najnovejša zgodovina Slovencev in Hrvatov, so-sebno z ozirom na gospodarsko in politično osvoboditev kmeta. Zemljepisje naj obsega gospodarsko zemljepisje avstro-ogrske monarhije sploh, sosebno pa slovenskih dežela. Ono naj pokaže gospodarsko stanje monarhije v primeri z najvažnejšimi državami sveta, sosebno z ozirom na kmetijstvo, živinorejo in gospodarstvo. Pokaže pa naj se tudi pomen industrije za današnji gospodarski položaj monarhije. Politično zemljepisje se poučuje v zvezi z zgodovino in gospodarskim zemljepisjem.
Ustava in uprava, prva dva meseca po 8 ur, zadnje tri mesece po 2 uri na teden. Učni smoter: Poznavanje važnih v vsakdanje življenje segajočih zakonov in naprav sploh, ki za-
Stran 42.
OBČINSKA UPRAVA
Letnik VIL
devajo ustavo, pravosodje, javno upravo in gospodarstvo javno-pravnih organov. Glede ustave bodi učna snov sledeča: Uvod. (Čloyek družabno bitje.)
—	Nakratko je pojasniti razmerje med avstrijsko in ogrsko državno polovico. Skupne zadeve, na-godbe in kvota. Ustava v avstrijskem državnem zboru zastopanih kraljevin in dežel. Cesar in parlament. Državna zakonodaja. — Deželna avtonomija in deželni zbori. — Občinska samouprava.
—	Potem je razložiti pravosodje in njega uredbo, končno upravo, to je organe in predmet javne uprave; kateri so državni upravni organi, kateri pa avtonomni upravni organi in njih delokrog; kar se pa predmeta javne uprave tiče, naj se zlasti razlagajo lovski zakon, vodopravni zakoni, postopanje pri zagrajevanju hudournikov, istotako pri melioracijah in agrarskih operacijah, dalje gozdni zakoni, obširneje pa cestni zakon, šolski zakoni. Potem: Občinsko gospodarstvo, poselski red, zavarovanje proti bolezni in nezgodam, stavbena in požarna policija. Vojni zakon, shodni in društveni zakon. — Končno spada v poglavje ustave in uprave finančna veda (proračuni, davki in posojila ter njih oblika).
Kmetijstvo, za katero je določiti 14 ur na teden. Učni smoter: Razumevanje vseh narodnih in gospodarskih pojavov, ki zadevajo kmeta, zlasti razumevanje narodnih predpogojev uspešnega kmetijstva, lastnega dela na kmetiji in kme tijsko-gospodarskih odnošajev.
Učna snov: Rastlinstvo, v kolikor je njegovo poznavanje kmetu potrebno. Biok-gični pojavi, zunanji vplivi na rastline, rastlinske bolezni, raz-množavanje in podedovanje. V zvezi s temi pojavi rastlinstva je podati učencem glavne pojme zlasti anorganske kemije, ki so potrebni za razumevanje rastlinske fiziologije. Natančnejše je obravnavati naravna in umetna gnojila v kemijskem oziru. Sproti je opozarjati tudi na rudninske in zemijeslovne razmere domačega polja ter pojasniti tudi posebno važne geološke pojave. Potem: Domače živalstvo, v kolikor ga kmet redi; najvažnejši živalski škodljivci. Ob posameznih zgledih je popisati notranji ustroj živalskega telesa, hranjenje in rejo ter pogoje uspešne živinoreje. (Hlevi, krma, pitanje, bolezni.) — Rastlinski in živalski pridelki, ki jih kmet prodaja. V zvezi s poukom rastlinstva in živalstva je empirično obdelati kmetijsko orodje in kmetijske stroje. Koncem je podati pregled kmetijskega tehničnega gospodarstva, zlasti pa obdelavanje melioracij in gnojenja. V špecijalnem je izvršiti večletni kmetijski načrt z ozirom na gospodarstvo. Začrtati je s pomočjo knjigovodstva uspeh tega gospodarstva ter nepretrgoma opozarjati na narodnogospodarske naprave, ki vplivajo nanj, zlasti upoštevati naprave, ki urejujejo cene in dajejo kmetu priliko za trgovsko kalkulacijo.
Trgovsko in obrtno pravo, zadnje tri mesece po 4 ure na teden. Namen temu pouku je: Pregledno opazovanje zakonov in naprav, ki omogočajo tudi kmetu kupčijo z lastnimi pridelki in izdelki; poznavanje zakc nov o gospodarskih zadrugah iu temeljnih zakonov, predpisov obrti. — Učna snov na kratko je sledeča: Kup in prodaja, blago, denar, kupčevalci, trgovec, tvrdka, trgovske družbe, trgovske pomožne o^rti, trgovinska sredstva, carina, monopoli, svobodna trgovina, trg. knjige, sklepanje kupčije. Nadalje: Trgovina z denarjem, menicami in vrednostnimi papirji, banke, borze. Potem: Pojem in vrste gospodarskih zadrug, pravila, zadružni register, zadružne knjige, članstvo, deleži, jamstvo, likvidacija, konkurz. Končno: Pujem svobodnih, rokodelskih in koncesioniranih obrti, obrtne stanovske zadruge.
Civilno in kazensko pravo, zadnje tri mesece po4ure na teden. Smoter pouka: Samostojno presojanje dnevnih manjših sporov v smi-lu deželnega zakona o posredovalnih občinskih uradih. — Glede civilnega prava in sicer glede stvarnega prava se razlože pojmi: Posest, lastnina, služnosti, zastavna pravica. — Potem je poglavje o pogodbah, to je: Pogodbe in njih pomen, veljavnost pogodbe, pomota pri pogodbah, predmet pogodbe, oblika pogodbe: zasebne in notarske, ureditev pogodbe: ara, odškodnina pri pogodbah, dogovor o pogodbi, različne vrste pogodb. — Razlaga se nadalje važno družinsko pravo : Pravice in dolžnosti mladoletnih, o varuhih, o nezakonskih otrocih, o dotah, o darilih med možem in ženo, vzajemna dedna pogodba, skrb za ženo in dedno pravo: Poslednja volja in nje oblike in pogoji, sodni testament, volila, njih vrsta in vsebina, izpodbijanje poslednje volje, tozadevno postopanje, postavno nasledstvo brez testamenta, upravičeni dediči, njih pravni pripomočki, dolžni delež in njegovo izračunanje, pogoji dolžnega deleža, vštevanje v dolžni delež, mandatno postopanje, plačilni nalog. — Končno se razlože glavni pojmi kazenskega prava, prestopi in zločini, prisega, pričevanje, postopanje pri deželni in okrajni sodniji etc.
Kakor se vidi, je načrt jako obsežen in, ko pride stvar v tir, ni dvoma, da bo ta šola neprecenljive vrednosti za naš kmečki stan, pa sploh za vse prebivalstvo dožele in njega kulturni in gospodarski napredek. Omenjamo, da enake šole po takem načrtu v naši državi ni, primerjati bi se dale z njo nekoliko le takozvane kmetijske visoke šole na Danskem in nekatere podobne po nemških državah. Sicer pa je načrt gospodarske šole, kakor jo namerava naš deželni odbor, izviren in temelji na temeljitem poznanju gospodarskih razmer in potreb našega kmetovalstva. Bodi nova šola nov vir sreče in blagoslova za vse slovensko ljudstvo!	(Ponatis iz »Slov.«)
Stran 43.
Okrožnice deželnega odbora.
(Dopis iz županskih krogov.)
Nekje sem bral, da se nekdo — gotovo nepoklican — pritožuje, ker je izdal deželni odbor zadnje čase nekaj okrožnic, češ da zahteva s tem od županstev nekaj nemogočega. No, vse to pa ni prav nič res! Vsak pameten župan bo vsako novo okrožnico z veseljem sprejel, pa tudi izvrševal, ker vsebuje gotovo vselej nov pouk, novo navodilo, kako se ravnati pri uradnem poslovanju, kajti takih naukov smo prejšnje čase le malo dobili. — Reči moram, če je danes kaj zaostalega pri županstvih, je vzrok zaostalosti le to, da nismo dobili od merodajne strani zadosti poučnih navodil.
Čudno pa se mi zdi, kako se more napadati deželni odbor, kadar izdaja pametne odredbe, ki nam županom ne povzročajo niti desetine tistega dela, katerega nam nalagajo državni uradi s svojimi odredbami, čez katere pa še nismo čuli toliko pritožb, kakor čez deželni odbor, ki je čez nas župane prvo oblastvo.
Iz lastne skušnje vem, koliko je že dosegel deželni odbor s svojimi odredbami za izboljšanje uradovanja in poslovanja pri županstvih. — Zato pa je moje mnenje in pa moj poziv na župane ta:
Ravnajte se vestno po okrožnicah deželnega odbora, izvršujte jih, in čimpreje bodete uravnali vse svoje delovanje, tempreje bo konec potrebe izdajati nove odredbe.
Vsi tisti pa, Ki v javnosti zabavljajo čez odredbe deželnega odbora — kažejo, da jim ni za izboljšanje samouprave, in kažejo s tem le svoje nasprotovanje nasproti deželnemu odboru, ki pa utegne imeti slabe posledice le za nje same.
Dolgoletni župan.
Zadnje zas danje deželnega zbora kranjskega.
Ker ni naš namen, pa tudi ne poklic podajati obširneja poročila o delovanju deželnega zbora, zabeležimo le posamezne predmete obravnav in sklepov, ki se nam zde najvažnejši.
Med prvimi je bil oni, ki se tiče tečaja za živinozdravniške pomočnike na Vrhniki, proti kateremu so zavzdignili neopravičen hrup živinozdravniki. Vsak pameten človek ve, da je neobhodna potreba uvesti stalne take tečaje, od katerih bo imel naš živinorejec nedogledno korist. Ti tečaji so sedaj zagotovljeni, ker je med tem tudi že razpisano mesto deželnega veterinarja, ki jih bo vodil.
V naslednji seji je bilo sprejetih dvoje zakonskih načrtov za ustanovitev novih občin Sela pri Šumperku (doslej v občini Do-
brniče) in novih občin Leše in Ljubno (doslej celotna občina Mošnje).
Sprejme se nadalje predlog glede ureditve plač in s t aro s tne pres krbe deželnih cestarjev.
V	nadaljni seji pa je bil sprejet zakonski načrt glede ustanovitve centralne deželne klavnice in mesnice v Ljubljani. Če pride do ustanovitve — ni dvoma, bo ta naprava velikega gospodarskega pomena za producenta in za konsumenta, ker ima podjetje predvsem regulirati mesne cene.
V	seji 7. februarja je bil sprejet zakonski načrt za zagradbo hudournikov na vipavskem ozemlji; v ravno tej seji je bilo rešenih mnogo prošenj za razne podpore. — Sprejet je bil tudi predlog za ustanovitev ženske trgovske šole v Ljubljani.
V	seji dne 9. februarja se je rešil od vlade predloženi vodopravni zakon, ki bo velikega pomena in velike koristi za deželo in občine in za narodno gospodarski napredek. Zakon je bil sprejet soglasno od cele zbornice.
V	seji dne 13. februarja je bil vnovič sprejet izpopolnjeni zakon o šolskem nadzorstvu.
Kot najvažnejše delo, katero je izvršil deželni zbor je vsekakor to, da je v tej seji ustavnim potom rešil proračun zaleto 1912, ki izkazuje skupne potrebščine 6,601.320 K, pokritje 2,594 512 K, tedaj primanjkljaja 4,006.814 K. Ta primanjkljaj se pokrije s 40°/Ono doklado na direktne davke, 40% no doklado na užitnino in z deželno naklado na pivo, kar bo dalo vse skup 2,430.000 K, tako da bo znašal končni primanjkljaj 1,576.814 K.
V	naslednji seji so se obravnavali: zakonski načrt o vzdrževanju ograj, ki je bil sprejet; spremenjeni načrt zakona glede izboljšave pašnikov, tudi sprejet; predlog o preosnovi poduka na Grmu; kot najvažnejši pa deloma izpremenjeni in izpopolnjeni lovski zakon, ki je bil tudi sprejet.
Posebne važnosti je sklep, ki se tiče predloga dr. K r e k a in tov., da se ustanovi v Ljubljani »Gospodarska šola« za kmečke mladeniče in sicer še letos. Predlog je bil soglasno sprejet. O načrtu za to šolo priobčujemo poseben članek.
V	seji dne 16. februarja je bil sprejet važen zakon o pravnih sredstvih, ki bo velike koristi za ljudstvo, da bo vedelo, kako se mora posluževati pravice za pritožbe. — V ravno tej seji je dr. Pegan s posebno interpelacijo krepko nastopil proti sladkornemu p o d -k a r t e 1 u nekterih ljubljanskih trgovcev.
V	seji dne 22. februarja je bil sprejet zakon o izpremembi občinskega in volilnega
reda za Ljubljano, dalje zakon o občinskih taksah, o ustanovitvi samostojne občine Velesovo in Gorenje Polje.
V tej seji je bil sprejet načrt o i z p r e -membi zakona o regulaciji Kamniške Bistrice, ki bo, kadar dobi Najvišje potrjenje, velike koristi za ondotno prebivalstvo.
Dalje je bil sprejet načrt o gospodarskih odborih (sprememba dodatka II. k občinskemu redu), kar se je moralo zgoditi z ozirom na novi občinski red in novi občinski volilni red. — Končno je bila sprejeta vladna predloga o podržavljen ju ljubljanske policije in na to zasedanje deželnega zbora odgodeno.
Ne moremo navajati vsega, kar je obravnaval in sklenil deželni zbor, ampak posneti smo mogli le važnejši in za ljudstvo koristne zadeve.
Skontracija občinskih blagajn
Da se opozore večinoma novi občinski odbori na njihove dolžnosti glede pregledovanja občinskih blagajn, je odredil deželni odbor, da se razpošlje ta-le
okrožnica
županstvom na Kranjskem. Št. 5092.
Pretežna večina županstev v preteklem letu ni predložila zapisnikov o izvršeni skontraciji občinske blagajne, zlasti ne za II. polletje 1911.
Ker utegne biti temu vzrok okolnost, da so se v večini občin vsled novih volitev spremenili občinski odbori in ponekod tudi župani, se županstva iznova opozarjajo na točno izvrševanje v tuuradni okrožnici z dne 20. decembra 1909 št. 17.513 izdanih tozadevnih odredb.
Zapisnik o skontraciji občinske blagajne se mora predložiti deželnemu odboru vsakega pol leta najkasneje do 30. junija in 31. decembra.
Dolžnost občinskega odbora je, da se v tem oziru ravna p:> določbah § 40. občinskega reda.
Deželni odbor bode tudi v prihodnje zahteval točno izvrševanje v navedeni okrožnici izdanih odredb.
Predstoječa okrožnica in po potrebi tuii ona z dne 20. decembra 1909, št. 17.513, naj se prečita v prihodnji seji občinskega odbora.
Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dne 2. aprila 1912.
Zakaj pa se zahteva, da se okrožnica prebere v seji? — Ne zato, da se trati »dragoceni čas«, ki se včasi »trati« res po nepotrebnem, ampak za to, da bodo vsi občinski odborniki poučeni o svojih dolžnostih-
(Op. ur.)
Uničevanje strupenih kač.
Št. 373.
Okrožnica
vsem županstvom na Kranjskem.
Deželni odbor je sklenil, da bo plačal 1 K premije za vsako glavo ubite strupene kače.
Ta sklep se naznanja županstvu z naročilom, naj ga po krajni navadi razglasi ljudstvu.
Obenem se opozarja županstvo na naslednje :
1.)	Da pobitim kačam ne začno glave gniti, jih je takoj, ko so bile ujete, dejati v čist alkohol (špirit). Vsakemu nabiraču je odmeriti posebno posodo in zapisati nanjo njegovo ime.
2.)	Proti koncu oktobra ali v novembru naj županstvo ali šolsko vodstvo pošlje deželnemu odboru v špiritu shranjene kačje glave s potrebnim poročilom. V poročilu bodi naveden tudi kraj, kjer je ubita kača živela (najdišče).
3.	Županstvo naj si prizadeva, da se bodo pošiljale kolikor mogoče glave samo strupenih kač.
Glede tega opozarja deželni odbor na oba najvažnejša razločka med strupenimi in nestrupenimi kačami:
a)	Glava strupenih kač je s r č a s t a in po vrhu skoraj vsa pokrita z majhnimi ščitki; zato je videti hrapava, kakor s peskom posuta. Modras ima razen tega velik rožiček na koncu gobčka. Gad, ki je manjši, nima rožička; brez njega je tudi planinski gad, ki je pa čisto črn.
Glava nestrupenih kač je podolgovata in pokrita z večjimi ščitki, zato je videti gladka.
b)	Strupene kače imajo podolgasto in pokončno zenico ali punčico in oči so jim ločene od ščitov ob gornjih ustnicah z eno ali dvema vrstama majhnih ščitkov. Nestrupenim kačam leže oči, ki jim je zenica vedno okrogla, neposredno na ščitih ob gornjih ustnicah.
4 ) Stroški za porabljeni špirit in za pošiljanje se povrnejo proti računom z dokazili iz deželnih denarjev.
5.) Premije se nakažejo decembra meseca, in sicer županstvu, ki jih potem razdeli upravičencem.
Učitelje in učiteljice je zaprositi, da bi s svetom in dejanjem podpirali pokončevanje strupenih kač, zlasti da bi zbirali in shranjevali kačje glave ter jih v določenem času pošiljali deželnemu odboru.
Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, 28. marca 1912.
Za deželnega glavarja: Lampe.
Vabilo članom.
»Kmetska Županska Zveza« je razposlala sledeča vabila:
Ljubljana, dnn poštnega pečata.
Velecenjeni gospod!
Svoječasno ste pristopili kot član k naši zvezi. — Dovoljujemo si Vas opozarjati, da pogrešamo od Vas članarino za let..... 191....., 191.....
v znesku ......... kron.
»Kmetska Županska Zveza« je organizacija, ki je gotovo koristua in je v resnici tudi že mnogo storila za izboljšanje občinske uprave. Podpirati tako organizacijo z malenkostnim letnim prispevkom po 2 K kot članarino je za to gotovo tudi koristno.
Zato Vas prosimo, da blagovolite po priloženi poštni položnici plačati članarino v izkazanem znesku in tako koristiti dobri stvari!
Vabimo na obilno pristopanje k naši zvezi. — Čim številnejši bomo, bolj nas bodo vpuštevali.
Spoštovanjem
„Kmetska Županska Zveza".
Okrožnica
vsem županstvom na Kranjskem Št. 4782.
Podjedi ali ogrci (podzemeljski beli črvi) so napravili zadnja leta po vseh nasadih, po njivah, travnikih vrtovih in vinogradih, veliko škodo. Vsi strokovnjaki in izkušeni ljudje brez razločka so mnenja, da je mogoče zabraniti še večjo kvaro le tako, da se rjavi hrošč zatira na primeren na čin in kar najpridneje.
V živo korist ljudstva samega je, da pokon-čuje škodljivca. Za to delo pa se ni nadejati veliko podpore od dežele, ker bo prizadelo toliko stroškov, da jih dežela nikakor ne more prevzeti nase. Deželni zbor je dovolil deželnemu odboru v ta namen 2000 K izrednega kredita za leto 1912, ki se bo porabil, kakor je spodaj razloženo.
Županstvu se torej naroča, naj takoj ukrene, kar je treba, da se izvrše naslednji ukazi:
Ko začno letati pa da nehajo frčati, je vsak dan od solnčnega vzhoda do sedmih zjutraj zbrati v vsakem vaškem okolišu oddelek ljudi za zatiranje rjavih hroščev. V ta namen mora župan vsakemu oddelku določiti paznika izmed prebivalcev tiste vasi. Vsaka hiša mora po velikosti svojega posestva vsak dan postaviti eno ali dve osebi (tudi kakega otroka) ob štirih zjutraj na kraju, ki ga določi paznik, da potem v skupnem oddelku gredo zatirat hrošča.
Vsak oddelek naj ima dolg drog za otresa-nje drevja, več starih rjuh, da se razgrnejo pod drevje, in štiri do pet vreč.
Vsak oddelek naj gre do gozdnih robov in do dreves na samem. Drevesa je tresti deloma z
roko, deloma z drogom, hrošče, ki popadajo na razgrnjene rjuhe, je takoj pobrati v pripravljene vreče, vreče pa zavezati in jih odnesti na deločen kraj, kjer se hrošči uničijo. V ta namen naj se vreče s hrošči potope za nekaj minut popolnoma pod vodo, potem hrošči iztresejo na tla in pomešajo z neugašenim apnom. — Nasuje naj se nanje še tenka plast neugašenega apna in potem vse polije z vodo. Apno je že prej donesti in je imeti pod streho na suhem, dokler se ne rabi.
Opozarja se prav posebno, da je treba hrošče najbolj pokončevati, ko začno letati in ko nehajo frčati, ker je tedaj največ babic med njimi.
Deželni odbor bo plačal stroške za neuga-šeno apno in njegovo vožnjo ter dal nekaj prispevka za rjuhe in vreče.
Županstvo mora do konca junija poslati deželnemu odboru račune s prilogami.
Župan mora odrediti, kar je potrebno in primerno, da se izvede ta urejena zatira, t. j. določiti paznika za vsako vas in dogovorno ž njim zatirališče. O tem, kar je odredil, je sporočiti deželnemu odboru najkasneje do 15. aprila t. 1.
Deželni odbor bo strogo gledal, da se natančno izvrše njegovi ukazi, se prepričal po svojih postavljencih o njih izvršitvi in ravnal ob zanemarjanju po § 92. obč. reda.
Županstvu se naroča, naj tri nedelje razglasi to okrožnico pred cerkvijo in skliče sejo obč. odbora ter jo tudi v njej prečita.
Za izvršitev vsega tega ukaza je odgovoren župan.
Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dne 18. marca 1912.
Za deželnega glavarja: Lampe.
Vprašanja in odgovori.
Več županstev.
46. Vprašanja dobivamo od raznih strani, kako je tolmačiti besedilo §. 1 zakona z dne 27. septem. 1911 dež. zak. št. 45 o posredovalnih uradih in sicer glede ustanovitve »po sklepu občinskega odbora«, kakor stoji v zakonu. — Na ta vprašanja naj služi vsem županstvom na podlagi neke rešitve deželnega odbora sledeče
poj a s n i 1 o :
Po mnenju deželnega odbora je uvesti obligatorno (to se pravi: morajo se uvesti) posredovalne urade v vsaki občini. Besed »po sklepu občinskega odbora« v prvotnem — od deželnega odbora izdelanem načrtu sploh ni bilo, ustavil jih je v besedilo zakonskega načrta še le ustavni odsek, kterega predlog je bil sprejet v plenumu deželnega zbora.
Tendenea (= namen) deželnega odbora je bila in je, da se za vsako občino obligatorno ustanovi posredovalni urad.
Besede »po sklepu občinskega odbora« naj označijo samo način ustanovitve, nikakor pa ni v njih izraženo, da je občinskemu odboru na prosto dano sklepati o tem, ali naj bo v občini posredovalni urad ali ne.
Tako so se glasile motivacije za to besedilo v odseku. —
47. Občinski urad Loka pri Z. m. (Št.)
Vprašanj e:
Prosimo pojasnila glede vlaganja prošenj na občinske odbore za sprejem v občinsko zvezo gotovih oseb. — Običajno je namreč, da se tozadevne prošnje za dotične osebe vlagajo na odredbo župana od domovne občine na občino bivališča. — Nastane pa vprašanje: Obstoji li kaka razsodba upravnega sodišča, da se more taka prošnja kot zakonita vložiti na občino bivališča le na podlagi odbo-rovega sklepa domovne občine —, odnosno ali se smatra za veljavno tudi prošnja, ki se vloži vsled odredbe župana? —
Odgovor:
Domovinski zakon iz leta 1896 nima nobene določbe, pa tudi kaka razsodba upravnega sodišča nam ni znana, da bi se od strani domovne občine mogle vlagati prošnje za sprejem v domovinsko zvezo na občine bivališča še le na podlagi sklepa občinskega odbora. Če pravi § 3, da sme uveljavljati domovinsko pravico tudi dosedanja domovinska »občin a«, s tem še ni rečeno, da se mora to zgoditi še le vsled sklepa občinskega odbora, ampak vložiti more tako prošnjo županstvo samo kot izvršilni organ občine, ker se gre pri tem le za uveljavljenje pravice, samo za inicijativo, da se v zadevi prične postavno postopanje.
Vsled tega se mora smatrati kot veljavna vsaka taka prošnja, če tudi jo vloži župan sam. Sicer pa govori za to tudi splošen običaj, ki je povsod v navadi.
48. G o s p o d D. R. p r i S v. F. (p. R. Št.)
Vprašanje:
Ali je pijanost in zapravljivost postavni vzrok, da se komu odpove sprejem v domovinsko zvezo, če prav prebiva dotični že 10 let neprestano v občini, v kteri hoče dobiti domovinsko pravico. Naša občina je namreč iz zgoraj navedenega vzroka odrekla nekemu prosilcu sprejem, a ta se je obrnil na glavarstvo, ki pa pravi, da v novi domovinski postavi pijanost in Zapravljivost nista vzrok, da bi se mogla občina kakega neprijetnega človeka ubraniti. Zdi se mi pa, da sem bral ravno v »Občinski Upravi«, da je pijanost tak vzrok.
Odgovor:
Pijanost in zapravljivost nista vzrok, da bi se komu odrekel sprejem v domovinsko zvezo zaradi tega. Takih določb nima ne novi domovinski zakon iz leta 1896 ne stari iz leta 1863, torej se tudi v »Občinski Upravi« ni moglo o tem pisati.
Ako so sicer dani vsi zakoniti pogoji : da je bival v občini nepretrgoma in prostovoljno 10 let in med tem časom ni užival javne ubožne oskrbe —, se tudi pijancu ali zapravljivcu ne more odreči sprejem v domovinsko zvezo.
Na neko drrgo okolnost pa opozarjamo pri tej priliki. Pijanca ali zapravljivca je mogoče spraviti pod skrbstvo (kuratelo), kot tak pa zgubi samopravnost (»Eigenberechtigungf). Ako postane med lOletno dobo bivanja nesamopraven, ne more zahtevati, da se ga sprejme v domovinsko zvezo, ker pravi § 2 domovinskega zakona z dne 5. decembra 1896 drž. zak. št. 222 izrečno, da se sprejem ne sme odreči onemu avstrijskemu državljanu, ki je po zadobljeni samopravnosti 10 let bival v občini.
Seveda pa je stvar druga, če je kdo kot samopra-ven državljan bival v občini 10 let — in bil še le po preteku te — za priposestvovanje domovinske pravice določene postavne dobe postavljen pod kuratelo.
V tem slučaju bi se ga občina tudi ne mogla ubraniti.
V Vašem slučaju po našem mnenju ne bo mogoče upirati se sprejemu dotičnega v Vašo občino, pač pa se lahko prepusti odločitev političnim oblastvom po § 6 domov. zak. iz 1. 1896.
49. Županstvo Loški potok:
Vpraša nje:
Županstvo je koncem preteklega leta odslovilo občinskega slugo radi pijančevanja in nerednosti. Nekterim občanom to ni po volji in so se zanj zavzeli na ta način, da opravlja za nje nektere privatne posle in oskrbuje za nje tudi oklice pred cerkvijo, n. pr. za posojilnico v Travniku, kdaj bode kako zborovanje, i. t. d.
Imajo li dotični občinarji in bivši sluga pravico do javnih razglasov, ktere opravlja sicer le od občine nastavljeni sluga? Kaj naj ukrene županstvo proti taki samovoljnosti ?
Odgovor:
Kdo ima pravico izvrševati razglase, tega ne*do-loča nobeno postavno določilo. Vendar je gotovo, da smejo oklice v javnih zadevah, razglase oblastev, i. t. d. izvrševati le v to postavljene osebe po nalogu dotičnih oblastev, torej županstev.
P r i v a t n i stranki pa gotovo n i mogoče ukazati, da bi se za svoje razglase v privatnih, n. pr. kupčijskih ali trgovskih zadevah morala obračati na urad oziroma uradne osebe, ampak sme to dati razglasiti po komur hoče, le da se ne pregreši proti obrtnemu redu. Le stari običaj govori za to, da izvršuje oklice dotični, ki ga občina za to postavi ali pooblasti, navadno občinski sluga, če ga ima.
Sicer pa po našem mnenju lahko vsakdo svoje razglase in oklice v lastni zadevi opravlja sam, če hoče, torej da izvesti, po komur hoče. Kaj drugega je na primer, če hoče kdo potom javne dražbe razprodajati, ali dajati v najem svojo lastnino. V takih slučajih mora pri razprodaji premičnin, ali če daje kako zemljišče v najem, itak imeti dovoljenje županstva, za razprodajo nepremičnin (posestev, zemljišč) pa dovoljenje sodišča. Naravno je, da se take razprodaje razglase potom pristojnega oblastva, torej županstva.
Sicer pa Vam je prosto dano, da se obrnete v kakem konkretnem slučaju na okrajno glavarstvo, da odloči v tem vprašanju.
50.	Županstvo Loški Potok:
Vp rašanj e:
Kakšno pravico ima županstvo nasproti takšnemu lastniku psa, ki noče plačati pasjega davka?
Odgovor:
Če je bil pasji davek postavno, to je na podlagi sklepa občinskega odbora uveden in razglašen, in če proti uvedbi ni bilo pritožbe v postavnem roku, dalje če se je sklep naznanil deželnemu odboru, potem ima županstvo pravico, da za plačilo tega davka prisili lastnika psa z rubežnijo. Rubi lahko tudi župan sam po svojih organih po določbah § 84 občinskega reda. Ako ostane to brezuspešno, naj se obrne županstvo na c. kr. okrajno glavarstvo, da izterja pasji davek s politično eksekucijo.
51.	Županstvo vTr.
Vprašanje:
Občina ima popraviti in posuti občinska pota. Ali naj oddeli občinski odbor ceste za posipanje samo po katastru zemljiškega davka med posamezne posestnike, ki plačujejo v občini davek, po razmerju tega davka, ali more tudi obrtnikom, ki stanujejo v občini, pa nimajo zemljiške posesti in torej ne plačujejo zemljiškega davka, razdeliti občinske poti v posipanje po razmerju plačanega obrtnega davka ? Ti obrtniki pa rabijo pota zelo malo ali nič. Vendar pa namerava neka občina v našem okraju to storiti. V dotični občini je n. pr. črevljar, kteremu se hoče naložiti breme enako kakor posestnikom, ki pota
vedno rabijo; enako tudi vinskemu trgovcu, tesarskemu mojstru, i. t. d.
Odgovor:
To je odvisno popolnoma od sklepa občinskega odbora, ki ima po § 18 oziroma § 28 cestnega zakona z dne 28. julija 1889 dež. zak. št. 17 skrbeti za vzdrževanje občinskih poti.
Ako sklene občinski odbor razdelitev občinskih cest v svrho popravljanja po višini direktnih davkov med vse občane, imajo oni, ki plačujejo le obrtni davek in cest sploh nič ali jih le malo rabijo, itak pravico do pritožbe na deželni odbor, ki bo o njej končno veljavno razsodil.
Po našem mnenju bi bilo vsekakor pravično, da so izključno obrtni davki pri razdelitvi občinskih cest izvzeti pri rokodelcih, n. pr. črevljarjih, krojačih, i. dr.
Če naj bo pa izvzet tudi vinski trgovec, ali tesarski mojster dvomimo o upravičenosti teh izjem. Saj ti občinske ceste gotovo tudi rabijo, ker n. pr. vinski trgovec vina gotovo ne bo prenašal, ampak prevažal.
Kakor rečeno — je edino umestno, da sklepa občinski odbor o načinu razdelitve cest; pri tem pa lahko že določi, kteri občani - obrtniki naj bodo izvzeti.
52.	Neimenovan vprašalec:
Vprašanje:
V	naši vasi so bila pred leti lepa posestva, kterih posestniki so redno dajali domačemu cerkveniku vsako leto kot plačo »bero« v žitu in kruhu. V zadnjih 35 letih pa so se — razven štirih — nektera posestva deloma, nektera popolnoma razkosala, tako da se je našemu cerkveniku nad polovico bere popolnoma zgubilo.
Nad 8/4 vaških posestnikov je za to, da bi se mu »bera« dajala v denarju in razdelila tako, da bi prišlo približno 9% na zemljiški in hišnoraziedni davek. Ker pa so posestva pokupili večinoma posestniki tujih (sosednih) vasi —vprašam: Ali bi taka razdelitev potrebovala posebnega potrdila, ali bi morda zadostovalo, če se podpiše */i va-ščanov - posestnikov z gospodarskim odborom na čelu ? tako, da bi mogel cerkvenik v slučaju potrebe tudi sodnim potom priti do svojega plačila.
Odgovor:
V	tem vprašanju ni mogoč kak obvezen odgovor, ker ni jasnosti, kako se je te vrste dajatev (bera) svoj čas pri vas uvedla. Toliko Vam lahko povemo, da izjava 3/i posestnikov obenem z izjavo gospodarskega odbora, ki pa sploh nima pravice dati take izjave, ker ni za to kompetenten, ne bo držala, in se plačilo bere potom sodišča sploh ne more izterjati.
Ker je v takih zadevah kompetentno t. j. ima pravico razsojati le okrajno glavarstvo, Vam svetujemo, da se obrnete naravnost na to oblastvo. Ako se ne bo mogla zadeva urediti že na podlagi starih, priposestvo-vanih pravic, bo okrajno glavarstvo po lastni razsodnosti uvedlo konkurenčno obravnavo sporazumno s prizadetimi faktorji.
Pripomnimo le, da se bera ne more izterjavati potom sodnih, ampak le potom političnih oblastev.
53.	Ž u p a n s t v o S t. J u r (Š t a j.)
Vprašanje:
Kaj naj stori občina, ako se ji dozdeva, da ji je davčni urad premalo doklad izplačal ?
Odgovor:
Tu se ne da dosti storiti. Županstvo naj se obrne pač na davčni urad z dopisom, v kterem naj uradoma prosi za obvestilo. Če bi davčni urad proti pričakovanju ne dal odgovora, se obrne županstvo lahko tudi na finančno ravnateljstvo.
Mogoče je, da so se doklade znižale vsled odpisa davkov.
54.	Ž u p a n s t v o Št. Jur ob j. ž. (Staj.)
Vprašanje:
Kako naj se razdelijo stroški za most, kteri je na meji dveh občin, ali na polovico, ali tako, da se vpo-števa davčna moč občin?
Odgovor:
O taki razdelitvi troškov zakon nič določnega ne predpisuje. Pred vsem bo gledati, da se doseže sporazum med obema občinama na ta način, da sklepata o načinu porazdelitve troškov oba občinska odbora. Ako se na ta način ne doseže sporazum, ne preostaja drugega, kakor prepustiti odločitev okrajnemu — odnosno deželnemu odboru.
Ugotoviti pa bo z ozirom na § 4 cestne postave za Štajersko (zakon z dne 23. junija 1866 dež. zak. št. 22), če pripada dotični most k vsaki občini do polovice, oziroma ktere ceste del da tvori ta most.
55. Županstvo Loški potok:
Vprašanje:
Tukajšnja občina ima pravico pobirati naklado po 1 K od hI piva. Do letos ni imela občina nobene kontrole čez potočeno pivo in je plačal vsak založnik, kolikor se mu je zljubilo.
Za pretečeno leto se je pa en gostilničar -— obenem založnik piva — popolnoma uprl in na ponovno zahtevo, da naj plača županstvu odpadle naklade, ne da niti odgovora. Nasproti občinskemu slugi se je izrazil, naj mu županstvo da račun, koliko je dolžan.
Prosimo pojasnila:
Ima-li županstvo pravico od glavnega založnika pive ali pivovarne zahtevati, da pove, holiko hI pive se je oddalo enemu ali drugemu odjemalcu; ali na kakšen drug način bi se moglo to sigurno dognati? — Ali je morebiti županstvo opravičeno zahtevati tudi sodnim potom, da predloži tukajšnji založnik svoje knjige, iz kterih bi se dalo dognati, koliko pive je prejel od prvega založnika in potem oddal tukajšnjim gostilničarjem?
Odgovor:
V smislu § 6. ukaza c. kr. deželne vlade za Kranjsko z dne 31. decembra i904, št. 24.743 (dež. zak. št. 1 iz leta 1905), je založnik zavezan vsako prodajo piva na zahtevo prijaviti županstvu ali kontrolnemu organu, kateremu je županstvo poverilo pobiranje naklade.
Ako založnik piva noče naznanjevati prodaj, oziroma noče plačati naklade za v minolem letu prodano pivo, potem naj ga županstvo naznani pristojnemu okrainemu glavarstvu. V ovadbi je zadevo pojasniti ter je prositi, da bi glavarstvo založnika pod pretnjo občutne kazni prisililo, da županstvu pokaže tozadevne poslovne knjige.
Ko bo nakladi zapadla množina piva dognana, županstvo lahko znesek naklade, ako jo založnik noče plačati prostovoljno, v smislu § 84 občinskega reda iztirja eksekutivnim potom
Književnost.
100 Praeludia organi (100 preludijev za orgije) je naslov zvezku, ki ga je izdal stolni regens chori g. Stanko Premrl, založila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani, cena 3 K 80 vin., po pošti 20 vin. več.
Preludije so daljše in krajše; nekatere so prikladne za vstop ali konec službe božje, večina služi za medigre.
Glede notranje vrednosti omenim, da so igre delo zrelega mojstra, ki ničesar ne poizkuša, ampak kar zapiše, to velja. Vsaka igra prinese kaj novega, značilnega, v vseli veje bister, svež duh; čudim se bogati invenciji, ki je skoro neizčrpna. Zdi se, da čujem igrati samega mojstra,
čegar fantazija na orgijah je naravnost gorostasna. Slovenska cerkveno-glasbena literatura je pomnožena z odličnim delom, kakršnih je malo med nami.
Igre bodo šle po celem svetu, priporoča jih tehtna vsebina.
Za Šmarnice. 18 pesmi za mešani zbor, deloma z orgijami, zložil p. Hugolin Sattner. založila Katoliška Bukvama v Ljubljani. Drugi pomnoženi natis. Cena partituri 3 K, glasovi po 50 vin. V tej zbirki se nahajajoče Marijine pesmi je prištevati med najlepše, kar jih je zložil naš priljubljeni g. p. Hugolin. V novi izdani zbirki je k prvem natisu pridejanih še 7 drugih napevov. Vsi so pravi biseri, ki jih je skladatelj vpletel v venec Marijinih pesmi. Oblika partiture je zelo prikupljiva in lična. Tisk krasen; papir lep in močan. — Majnik se bliža. Vse se trudi in med seboj tekmuje, da na najlepši način proslavi v tem mesecu nebeško Kraljico. Cerkveni pevski zbori store to najlepše s tem, da bodo marljivo gojili in proizvajali v majniku te lepe skladbe.
Razno.
Sliki deželnega glavarja in dr. Kreka. Slika deželnega glavarja dr. Ivana Šusteršiča je izšla v založbi »Slovenske Straže« v Ljubljani. Vsa naša županstva naj bi naročila sliko našega vrlega deželnega glavarja in v vsaki občinski hiši naj visi ta slika. Poleg te je »Slovenska Straža« založila tudi sliko zaslužnega zadružnega organiza-
torja dr. Janeza Ev. Kreka. Posamezna slika velja 2 K, obe skupaj 3 K. Naročajo se pri »Slovenski Straži« v Ljubljani.
Dopolnilna deželnozborska volitev v Bell Krajini. Kot poslanec v deželni zbor kranjski je bil izvoljen namesti odstopivšega bivšega deželnega glavarja pl. Šukljeta g. Karel Dermastija, učitelj na Slovenski trgovski šoli v Ljubljani.
Razpust občinskega sveta v Pulju. Pri magistratu v tej edini avstrijski vojni luki so vladale dolgo časa po krivdi italijanske večine ne-čuvene razmere. Končno je bila vlada prisiljei>a poseči vmes. Na magistrat je prišel vladni komisar z vladnimi uradniki in prevzel vse urade, predvsem blagajno, ki je bila pa izpraznjena. Vsled neštevilnih poneverb je zaprtih sedaj mnogo magistratnih uradnikov.
Ustava na Hrvaškem odpravljena. Žalostne razmere vladajo ua Hrvaškem. Sabor — komaj izvoljen in niti sklican — je bil razpuščen, ker je opozicija dosegla lepe, a vladi (mažaronom) nevarne uspehe. Sedaj je imenovan ban Čuvaj kralje /im komisarjem, katerega kruto roko občutijo Hrvati.
Globočina jadranskega morja. Največja morska globina jadranskega morja je med Novim in Kotorom, oziroma Dubrovnikom in znaša 1300 metrov.
Priporočajte .Občinsko Upravo'.
v hiši Zadružne zveze, Dunajska cesta 32
^Bavarskemu dvoru" v "bližini
Vložne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar. — Posojila na zemljišča daje po 43/4<>/o in 5%■ — Daje posojila na amortizacijo na vsak poljuben načrt, dalje na menice in vrednostne papirje.
Uradne ure vsak delavnik od 8.—12. dopoldne.
Za varnost vloženega denarja jamči 21 kmečkih občin z vsem premoženjem in davčno močjo. Vsaka špekulacija z vloženim denarjem je po pravilih odobrenih od c. kr. deželne vlade izključena, zato je denar v hranilnici popolnoma varno naložen in se ni bati nobene izgube.
Hranilne vloge obre stuje po
Hranilne vloge obre stuje po
brez odbitka
brez odbitka
Lastnina .Kmetske županske zveze
Tisk Dragotina Hribarja v Ljubljani,