Št. 145.
$ Gorici, t torek dne 17. decembra 1912.
Tečaj XU1.
Izhaja trikrat na teden, in sicer v torek, Četrtek in soboto ob 1
uri popoldne ter stane po pošti prejemana aH v Oorici na dom pošiljana:
vse loto . . 15 K 8/8 » . . 10 „ Vi      »       •    •      B»
Za Nemčijo,K l«#<$f, ~ Za Ameriko in inBžemstfo^m^t Posamične številke stanejo 10 vin.
„SOCA" ima naslednje izredne priloge: Ob novem letu „Kažipot po Goriškem in Gradiščanskem" in dvakrat v letu „Vozni red železnic, parnikov in poštnih zvezV-
Na naročila brez doposiane na-rocnine se ne oziramo,
Telefon št. 83.
»Vee za narod, svobodo in napredek U Dr. f(. Lavrič.
Uredništvo
se nahaja v Oosposki ulici št. 7 v Oorici v 5. nadstr. na desno.
Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 vi. nadstr. na levo  v Goriški Tiskarni.
Naročnino in oglase je plačati loco Gorica.
Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin, vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Keklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Svarilo.
Živimo med mirom in vojno. Položaj se giblje sicer tako, da se ne moremo opreti ob kako zagotovilo, da ves spor s Srbijo poteče povoljno ter ne bo treba uporabe topov in bajonetov, vendar prevladuje mnenje, da se koncem konca nam ni bati, da bi izbruhnila vojna. Znamenja kažejo, da se razrešijo sporna vprašanja mirnim potoni. Danes stoji v ospredju poročil cesarjeva beseda o zunanjem položaju. Cesar je včeraj sprejel predsedstvo kontrolne komisije za državne dolgove o priliki 50-letnice ustanovitve te institucije. Cesar je naglašal, da je zunanji položal ugoden in da je napetost začela popuščat?. Radi teh cesarjevih besed prevladuje tud; na Dunaju upanje, da se posreči spore poravnati mirnim potom. To pač želimo vsi. Ni ga med nami, ki bi želel nove vojne — vojna naj bo med diplomati, ti naj se enkrat pošteno zvojskujejo in rezultat naj bo tak, da nastopi mir z vsemi ugodnimi posledicami za nas in za Balkauce.
Poleg cesarjeve besede, ki se čuje blagodejno po celi monarhiji, postavimo Masarvkova poročila iz Srbije. Ta veliki Čeh ima posebno misijo vBelem-gradu. Bil je doli in je sedaj zopet v Be-lemgradu. Ko se je bil vrnil na Dunaj, je poročal, da vlada v Srbiji v vseh merodaj-nih krogih čisto trezno presojanje razmer in Masarvk, ki konferira s Pasičem in drugimi politiki, pravi, da je povsem utemeljeno upanje na mirno rešitev spora. Misija Masarvkova je ta* da odstrani med Avstrijo in Srbijo še obstoječa nespora-zumljenja, tako da pride do poštenega sporazuma. Masarvk trdi, da ima Srbija povsem mirovne tendence.
Položaj se torej boljša — zato pa je treba tudi med nami Slovenci povsem treznega presojanja nastalih razmer, da ue bomo trpeli čisto po nepotrebi škode in da se ne okoristi naš drugorodni nasprotnik na naš račun.
Gotovo je, da vsak pošten Slovan simpatizira   z zma^ujočimi    balkanskimi
POTAPENKO:
Generalova hči.
Prevel: A. M. (Dalje.) V mestu so se neprestano razširjale od ust do ust govorice o naravnost romantičnih Rincevih uspehih, pri čemur so so povsem odkrito imenovala imena gu-bernijskih gospa, ki so sodelovale v njegovih romanih v dovolj določno povedani ulogi. V tem pa ni Zinajida Petrovim dopuščala nikakih prednosti svojemu možu. O njenih odnošajih do gubernijskih mladih ljudij se je govorilo odkrito; ker pa se jo v obče mislilo, da sta Rinceva dva srečna, odbrana posebej od usode, da naj jima bo vse dovoljeno, ni prišlo nikomur na um, da bi presojal in' obsojal njuno življenje. Rincevima se je vse oprostilo, njuno življenje je veljalo za originalno, mla-deniško, in ako so o njem pripovedovali tujcem, so pripovedovali tako, kakor se pripodujejo starodavne legende o domačih junakih, ki so nekdaj rešili domovino.
Marja Vladimirovna je dovršila gimnazijo, ko je imela sedemnajst let; ta čas je že nosila dolgo krilo, vešče igrala s
brati, toda izražanje simpatij in presojanje položaja mora imeti svoje meje. V nedeljo pa so v Gorici nekateri Slovenci iz okolice baje vsklikali opetovano tako, kakor ne bi smeli. Če je res, kar se poroča, je tisto vsklikanje na Srbijo in kralja Petra neumestno, obsodbe vredno. Naši nasprotniki, ki prežijo od vseh strani na nas, bodo geueralizirali in kričali, da so vsi goriški Slovenci taki, kakor par nerazsodnih ljudi iz okolice, katerih tako vsklikanje, če se je povsem res tako glasilo, je pripisovati najbrže vinu.
Položaj, v katerem živimo, je res še težak in težka ločitev od doma za marsikoga, toda pomislimo in sodimo preudarno —- da ne bomo trpeli škode, kar ponovno povdarjamo.
Svarimo torej goriške Slovence pred nepremišljenim vsklikanjein, pred prego-rečim navdušenjem. Mislimo, kje smo, in imejmo pred očmi razmere v Primorju. Naša revna Goriška se je že kaj lepo odzvala svojim čutilom za Balkauce z darovi, ki so jej v čast, simpatije za zmagovalce pa Čuti vsak pošten človek v vseh narodih; zato da ne bo škode goriškim Slovencem, priporočamo: pamet in razsodno premotrivanje razmer.
Mislimo, da se razumemo. Rodoljubi l)o deželi naj vplivajo v navedenem smislu na ljudstvo.
/ Vojna na Balfai in iviganje Mul flog
Tukajšnje c. kr. okrajno glavarstvo je izdalo na vse župane političnega okraja goriškega tako-le okrožnico:
Vojna na Balkanu in njo spremljajoča napetost v mednarodnih odnošajih sta provzročili, da je ljudstvo jelo dvigati svoje hranilne vloge iz denarnih zavodov, češ, da ti zavodi ne nudijo več potrebne varnosti za njih denar, ker ,b> se ga znala v primeru vojne Avstro-Ogrske s kako drugo državo polastiti naša država ali sovražnik.
svojimi prekrasnimi očmi in čarobno prepevala ciganske romance. Njeni stariši so hneii le jeden princip, po katerem so uravnavali svoje celo življenje in tudi življenje hčere: živeti veselo, veselo na vsak način. Od vsega, kar je nudilo življenje, so jemali tisto, kar ga je razveseljevalo; vse drugo so zametavali brez odlašanja. In v tem okviru je cvetela in dozorevala lepota Marje Vladimirovne. Da je bila krasna, tega ji ni mogel oporekati nihče, in zato bi se tudi zavzelo celo mesto, ako bi bilo treba. Okoli nje se je vrtela in gibala mladina — vsa, kar je je bilo v gu-bernijskem mestu, in okoliška istotako. Za vsakega je bilo častno, če se je mogel šteti med častilce mlade krasotice in nihče bi se ne bil branil postati njen zaročenec in zakonski mož. Poleg vseh drugih osebnih odličnosti se je sklepalo tudi, — in ne baš neosnovano — da bo dobila Marja Vladimirovna lepo doto.
Pa tudi Marja Vladimirovna sama je dobro vedela, da je dobila od očetove babice petdeset tisočev in da je to njeno osebno, lastno premoženje. To so kajpa vedeli tudi drugi, a sodeč po sijajnem življenju Rincevih, so računali še na več. Tako so torej Marjo Vladimirovno smatrali za bogato nevesto.
Samo to je bila nesreča, da so tudi najtrdovratnejša dvorjenja spolzela povrh
Ta popolnoma brezpotrebni strah sloni na tem, da narod ne pozna ni poslovanja v denarnih zavodih ni obstoječih zakonov o nedotakljivosti zasebnega premoženja.
Denar se ne hrani v blagajnah dotič-nih zavodov, ampak, daje se ga na posojilo proti zastavi zemljišča t. j. zavaruje se ga zcmljeknjižno na posestvu posojilojemalca. Če pa tako zavarovanje vloženega denarja omogočuje zavodu, da za-more redno plačevati vlagateljem pogojene obresti, je pač samo o sebi umevno, da ne razpolaga v svojih blagajnah s tako gotovino, ki bi odgovarjala skupnim vlogam. Zatorej imajo dotična pravila zavoda določilo, da se stranke, ki hočejo dvigniti svoje hranilne vloge, dolžne dati zavodu v primernem roku odpoved vloge, da jo zamore ta eventualno iztirjati.
Popolnoma neupravičena je bojazen, da bi država ali sovražnik zamogla zaseči denar zavoda, kajti obstoječi osnovni državni zakoni zavarujejo nedotaklji-v o s t vsega zasebnega (privatnega) in občinskega imenja in je to zavarovanje po posebnih mednarodnih pogodbah zagotovljeno tudi za primer vojne. Torej ni naša država ni sovražnik se ne smeta dotikati zasebnega ali občinskega denarja, kar bi bilo tudi nemogoče, ker se nahaja denar hranilnih vlog, kakor že zgoraj omenjeno, v rokah posojilojemalcev sirom vse dežele.
Od druge strani pa se mora tudi pov-tarjati, da si vlagatelji, ki zahtevajo izpla-čaiijc svojih hranilnih vlog, škodujejo v prvi vrsti samim sebi, kajti s tem se ne odrekajo samo obrestim od njihovega varno naloženega denarja, ampak izpostavljajo se tudi nevarnosti, da se jim denar na domu vkrade, da ga ponose v nepotrebne svrhe ali sicer izgube. Slednjič prizadevlje brezprcmišljeno dviganje vlog občutno škodo tudi tretjim osebam. Tako postopanje ne le da onemogočuje zavodom dovoljevati daljna posojila, ampak jih tudi sili, da iztirjujejo tudi uže dovoljena posojila ne glede na to, razpolaga li stranka s potrebnim denarjem ali ne.
po njenem srcu in niso napravila nanjo ni-kakega utiša. Bil je neki ugleden uradnik izrednih posiov pri mestnem gubernator-ju, z imenitno kariero in bodočnostjo, po rodoinskem imenu Kaminski; bil je polkovnik z imenitnimi zvezami, zares že čez štirideseto leto, boij majhen človek, ampak vendar še svež, po imenu Prlja-diljin; bil je mladi graščak Karpenko, ki je bil podedoval od očeta ogromno posestvo, vseučiliški kandidat in resnično zaljubljen v Marjo Vladimirovno; bilo je še več drugih, ali ona ni niti jednega marala bolj od vseh drugih. Zadovoljevala se je s tem lahkim veseljem, ki je ni vezalo na ničesar, vrtela se graciozno v krogu svojih zaljubljenih oboževateljev in se vsem brez razlike jednako čarobno smehljala, ker so ji biii navsezadnje vsi jed-naki.
Nastopil pa je čas, ko se je tudi njeno krepko srce podalo in se je razpletel roman. Bil je to povsem navaden roman, z običajnimi izlivi nežne strasti, z mukotrpno ljubosumnostjo in brezkončnimi prisegami večne zvestobe. Junak se je razlikoval od drugih po tem, da so se mu že v sedemindvajsetem letu kazali v nekdaj razkošnih gostih laseh globoki zalivi, kot podaljšek senc — znamenje življenske izkušenosti, na temenu pa so se opažali ble-dikasti začetki pleše. Toda to ni kazilo
Ker se je strah zaradi vojne.na Balkanu polastii tudi ljudstva v goriškem političnem okraju tako, da je jelo trumoma dvigati svoje hranilne vloge iz hranilnih zavodov goriških in zlasti tudi iz tukajšnje zastavljalnice in ž njo spojene hranilnice (Moiit),. vabim gospoda župana, da t a k o ] vkrene potrebno, da izbegano ljudstvo pomiri. V to svrho porabi gospod župan vsako priliko, ki se mu nudi, da narod v smislu gorenjih izvajanj poduči ter mu polaga na srce, naj se ne plaši brezpotrebno ter naj ne le pušča svoje vloge v hranilnicah, ampak naj take vloge v kolikor jih je v svojem popolnoma neutemeljenem vznemirjenju dal že izplačati, zopet vloži v hranilnice kakor najvarnejše shrambe go-tovin.
Da ste temu odloku s primerno objavo njega vsebine vstregli, obvestite me tekom 8 dnij — C. kr. namestništveni svetnik: Rebek.
Hustrijska politika proti Rusinom.
A p e 1 n a j a v ri o m n e n j e A v s t r i j e.
Izdal državnozborski ukrajinski klub.
(Konec.)
To izjemno stališče Rusinov v Galiciji se ojačuje s tem, du je bilo podeljeno poljskemu ministru - krajanu protiustavno izjemno stališče, ker je običaj, da se v vseh galiških zadevah poišče njegovo privoljenje, in ker se imenuje za gališkega namestnika samo zaupnik poljskega kluba, ki ima posebna pooblastila, protiustavna, kakoršnih ni v nobeni drugi deželi.
Posledice take politike za Rusine so te, da nekateri obupajo na možnost ohranitve svoje narodnosti ter zapadajo v tako psihoiogično stanje, ki tvori ugodna tla za rusofilsko, iz Rusije presajeno in od poljskih politikov, poljske deželne uprave in poljskega tiska podpirano razdorno delo; drugi v globokem gnjevu radi vsega Rusine težečega pritiska (in ne samo radi
mnogo sijajnega, mogočno nastopajočega moža.
Sergej Aieksandrovič Ponjatjev-' i& služil v Kijevu, kjer je imel takoimenova-no »preliouno« mesto, odkoder je več ali manj. pregledoval široki službeni horizont. V poletnih mesecih je prihajal na dopust v gubernijsko mesto K., a ne prav v mesto, marveč na pristavo svojega očeta, kakih trideset vrst oddaljeno od mesta. In dovolj je bilo, da je prišel v hišo Rincevih, in zagledal prekrasne oči Marje Vladimirovne, — in že je pozabil pristavo in poletni odmor od zimskih naporov.-Pokoril se je pogledom in se udal mirno moči očarujočih oči. Sredi domače mladine se je kretal mirno, samozavestno, ker je bil uverjen, da velja več kakor drugi;, že njegov bledi, skoro strogi obraz z zamišljenimi, ostrimi očmi se je ločil na prvi pogled od navadnih obrazov okolice. Sredi gubernijskih plitvežev, ki so med veseljem in zabavo odkritosrčno odkrivali svoje nizko obzorje in obširno omejenost, je bil on videti razumnik prve vrste. Na ponesrečene, puhle dovtipe je odgovarjal z napol prezirljivim, napol žaljivim nasmehom, v veliki družbi je rad molčal, samo semintja je pristavil opazko, ki se mu je posrečila vselej, ker je bila vsaka premišljena*
(Pride še.)
materiielne .stiske) zapuščajo svojo vroče ljubljeno domovino, drugi pa bi radi zagrabili za najradikalnejša sredstva proti neznosnemu sistemu. Posledice za državo naj pretehtajo in si jih k srcu vzamejo državni krmilarji in državne stranke.
Navzlic temu so rusinski ljudski zastopniki v najvažnejših vprašanjih interesov države in dinastije, kako pri aneksih Bosne in Hercegovine, kakor tudi pri brambnib predlogah glasovali za zahteve države in dinastije. Začuli so v resnici na to tolažimo besedo z Najvišjega mesta, ki jih je navdala z boljšimi upi aH še sledeče oslabljen je iste je pripuščalo tako upanje. Zlasti so pričakovali upoštevanje v ospredje postavljenih zahtev glede ustanovitve rusinske univerze in jako skromne reforme za deželnozborske volitve.
Upanje na izpolnitev prve teh potrebščin je odmevalo živahno tudi pri soroja-kih v Rusiji, ki so sicer gospodarsko na boljem in so tudi zaštičeni proti popolja-čenju, vendar pa ne morejo zadostiti svojim najprimitivnejšim narodnim potrebam in so torej željno pričakovali v Avstriji najvišjo narodno kulturno ustanovitev, kar so tudi izrazili v stotinah izkazov simpatije za to prizadevanje iz skoro vseh družabnih slojev.
Toliko mučneje je moralo biti za vse Rusine, ko se navzlic cesarski napovedi in zagotovil vlade po več nego 6 mesecih ne zgodi prav nič v kako zadovoljenje njihovih potreb in upov in se ne kaže tudi niti najmanjše znamenje za premembo politike nasproti njim.
Tako mora torej v napredujočem 20. stoletju, ko prihajajo do veljave tudi mali narodi, ko se zahteva celo za majhne rodove, kakor so albanski, narodno avtonomijo, velik, priden narod s staro kul-turelno in zgodovinsko preteklostjo, ki sme torej upati tudi na primerno bodočnost, veliko trpeti pod pritiskom krive politike. Proti taki politiki se morajo Rusini braniti z vsemi močmi in kdor je prijatelj' pravice na sploh in zlasti pravice za samostojno odločevanje narodov, kdor je prijatelj svobode in napredka, odobri tako obrambo.
Na strankah parlamenta je ležeče, da pomagajo rusinskemu narodu do njega pravice.
TojašJce straže ob železaieah.
Kranjska deželna vlada razglaša: Objekti železničnih prog Zidani most-Ljubljana - Št. Peter - Trst in Celovec -Jesenice - Gorica so do nadaljne odredbe ponoči in podnevu z vojaškimi stražami zastraženi.
Daje se na občno znanje, da imajo vse vojaške straže povelje, da vsakega, ki si da na železničnih progah kaj opraviti, ali ki nanje stopi, pa se ne more primerno izkazati, zapro, zoper vsakega pa, ki se iz-kuša zapretbi odtegniti ali ki na prvi klic: > Halt! Wer da?« ne obstoji, uporabijo orožje.
Pustite vojaške straže v miru!
Poroča se nam, da je v noči od 10. na 11. t. m. neki človek zmerjal stražo pri hangarjih ob Mirenski cesti in baje celo kamenjal je "stražo. Ko je straža ustrelila, je dotičnik z dražbo zbežal.
Tako se poroča. Zato pa opozarjamo občinstvo, da je tako početje ne le nespodobno ampak tudi nevarno, kajti vse vojaške straže imajo puške nabite in ukazano jim je, da morajo v podobnih slučajih streljati takoj.
Upamo, da se gorenji slučaj ne tiče naših ljudi, aH opozarjamo vkljub temu, ker taki slučaji morajo prizadetim prinesti le veliko nesrečo! Torej pozor!
Po predavanjih »Narodne Prosvete".
S predavanjem g. prof. dr. Ozvalda je prvi ciklus predavanj »Narodne Prosvete« zaključen. Bilanca je prav ugodna. Prvič je bilo to, da smo priredili v Gorici predavanja v večjem stilu in redno. Doslej so se taka predavanja prirejala v manj-
šem obsegu, ali pa le slučajno. Nekatera so imela povoljen uspeh (predavanja Kristana, Cankarja, dr. Turne in dr. Dermo-te, dr. Ozvalda) večinoma pa so privabila le omejeno število poslušalcev, včasih 6, včasih 25, le redko več. Kar je bito nad 50, se je smatralo že za poseben uspeh. Sedaj pa je občinstvo prihitelo vsakokrat v velikem številu, najmanj 140, največ 644, povprečno 300, po nekaterih predavanjih (n. pr. o jugoslovanskem vprašanju in o problemu malega naroda) se je vnela diskusija, ki je trajala po ves teden in deij. Prirodoslovna predavanja, katerih je bilo radi pomanjkanja delavcev na tem polju najmanj, so bila obakrat izredno dobro obiskana, kar znači, da je treba zlasti tudi to stroko izpopolniti. O vsem tem bomo še premišljali in potrebno ukrenili.
Večina poslušalcev je bila iz dijaških vrst, prav mnogo tudi iz vrst inteligence, med katero je bil lepi spol vedno častno •zastopan. Žal, da se doslej še ni posrečilo pritegniti delavstva. Skrbeti bo treba tudi za to.
Neosnovani napadi, katere so nekateri temni elementi naperjali sprva proti predavanjem in predavateljem, niso dosegli željnega uspeha, da pri nekaterih gg. predavateljih celo nasprotno. Z zadovoljstvom konstatiramo tudi to.
Ko »vremena Kranjcem bodo se zjasnila«, bo treba misliti na razširjenje cela poljudno-izobraževalne akcije tudi na deželo, v mestu samem pa tudi glede obsega predavanj. Goriški Slovenci potrebujejo »Ljudskega vseučilišča« in prvi uspeh predavanj nam je porok, da bomo v do-glednem času imeli to svojo institucijo, menda prvo na Slovenskem, in da bo imela uspehe. Zahvaljujemo se vsem, ki so na ta ali oni način pripomogli k lepemu uspehu predavanj, tako odboru »Narodne Prosvete«, gg. predavateljem, abonentom in obiskovalcem, ter prosimo, naj ostane naklonjenost izobraženstva »Narodni Pro-sveti« tudi v nadaljne ohranjena; da borno mogli uspešneje zasledovati in uresni čevati svoje smotre. Na zdar!
Klosterneuburg, 14. 12.
Od dne, ko je buknilo na Balkanu, je postalo bivanje med Herrenvolkom jugoslovanskemu dijaštvu uprav neznosno.
Ne samo da ni dijaštvo nikdar varno pred napadi dunajskih' šofer jev, izvošče-kov in druge take družbe, ampak tudi policija in žandarji je šikanirajo, kjer le morejo.
Dan na dan se čuje o aretacijah dijakov. Sedaj z vzrokom, da je aretiranec srbski vohun, sedaj spet, da je veleizda-jalec, ker upal si je, čujte in strmite, govoriti na ulici slovensko.'
Tako je danes tukajšnja policija aretirala dva dijaka c. kr. višje šole za vinarstvo in sadjarstvo,   Štruklja in Cahariio.
Sprehajala sta se v jutru ob Donavi in ta izprehod je porodil v razpa.^nih možganih nekega šoferja misel, da sta to srbska vohuna, ki jih je treba precej naznaniti.
In fes je pograbil žandar z dvema policistoma dijaka, ko sta se vrnila v mesto. Morala sta na stražnico, sledila pa je kot vedno, razdivjana tolpa »Herrenvolka,«.,.,
Kot povsod so tudi tu najbolj razte-gavali svoja usta izvoščki in šoferji, pso* vali so dijaka, da se je kar kadilo. Svojo jezo pa so hoteli tudi z dejanji ohladiti, tako da se je policiji in žandarju, komaj posrečilo ubraniti dijaka pred iinčanjem, ki jima je grozilo od pobesnele germanske tolpe.
Na stražnici sta se dijaka legitimo-vala, a pomagalo jima to ni nič, prebrskali so jima vse žepe, med tem pa so zbes-nelci pred stražnico zahtevali kričaje, naj se jim vohuna izročita.
Med tem je zvedel slučajno tajnik višje vin. in sadj. šole za zadevo in šele njegovem« posredovanju se je posrečilo, rešiti dijaka iz neprijetne situacije.
Tako Šikanirajo na Dunaju jugoslovansko dijaštvo in je izpostavljajo surovostim in zvedavosti nemških zijal.
Preiskava radi afere Prochaska <
koutana.
Naše zunanje ministerstvo je   izdalo ] oficielni komunike o misiji konzula Edla v Prizrenu.
Na podlagi podatkov odposlanca c. kr. zunanjega mlnisterstva konzula Edla, se je izkazalo, da so bile vse vest!, ki so krožile po časopisju, glasom katerih so Srbi z našim konzulom Prochazko v Prizrenu ravnali kot z navadnim vjetnikoiu, oziroma ga celo oskrunili in mučili, kot popolnoma neresnične brez vsake podlage. Tudi svoječasno od srbske vlade vložena pritožba in prošnja, naj Avstrija odpokliče svojega zastopnika iz Prizrena, ker se je baje za časa vhoda srbske armade v Pri-zren, streljalo iz avstrijskega konzulata na srbske vojake, je brez podlage, ker so se izkazale vesti kot neresnične. Pregrešiti, katere je zakrivila srbska armada napram našemu konzulatu in konzularnemu osob-ju, so zelo malenkostni. Srbska armada se je samo parkrat pregrešila proti mednarodnemu pravu. Naše zunanje ministrstvo srbsko vlado o teh prestopkih takoj obvesti in upa, da Srbija ne odreče zadoščenja in to tembolj, ker je šla našemu delegatu konzulu Edin skozinskoz na roko.
Mirovna konferenca v Londona.
Včeraj je bila otvoritvena I. seja. imela je povsem lorrnaini značaj. Prisostvoval je tudi angleški minister sir Urey.
Kakor se zatrjuje, stavijo delegati buiganje, Sroije, Črne gore in Urške te-le zahteve: 1. Turčija odstopi zaveznikom Makedonijo in Lpir; 2. Turčija izroči zaveznikom Odrin, Skader in Janino z vso k tem trdnjavam spadajočo okolico; 3. Turčija odstopi Trakijo do proge Midija-Lnos, inkluzive Lule Burgasa in Lozen-grada; 4. Turčija izroči zaveznikom Kreto in Lgejske otoke; 5. Turčija dovoli za Srednjo Albanijo avtonomijo pod moha-medanskim guvernerjem, ki pa bo neodvisen od Turčije in 6. Turčija pripusti anek-sijo severne in južne Albanije od Srbije, oziroma Grške.
Druga seja je danes.
Pri mirovnih pogajanjih v Londonu zastopajo posamezne države sledeči delegatje: Srbijo: Stojan Novakovič, bivši ministrski predsednik, Andra Niko-lič, predsednik skupštine in dr. Milehko Vesnič, poslanik v Parizu. — B u 1 g ar i-jo: Dr. Danev, predsednik sobranja, bivši ministrski predsednik, Mihajlo Madja-rov, poslanik v Londonu in general Papri-kov, bivši poslanik v Petrogradu. Črnogorski delegati so: Lazar Mijuškovič, bivši min. predsednik, Jovo Popovič, bivši poslanik v Carigradu in dr. Lujo Vojno-vič, bivši justični minister. — Grško pa zastopajo: Venizelos, ministrski predsednik, dr. Streit poslanik na* Dunaju, general Danglis, šef generalnega štaba in Gennadinos, poslani kv Londonu. — Turčijo: Rešid-paša, minister trgovine in bivši poslanik na Dunaju, Osman Nizami-paša, berlinski poslanik in bivši vojaški ataše na Dunaju in Šalih paša, bivši vojni minister. Razen teh delegatov so v Londonu tudi tajniki posameznih delegacij, vojni strokovnjaki.
Na Balkanu.
Iz Carigrada poročajo, da bi se bila vršila morska bitka pred Dardanelami med grškim in turškim brodovjem. Grki so se morali baje umakniti.
Grške torpedovke so baje obstreljevale utrdbe pri Dardanelih.
Baje so Bulgari v Solunu ustanovili svoje oblasti ter bi bil tako povečan spor med njimi in Grki radi Soluna.
Vojna stranka v Turčiji zahteva baje nadaljevanje vojne. Nova vojska bi štela 250.000 mož.
Otvoritev bulgarskega sobranja. — Zasedanje sobranja je bilo otvoreno 15. t. m. Ministerski predsednik GeŠov je rekel: Bogu je bilo milo, da je bLroslovil naše orožje. Srečen sem, da gratuliram na slavnih zmagah, da zahvalim hrabre častnike in vojake in izrečem svoje obču-
dovanje padlim junakom. Ves oboroženi bulgarski narod je izvršil svojo dolžnost na čast domovine. Neizbrisen ostane spomin na hrabre vojake, ki so se borili s pre-ziranjem smrti.... Dotaknil seje mirovne konference v Lonaonu rekoč, da se nada, da zavezniki glede na njihove težke žrtve dobijo dostojno zadovoljščino ter da ne bo treba, da bi naše čete ojačene s svežimi nadaljevale boj.
Poziv!
Za naše vrle vojake ob meji.
V  Trstu se je osnoval pod predsedstvom gosp. namestnika princa Hohenlohe odbor, ki si je nadel nalogo, da pobira darov e v d en a r j u za naše vrle vojake, ki se v hipu nahaiajo na mejah.
Da se ta akcija razšiii ier da se ji zagotovi čim boljši uspeh, sklenili so nekateri rojaki tudi mesta goriškega in okolice, obrniti se do blagih src s prošnjo, naj vsak po svojih sredstvih prispeva v ta človekoljuben namen.
Ne mudimo se torej, da jim pokažemo, da se jih s hvaležnostjo spominjamo, orao-gočevaje jim veselo praznovanje predsto-ječih božičnih praznikov.
Vsaki, tudi najmanjši dar se hvaležno sprejme.
Prispevki naj se pošiljajo na naslov baronice Marije B i a n c h i v R u~ bijah (Sovodnje) ali pa tukajšnjemu c. kr. okrajnemu glavarstvu, eventuelno potom upravništev dotičnih listov. Nabrani prispevki odpremijo se na Njegovo Jasnost gosp. namestnika.
Imena darov: teljev se objavijo to'iko v tukajšnjih kor.Vit v tržaških listih.
V  Gorici, di ;  14. decembra 1912.
Odbor.
Politični pregled.
Avstro-Ogrska.
Poslanska zbornica. — V plenumu obravnavajo predlogo o.vojnih dajatvah. Češki narodni socialci hočejo nadaljevati z obstrukcijo; baje hoče imeti vlada celo permanentno sejo par dni. — V proračunskem odseku je začel včeraj obstruirati Gostinčar.
Demonstracija v Kraljevem gradcu. — Imel se je odpeljati oddelek 18. pešpol-ka. Kakih 2000 oseb je stalo pred vojašnico in ni pustilo vojakov proč. Množica je prepevala. Šel čez eno ure je moglo vojaštvo oditi. Na kolodvoru so bile novu demonstracije. Tudi drugi dan, ko je odšei oddelek artilerije, je množica hrupno demonstrirala.
O demonstracijah na Češkem zopet poročajo z velikim veseljem Slovanom sovražni listi. Tako je baje v Plznu korakalo po ulicah več sto mladeničev, ki' so peli slovanske pesmi. Posredovala je policija in izvršenih je bilo 7 aretacij. Naši sovražniki pridno beležijo vsako malo reč ¦in pretiravajo; hočejo pač kazati Slovane za velike irredentovce, katere pa treba še bolj potlačiti.
Naša buržoazija se pripravlja k novim triumfom. Kakor se namreč čuje, izgube vsi oni m e d i c i n c i, ki so se u-deležili ek špedicije češki h zdravnikov na Balkan, semester! Komu bo to koristilo?
Inozemstvo.
Rusija. — Kokovcev spregovori te dni v dumi o mednarodnem položaju ter se dotakne razmerja med Avstrijo in Rusijo.
Ruski službeni krogi v Petrogradu so dobili vest, da pogajanja med Avstrijo in Srbijo tečejo po-voljno.
Shodi proti vojni na Francoskem. — Na Francoskem je bilo v nedeljo na raznih krajih več shodov proti vojni; ali javni shodi so bili prepovedani. Govorili so govorniki generalne delavske zveze.
Darovi.
Za božičnice C. M. družbe na Blanči in v Krminu so nadalje darovali sledeči gg.: G. Franc Kavčič, trgovec 10 K, Neimenovana g.a 5 K, g, Benedikt Poniž 5 K, g. dr. Medvešček 5 K, g.a dr. Tumovn, 5 K, g.a dr. Podgornikova S K, g.a Čilih. profesorjeva 4 K, g.a Mušič 3 K. g.a Pod-
gornik Štefanija 3 K, g.a ZnidarŠič, rav-nuteljeva 2 K, g.a Emu dr. DorčiČeva 2 K, g.a Ida MaSera, profesorjeva 2 K, g.a Zina Vazzaz, profesorjeva 2 K, g.a Marija Zarli 2 K, g.a Angela F+rnad 2 K, g.a Marica Kačič 2 K, g. N. N. 2 K, g.a deščic Marija 2 K, g.a Petrovčič Terezija 2 K, g.a Aliatz 2 K, Tvrdka Pintar & Lenard 2 K, Trvdka O. Zajec 2 K, g..Kozman 2 K, g.a dr. Šketova 2 K, g.a Ana Kumar jeva 2 K, g.a Pavla Koren,? JL, Tvrdjca. Kerše.vani & Cuk 2 K, g,aUrfiaTOr t%''L&>lffl^m^ uradnikova 1 K, g.a ŠUligoj Leni 1 K, g.a Berbuč, uradnikova 1 K, g.a Šfiligoj, uradnikova 1 K, g.a Marija Sotlar 1 K, g. Josip Dekleva 1 K, g. Fran Novak, brivec 1 K, g.a Sirca'Marija 1 K„g.a ErnffljamKra'-ševec 1 K, g.a Marija MUchiuk 1 K, g.a Amalja Jakinovič 1 K, g.a Amalja Sedla-ček l.K, ga Amalja Stres 1 K, g.a R. Mauri 1 K, g.a Marija Primožič 1 K, g.a Ana Ivančič 1 K, g.a Ana Čuz 1 K, g.a Frančiška Križaj 1 K, g. Vinko Mozetič 20 vin. —Lspa hvala blagim darovalcem! Odbor. Podružnica Ciril Metodove družbe v Vrtojbi je dobila 1 K 76 v od Vrtojbencev, ki so preobračali »burele« na trg sv. Andreja. Hvala.
Domače vesti.
Zaplemba. — »Soča« v soboto je bila zaplenjena. Zaplemba je bila nam naznanjena šele ob 61/2. Priredili smo drugo izdajo.
V  sobotno številko so bila zašla hekiC. izvajanja, s katerimi se lastništvo ne strinja, kar podkrepljuje dotedanja in sedanja smer našega lista.
V  soboto je predaval v »Trgovskem Domu« g. prof. dr. Karel Ozvald »O bistvu in vzgojnem pomenu sugestije«. Predavanje je, dasi kratko, bilo vseskozi na višku in je podalo v kratkih obrisih vse, kar je potrebno vedeti o tem predmetu. Obisk sicer zadnjega predavanja ni dosegel, bil je pa povsem povoljen (350 oseb;. Obiskovalci so se zahvalili g. predavatelju ob koncu z grmečim ploskanjem.
Akademija v prid »Rdečemu križu balkanskih držav« se je morala vsled vzrokov, ki jih tu ni mogoče natančneje pojasnjevati, odpovedati. Dotični, ki so si že v naprej preskrbeli vstopnice, jih lahko vrnejo tekom tega tedna. V nasprotnem slučaju zapadejo v korist goriškemu odboru za nabiranje prispevkov v prid Rdečemu križu. Odbor.
Običajni družabni večer Goriške Slovenske Čitalnice se vrši zopet v četrtek ob 8V2 uri zvečer v lastnih prostorih.
Finančnim tajnikom v območju tržaške finančne direkcije je imenovan fin. komisar Dr. K. pl. Nordis.
Tukajšnja garniziia je priredila v dvorani Verdi v nedeljo dobrodelni koncert v pomoč Rdečemu križu in revežem goriškega mesta. Koncert so posetili razni visoki dostojanstveniki: generali, nadškof, zastopniki politične oblasti, sodnije, župan itd. Koncert je vspel jako dobro. Odlikoval se je novi kapelnik 47. pešpelka g. Pešta na violini.
»Panslavistične, irredentovske itd. demonstracije« smo imeli baje v nedeljo v Gorici. Tako kričijo Lahi. Preiskava do-žene, kaj je bilo na tem. Nekaj fantov in mož iz Pevme je šlo na državni kolodvor v Gorici. Peli so »Hej Slovani« in druge slov. pesmi. Na državnem kolodvoru pa so imeli opraviti z vojaštvom in aretiranih je bilo 5, nekateri med njimi obdolženi, da so kričali »Živio Srbija,« »živio Peter«! Ali kakor čujemo, je bilo slišati iz njih vrste tudi »živio Avstrija« in na Komu je bil neki Lah zaklicali Evviva la Serbia! Na policiji so bili zaslišani in puščeni na svobodo. Tako se je godilo na Korsu tudi trem mizarjem iz Solkana. Pri presoji teh dogodkov se sklicujemo na današnji uvodnik. — Smešen je list »Corriere«, ko kuje kapital zase iz teh iz vina izvirajočih vsklikov; seveda če so se sploh dogodili. »Corriere« kaže s tem le, kako je sam irredentovski!
Aretirali so v Oorici nekega Josipa Štefanija, čevljarja iz Gorice, ko je vrtal pri Bolaffiju blagajno. Oddali so ga sodniji.
Narodna obramba.
tJo/ičnica Ciril - Metodove Narodne Šole na BLANCl V GORICI bode v SOBOTO dne* 21. decembra v družbini šoli. Začetek slavnosti POPOLDNE OB 2.
Oružbina šola v KRMINU priredi svojo božičnico v NEDELJO 22. decembra OB 3. POPOLDNE v slovenski šoli v Kr-tninu.
Vse Člane in prijatelje družbe sv. Ci-¦IŠ®iy$$®& filjuiantrvabiniort^ se blagovolijo udeležiti božičnic. Prepričali se bodo sami, kako lepo napredujejo učenci, ki priredijo Božiču primerno veselico.
.Pribožičniči v »Narodni šoli« na Blanči v Gorici v soboto 21, t. m. bodo sodelovali gojenci tuk. učiteljišča s svojim orkestrom in pevskim zborom. Poleg tega bodo tudi šol. otroci peli in deklamirali, tako da obeta ta dan precej užitka. Po končanem vzporeduse razdele" mnogovrstni darovi revnim otrokom te šole.
Prijatelji naše Družbe in mladine so' dobrodošli. — Šolsko vodstvo.
Izšle so prav lepe božične razglednice družbe sv. Cirila in Metoda. Kdor jih želi, naj se oglasi pri predsedniku moške podružnice, ki ima v zalogi vedno tudi družbene kolke in računske listke.
Družbi sv. Cirila in Metoda je poslal g. dr. Val. Krisper, odvetnik v Ljubljani 1000 K, poslatev je opremil s terni-le besedami: »Po želji blagopokojnega mojega očeta gosp. Valentina Krisperja čast mi je za namene velečenjenega Vašega društva izročiti svoto tisoč kron in želim, da bi ta skromen dar bil v prid narodu slovenskemu, kateremu je bil moj rajni oče vedno zvesto udan«. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda je v svoji seji dne 11. t. in. izreklo svojo toplo zahvalo za ta rodoijubni dar in zabeležilo v zapisniku iste seje družbino hvaležnost svojemu mnogoletnemu podporniku in prijatelju pokojnemu g. Val.. Krisperju.
Družba sv. Cirila in Metoda je zopet prejela dar od svojih dobrih prijateljev v Ameriki: marljivi rodoljub g. Louis Pire je poslal od C. M, podružnice v Clevelandu K 150.-—. Iskrena hvala g. pošiljatelju in požrtvovalnim rojakom v Ameriki. Družba sv. Cirila in Metoda prosi vsestranske pomoči, ker živo čuti težke razmere, v ka-terMi živimo.
Prosveta.
»Zveza dramatičnih društev« ponovno vabi k pristopu vsa društva, ki se pečajo s prirejanjem gledaliških predstav. Nameni in cilji, ki si jih je začrtala Zveza so bili že itak javljeni v slovenskem časopisju, samo na to Še hočemo opozoriti, da bo glavna njena naloga izdajanje »Talije«, ki je nujno potrebna. — Tudi opozarjamo društva, da s L 1. 1913, torej v najkrajšem Času prenehajo vsa v .Zvezi včlanjena društva, med katernmi so zlasti vsa dramatična društva brez izjeme, izposojevati svoj gledališki materijal nevčlanjenim društvom.    •
Prosimo vsa društva, ki še niso odgovorila na okrožnico »Zveze«, da to store v najkrajšem času.
Vse potrebne informacije daje Zvezin tajnik prof. J. Berce v Ljubljani, Bleiwei-sova" cesta 22. Odbor.
DOPISI.
Iz Prage. — Smrt majke Jiigovičev od iva Vojnoviča je bila igrana prvič na odru Narodnega gledališča v Pragi dne 6. grudna 1.1. Sijajno gledališče je bilo natlačeno polno, lože, galerije, sedeži. Krasna scenerija je pripomogla svoje k vspehu. Posebno v tretjem dejanju. Kosovo polje, pokrito z žitom, krvavo ožarjeno od maka in solnca, ogromno in razteptano, v daljavi gore.
Pesnik je spojil narodno pesen s svojo ustvarjajočo   dramatično silo in podal delo, ki očara gledalca. Neizmerna tragika padca Dušanovega carstva, tolikrat opevani boj na Kosovem, heroinja majka Ju-govičev, ki ostane sredi svojih obupanih sinah sama brez solze, ki, zgubivši moža in osmero sinov, požene s kruto kletvijo sina Damjana, edinega, ki je ušel iz klanja, i zopet na  iKosovo, k praporu   Jiigovičev. I Posebno v tretjem dejanju, blazna Kosov-j ska devojka, sprevod s carico Milico, ki nosi glavo carja gospodam Lazarja, dalje odsekana roka Damjana, ki Še v smrti ti-
šči prapor Jugovičev, toda se odpre, ko ga prime majka. Slepi guslar posluša vso to neizmerno bolest in v njegovem srcu vstane pesen, junaška in žalostna o Krvavem Kosovem polju, ki pa izzveni v pro-roško napoved maščevanja. -- Pesnik, ki je prišel k premieri v Prago, je bil neštetokrat pozvan na oder od občinstva. Po-klonjenih mu je bilo več krasnih vencev. Času primerna uprizoritev je napravila silen utis na občinstvo...Zunaj pa je čakala četa policistov. Gotovo so upali na demonstracije.
Pretekle tedne je bilo dan na dan konfisciranih kar cela kopa čeških časopisov. V enem dnevu celo sedem. Največkrat Češke Slovo, glasilo narodno-socialne stranke, potem Pravo Lidu, giasiio čeških socialnih demokratov i. dr. Tudi shodi proti vojski so bili - marsikje razpuščeni. Vse to, da bi se ne razburjal narod. Nemškim buršem pa je bilo dovoljeno, peti, govoriti in razsajati na malostranskem trgu o polnoči. Drugič so zopet burši razbili o;kna v neki trgovini na eni glavnih ulic, na Ferdinandovi. Občinstvo se drži mirno, ker ve, da so te provokacije uprizorjene nalašč, le z namenom dražiti Cehe in jih zapeljati h kakemu koraku proti Nemcem. Radi bi obesili Pražanom zopet obsedno stanje na vrat.
Tudi proti Sokolstvu se ruje na vse načine. Govorilo se je, da je bil dr. Scheiner pozvan na Dunaj, da nastopa Sokolstvo nepatriotično itd. Vse to radi tega, ker je uvedla Č. O. S. splošno zbirko po vseh društvih v prospeh ranjenih Jugoslovanov.
Slikar Alfonz Mucha izvršuje po naročilu mesta Prage ciklus: Epopeja Slo-vanstva, ki bo štel 20 velikih slik iz zgodovine Slovanov. Dosedaj je dovršil tri slike: 1. Slovani v svojih prastarih bivališčih; 2. Uvedba slovanske liturgije in 3. Slavnost Svantotiva na Rujaui. Izgotov-Ijene slike so 8 metrov dolge in 6 m visoke. Prva slika kaže Slovanstvo v njegovi prehistoričui domovini, obdano od hord divjih Avarov, Tatarov, Turkov, i. dr. ki v tihi noči uničijo miroljubnim Slovanom naselbine in jim odganjajo črede v temno, noč. V drugi sliki nas vede pred Velelirad. Pred knezom Svatoplukoni, obdanim od veiikašev in nemških škofov čita Metod papežko builo, s kati .o se dovoljuje slovanska liturgija. Tretja slika kaže poslednji plamen slovanske kulture v Pomor ju v 12 stoletju, neposredno pred tem, ko so Danci in Germani razmetali zadnje ostanke slovanskih držav v Po-morju.
Iz kobariškega okraja.
V Iderskem pri Kobaridu. — »Primorski list« z dne 5. dec. 19i2. je prinesel članek o shodu v Kobaridu, katerega je imel dr. Gregorčič, državni poslanec, zaradi uravnave reke Soče. Na tem shodu se je sprejela resolucija s protestom proti sedanjim odločitvam — in se sklenilo, da se ima državni poslanec zavzeti za to, da ' se prične Soča regulirati v gorenjem delu, kakor je bilo tudi večkrat govorjeno in pritrjeno. Kako nam gospodje mečejo pesek v oči s to regulacijo, ve oni, ki pozna Sočo na Idrskem, kako da odnaša leto za letom ubogim posestnikom lepe njive in travnike. Deželni odbor je dovolil v svrho izdelovanja branov na tem mestu 2 krat izdatne podpore. Izdelal jih je tuk. deželni poslanec seveda brez uspeha, ker povodenj jih je lahko odnesla radi pomanjkanja tehničnega nasveta.
To je hotel g. župan Iderski na imenovanem shodu pojasniti g. državnemu poslancu in, poslušajte, tega župana so ven bacnili, rekoč, da je to zaupen shod. — Kedaj pride komisar na lice mesta in si to ogleda? Kedaj se prične regulirati reka Idrica, kar je iz zdravstvenih ozirov najbolj potrebno? Gospodje poslanci, na noge, dokler je še čas — če ne splava zopet vse proti Furlaniji.
Idrski vaščan.
Iz goriške okolice.
Iz Vrtojbe. — Odbor za nabiranje prispevkov »Rdečemu križu« Črnegore v Vrtojbi je nabral — razen Že izkazanih 150 K —še sledeče doneske: 26 K 20 v nabral Just Gorkič po izvolitvi župana v Dolenji Vrtojbi; 10 K Ivan Černe, gostilničar; 8 K Ivan Humar (Šempasko); po 6 Kj Avgust Cejatt, jtvan Koglot, Župan; 5
K 70 v nabral Alojzij Zavadlav; po 3 K. Alojzij Zavadlav, Emii Saunig, gostilničar, Fran pl, Locatelli; po 2 K: Angelj Mer-moija, Franc Mikuž, Ivan Gcrkič, Karol Uoriuc, Josip Lašič, Ivan Kulot, Ivan Fa-ganeij, ivan Mermolja, Franc Faganelj mL, J ust UorKic; 1 K «u v neimenovan; po 1 K: Josip j are, Jakob Maraž, Benedikt Podberšič, Franc Soban, Josip Soban, Lovrenc Uorkič, Izidor Mermolja, Marija Kulot, Josip Arčon, Vinko Nardin, Franc Ujan, Aleksij Koglot, Anzelin Zavadlav, Aleksander Gorjan, Alojzij Urbančič, Jakob Gorkič; 60 v Ivan Kulot; 54 v neimenovan; 50 v Andrej Podberšič; po 40 v: Valentin Faganelj, Matija Dakskobler; 26 v Franc Gorkič; 20 v Karol'Lasič, skupaj 111 K 60 v.
Odbor je nabral tedaj v celoti 261 K 60 v, ako se k tej svoti prišteje še zbirka gospoda vikarja v znesku 170 K in dar starešinstva v znesku 200 K dobimo, da je darovala Vrtojba za svoje balkanske brate lepo svoto 631 K 60 v.
Z ozirom na posebne domače razmere pripominjamo še, da je podpisani odbor nabral — razen 35 K — ves denar v Dolenji Vrtojbi, med tem ko se razteza zbirka g. vikarja na obe Vrtojbi in dar starešinstva pa na vse tri davčne občine županstva, to je obe Vrtojbi in Bukovico.
Odbor je poslal ves nabrani denar na pristojno mesto in zaključil pobiranje. Odbor za pobiranje prispevkov
»Rdečemu križu Črnegore« v Vrtojbi.
Sokolski vestnik.
Telovadno društvo »Sokol« Dorn-berg-Zalošče vabi k domači zabavi dne 31. decembra 1912 na »Silvestrov večer« v prostorih g. K. Kerševanija. Dnevni red: 1. »Balkan in njegova zgodovina«, predava dr. Drago Marušič. 2. »Soči«, poje domači pevski zbor. 3. »Hajdukova oporoka«, deklamacija. 4. »Uradnikova žena«, kuplct. 5. »Najlepši kraj«, poje domači pevski zbor. 6. »Dobrodošli, kdaj pojdete domov«, veseloigra v enem dejanju. 7. Pevska vaja, šaljiv nastop pevcev. Po zavabi prosta zabava in ples. Začetek točno ob 5V2 z v. Vstopnina k zabavi znaša za sedež 1 K, za stojišče 40 vin. K Plesu stane legitimacija 4 K. Med zabavo in pri plesu svira sokolska godba iz Prvačine. Vstop je dovoljen le vabljen-cem! K polni udeležbi domačih vabljencev prav uljudno vabi odbor.
Gospodarske vesti.
Stavbena zadruga c. k. državnih na-stavljencev v Gorici je pričela zidati tri večja poslopja. Mizarska, ključavničarska, kleparska in kamenarska dela teh poslopij, oddajo se potom razpisa. Tozadevni proračuni so pripravljeni v zadružni pisarni (municipalna ulica št. 4, prvo nadstropje, stran leva) od 2 do 4 popoludne v tem tednu. Morebitne ponudbe naj se do-pošljejo načelništvu zadruge do 28. decembra t. L
Razne vesti.
Odkritje spomenika pok. cesarici Elizabeti v Trstu v nedeljo se je izvršilo na izredno slovesen način. Spomenik stoji v drugem ljudskem vrtu pred južnim kolodvorom. Cesarja je zastopal uidvojvpda Fran Salvator, ki je bil na koloavoru slovesno sprejet od strani namestnika, vojaških dostojanstvenikov, škofa itd. Odkritja spomenika se je udeležila ogromna množica, razna društva, deputacije. Navzoč je bil župan, poslanca Gasser, Pitacco itd. Nadvojvodo je nagovoril predsednik odbora za postavitev spomenika grof Alberti de Poja. Svirala je godba bosenskega polka. Vsa slavnost je potekla v miru in redu.
Šole v Sarajevu zaprte. — Vse srednje, šole v Sarajevu so zaprte in dijakom je bilo dne 13. t. m. naročeno, naj tekom 24 ur zapustijo Sarajevo. Kdor ni imel denarja za vožnjo, mu ga je dala mestna občina. Zaključek Šol se utemeljuje s tem, da se rabijo šolski prostori v dr u g e s v r h e.
Ves srbski vojni plen. — Po najnovejših podatkih iz Belgrada znaša srbski plen: 213.000 pušk, 308 topov, od teh 15 neporabnih, 40 milijonov nabojev za puške, 40.000 vojaških oblek, 21.000 plaščev, 100.000 čutaric, 5000 gamaš.
Avstrijski   Rdeči križ je odpoklican iz Sofije: odpotuje 22. t. m. na 4.-strani.
CENTRAL BIO   se otvori v kratkem!
Izleti v balkanske kraje. — Hrvaško društvo za promet s tujci je napravilo pri-.merne korake, da se uprizore izleti v balkanske kraje, ki bi vodili preko Zagreba in ostale Hrvaške. Društvo je v to svrho stopilo v zvezo z društvom Cook in z »Mednarodnim potovalnim uradom«. Prvi izlet se priredi že maja prihodnjega leta.
Japonski Rdeči križ v Turčiji. — V Carigrad je dospelo odposlanstvo Japonskega Rdečega Križa.
Kolera v Carigradu. — Vsak dan je v Carigradu nad 100 slučajev kolere in umrje obolelih okoli dve tretjini.
O turških grozovitostih čujemo dan na dan. Sedaj poročajo Grki iz Epira, da so turške čete v Delvinu in okolici razdejale 30 grških vasi ter masakrirale prebivalstvo.
Velike tatvine v tehničnem zavodu v Trstu. — Več mesecev so se vršile tatvine v tehničnem zavodu. Veliko brona in kosi-tarja zlasti je bilo ukradenega. Škoda se računa od 8—10.000 K. Policija je aretirala 6 livarjev, nameščenih v ladjedelnici.
Vojaška straža pri mostu v Jezupolu je zapazila 4 ljudi, ki so šli proti mostu. Vojak je trikrat pozval dotičnike, naj se ustavijo. Ker se to ni zgodilo, je ustrelil in jednega z.adei, da je ostal mrtev.
Samomor oficirja. — V Pragi se je ustrelil oficir 18. pešpolka Ferdinand Kou-delka; to je onega polka, ki je znan po demonstracijah v Kraljevem gradcu.
Avtomobil se je zaletel v vlak v Berth Amtavu v Ameriki. Tri osebe so mrtve, več težko ranjenih. x Aviatik Kočanski iz Sebastopola je padel s svojim aparatom v morje. Avintik se je rešil, njegov sopotnik je utonil.
Napadov z orožjem je bilo v Rusiji od leta 1907. do sedaj 38.094; 1719 funkcionarjev in 5997 privatnih oseb je bilo ubitih, 2499 funkcionarjev in 5747 privatnih oseb težko ali lahko ranjenih. Letos ja bilo do sedaj napadov 2148.
Velika železniška nesreča se je pripetila v Manganu v Siciliji. Tam sta trčila skupaj dva vlaka. Mrtvih je 25 oseb, težko in lahko ranjenih 90.
Srbski vojni plen. — Srbsko vojno ininisterstsro poroča, da so Srbi zaplenili v vojski 308 topov, 210.000 pušk in 110 voz municije.
Štedijivost srbskih vojakov z ntuni-cijo. — Srbske čete so kljub svojemu silnemu vojnemu navdušenju in hrabrosti pokazale naravnost vzorno štedijivost z municijo. V štiridnevni bitoljski bitki noben vojak ni potrošil več nego 200 pa-tron. Srbski armadi so izza sedanje vojne ostale še ogromne zaloge streliva. Vojaštvo se je strogo ravnalo po načelu: »Streljaj samo. tedaj, ako moreš zadeti, kajti to je naš denar in naš izdatek.« Gotovine, ki jo je pripravila za vojne svrhe, je Srbiji ostala še cela polovica, tako da se lahko še tri mesece vojskuje, ne da bi ji bilo treba kakega posojila.
Turške vojne žrtve. — Vojaški izvedenci so preračunih*, da se je od 200.000 mož močne turške zapadne armade rešilo v Janino k večjemu 20.000 vojakov. Vsi j drugi — z arnavtskimi četami vred — so razbiti: nekaj se jih je vrnilo domov, nekaj je bilo vjetih, drugi so padli na bojiščih.
Mrtvili in ranjenih je imela zapadna turška armada v bojih s Srbi najmanj 60 tisoč, vjetih je bilo 20.000. Vjeli, razorožili in nato izpustili so Srbi do 25M0 bašibo-zukov in kristjanov. Ostali — večinoma Arnavti in domači prebivalci — so pa zbežali na vse strani in se poskrili po hišah. Svoje mrtve in ranjene so Turki, če so le utegnili, pobrali in vlekli s seboj. Kjer pa niso mogli, se pa svoje mrliče vsaj slekli in seziili, ker tako zahteva mohame-danska vera. Zato je bilo videti toliko golih ali vsaj bosih mrličev.                               j
~~Odgovorni urednik in izdajatelj IvanKav&ič v Oorid.
Tiska: »GoriSka Tiskarna« A. Oabršček (odgov. J.  FabčiL\
Zalaga: Družba za izdajanje listov »Sočac in »Primorec«.
Mali oglasi.
Hajm**]l% pristojbina stane 60 vin.Ako Je oglas obseineJSi se raCuna la vsako besedo 3 vin. HaJprlpravneJSe Inseriranje za trgovce in obrtnike.
Koliko Je manjših trgovcev in obrtnikov v Goriol, katerih to deželi (in celo v meBtu) nihie nt posna, k« nikjt* o» iamrirajo. Skoda ni majhna.
lonn nneoetvA d°sedai v lePem lvdu> s,e
LC|IU   UUoGotlV   odda v nsjem zaradi drugih trgovskih  poslov.  Kavcije je treba  3000 K. Naslov pove naše upravništvo.                  S0G--3
Vi lina na novo zidana> ie na Prodai v lepem,
llllUU mirnem kraju. Jako pripravna za kakega vpokojenea. K vilici spada tudi lep vrtič. Vprašati je pri g. Iv. Millonig, Gorica, Rdeča hiša št. 4.                                                        505   -'
1 tC razumi
dkar so izumili najnovejše  sredstvo za unpregniranjo in za pri hranjenje podplatov.
UČIL.
Učil odpira novi čas, čas prerojonja podplatov.
Učil omogoča 3 do a-kratno veej>» trpežnost opodplatov kakor doslej.
Učil napravi podplate ncpremočljivo in obvaruje pred vlažnostjo in sušo.
Uc 1 napravi, da so podplati elastični, da se jih da lahko kovati in da kljubujejo vsaki kislini.
Učil vzdržuje čevlju več časa lepo obliko, ker ni treba tolikokrat popravljati.
Dcil ni iešoilo ali mast, pač pa neka impregni-rana masa, ki ji ne škoduje ne zrak ne voda.
Zavržimo zastarelo neskrbnosr, koji so bili podvrženi podplati!
Na podplatih jo cela teža našega telesa, podplat je zmiraj v dotiki s tlakom, radi tega mora biti naša skrb ravno tako velika za podplat, kakor za kak drugi del čevlja.
Ali ste keuaj mislili na to V
Ako ste inteligenten in varčen, pozdravite to novo iznajdbo z veseljem ker s tem prihranite najmanj 73 stroškov pri obutvi. Ugodna prilika je posebno sedaj, ko so cene jako visoke in ker je zadruga goriških čevljarjev hila prisiljena zvišati cene šo za I0°/0.
tci'mua\ en  se  rodaja  v  stekleničkah   dveh vrst in sicer: za 25  parov  podplatov    j j    za  10  parov  podplatov
po K 1-60               '!               po 80 vin.
GLAVNA ZALOGA ZA PRIMORSKO ;
G. KLIME. Ra &o*n° št. 9 —Via Ascoli St. 18.
Išče se za  povsod  agente in  zastopnike
Pogoji jako ugodni.                  480—5
Glavna zaloga
Palma podpetnikov
PAlMjj   i
^iSfev Kupujte samo dvokolesa „fllfeiia", ki so naj-•*^ra?_mfi;iLat'-i boljši francoski sistem in najtrpežnejše vrste bodisi za navadno rabo ali za dirke. Šivalni stroji Original IflCtOria so najprak-tičnejši za vsako hišo. Isti služijo za vsakovrstno šivanje in štikanje  (vezenje).  Stroj
teče brezšumno in je jako trpežen. Puške« samokrese, slamoreznice in vse v to stroko spadajoče  predmete se dobi  po tovarniški ceni pri tvrdki
Kerševani & Čuk
GORICA, rs Stolnem trgu it. 9. GORICA
A.
Gorica, Raštelj 3. iZaloga usnja
Zaloga istrskih vin LL m ^
prodaja na debelo                         '                        ¦
od 56 imov naprej. Gene konkurenčne. kakorj. Pitanih P^ancev,
Zaloga se nahaja v Gorici             kokoši,   gosi   itd.  se   nahaja
v ulic   Form?ca št. 1.             v Q0rjCj
ulica Treh kraljev 16
(Oia Ure Re 16) pri kauarni Dogana
Za obila naročila se toplo priporoča lastnik 479—13                       Henrik Apollonio.
Jauno zahualo
izrekam  gospodu  Francu Wilhelm,  lekarnarju, c. kr. dvornemu, dobavitelja v Neun-
kirchen pri Dp*aja.
Po vporabi  njegovega  Wilhelffl  čaja sem
popolnoma ozdravel od dolgoletnih
bolečin protina in revimtizma,
Obiskal sem prej različna zdravilišča v ta-in inozemstvu, dokler nisem doznal od nekega ozdravljenca za ta sloveči čaj. Pri-obCnjem te vr--;«5 iz lastnega nagiba, brez vednosti g. Wilbelm, ker nočem delati mn reklame, pač pomagati vsem onim, ki trpijo na takih boleznih.
Dunaj.            Ferdinand Schubert,
profesor na konservatorju   in
član c. kr. dvornega opernega
orkestra.
Gena zavoja K 2.   6 zavojev K 10,
Kjer se ne dobi v lekarnah in mirodilnicah se poSIje direktno. V Trstu se dobi v lekarni : Dr. Vittorio Seravallo „A1 Redentore", Piazza Cavana, najemnik Mario Lang; E. de Leitenbnrgovi nasl. .,Alla Salute", Via Giulia 1, provis: Silvio (Jiraldi.
420a   4
udani
424—5
Za obilen  obisk se toplo priporoča Andrej frandolič, mesar.
Krojaška delavnica
Franca Simcic
se nahaja
v Gorici,  na  Kornu  štev. 6
(nasproti Tuslcovo l>rivnice).
Priporoča se za  obila   naročila. — Izdelek ličen, cene zmerne.          444  2
Stouenci!
Podpirajte in poslužujte se
Prve slovenske brivnice
v Gorici,
Gosposka ulica štev. 1 (nasproti Kontu).
Postrežba solidna in snažna. Za obilen obisk se priporoča
BAN NOVAK, brivec in lasničar.
»Goriška ljudska posojilnica14
vpisana zadruga z omejenim Jamstvom.
(tf lastni hlil, Bosposka ulica Mn 7, I. nadstr.) — Tslsfon it. 78.
HaCna poltne hranilnice Itev. 837.315. Nb občnem zboru dne 28. aprila 1912. se je določilo: Hranilna vloge se  obrestujejo po 47,%. Stalne večje vloge z enoletno  odpovedjo  po  dogovoru.   Rentni   davek  plačuje posojilnica eama.
Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. Vlagateljem so na razpolago hišni hranilniki. Posojila se dajejo zadružnikom na vknjižbe po 67,%, na varščino ali zastave in na menjice po 6%.
Blavni dslsžl se obrestujejo koncem leta 1911. s 6%. Stanja SI. dec. 191L: Zadružnikov 1863 z   deleži v znesku 70.910 kron.  — Hranilne   vloge?   1,103.254*98. —Posojila: 1,068.002-. — Raservni z a k 1 a d: 100.451 56. — Vrednost hiS: 883 638 29.
mm&^&$^^mmmwm&*