Novo mesto, 4. februarja 1955
Stev. 5
Leto 6
Lastniki In Izdajatelji: Okrajni odbori SZDL Črnomelj, Kočevje In Novo mesto. — Izhaja vsak petek. — Urejuje uredniški odbor. — Uredništvo In uprava: Novo me-sto, Cesta komandanta Staneta 25. — Poštni predaj 83. — Telefon uredništva in uprave 127. — Tekoči račun pri Mestni hranilnici v Novem mestu 616-H-T-24. — Letna naročnina 480 din, polletna 240 din, četrtletna 120 din, — Tiska Tiskarna »Slovenskega poročevalca* v Ljubljani.
Dolenjski
Tednik okrajev Črnomelj, Kočevje in Nc
CENA 10 DIN
lisi
OD TEDNA DO TEDNA
Vprašanje Formoze še nadalje zavzema vodilno mesto na prvih straneh časnikov po vsem svetu. Komenatorji in uvodničarji razglabljajo o vzrokih in razlogih te zaostritve in zlasti o tem, ali se utegne spopad razširiti.
Na pobudo Nove Zelandije Je Varnostni svet OZN začel obravnavati to trenutno najbolj zaostreno mednarodno vprašanje. Ob soglasju ZDA in Velike Britanije so sklenili povabiti predstavnika LR Kitajske na sejo Varnostnega sveta. Sovjetska zveza pa je predlagala kot protiukrep, naj vključijo v dnevni red točko o »agresiji ZDA proti Kitajski«.
Ameriški Kongres Je dal predsedniku Eisenhovverju na podlagi njegove poslanice pooblastilo, da lahko uporabi ameriško vojsko za obrambo Formoze in za evakuacijo kuo-mintanških čet z manjših otokov, ki leže nedaleč od kitajske obale.
Nekateri politični opazovalci sodijo, da Je ta ukrep ZDA sad spoznanja, da se Mao Ce Tung in Ču En Laj nočeta zaplesti v splošno vojno z ZDA, ki bi imela nedogiedne posledice za ves svet in da Kitajci z napadi na Tacenske in nekatere druge otoke samo preizkuašjo, kako daleč smejo iti, ne da bi trčili ob ameriško vojsko.
Da bi nam bil položaj Jasno pred očmi, moramo vedeti, da Formozo loči od kitajskega kopna samo kakih 100 milj morja in da leže Peskadorski otoki približno na pol poti med Formozo in Kitajsko obalo.
Razdalja torej ni velika. Nasprotni vojski sta si potemtakem precej blizu. Zato je razumljivo, če govori britanski zunanji minister Eden »o eksplozivnem položaju«.
Kitajski in sovjetski predstavniki poudarjajo, da gre za vmešavanje v notranja zadeve LR Kitajske, ker so Formoza in bližnji otoki neločljivi del Kitajske, kar da potrjujejo tudi mednarodni dokumenti: kairska deklaraolja iz 1943.t, potisdamska izjava Iz 1945. in sporazum o kapitulaciji Japonske, ki Je imela te otoke zasedene.
Značilen je odziv britanskih laburistov o tem vprašanju. V britanskem Spodnjem domu Je vodja laburistov Attlee v govorniškem dvoboju z Edenom rekel tole: »Vsekakor je jasno, da gre v zadevi Formoze in ostalih otokov za Intervencijo v državljanski vojni. Nedvomno gre pri tem za akcijo ZDA, ne pa za akcijo OZN.« Razen tega Jo zahteval, da Je treba LR Kitajski dati mesto v OZN, ki Ji pripada. Nekaj dni zatem Je Attlee v Intervjuju laburističnemu časniku »Dailv Herald« predlagal, naj bi Čangkajška in njegove sodelavce poslali v pregnanstvo, Formozo nevtralizirali, nato pa izvedli plebiscit, na katerem bi ljudstvo odločilo, ali želi biti priključeno h Kitajski in naposled zahteval, da Je treba Formozo izločiti iz ameriškega »obrambnega obroča«.
Eden izmed najvplivnejših ameriških zunanjepolitičnih komentatorjev VValter Lip-mann, kateremu vsekakor ni moč očitati, da »simpatizira s komunisti«. Je te dni kritiziral resolucijo ameriškega Kongresa o obrambi Formoze. »Kaže«, pravi Llpmann. »da Je resolucija pravico do obrambe Formoze in Peskador-skih otokov zasnovala na naših državnih interesih, ne pa na pravnem položaju, ki Je nastal po vojni z Japonsko. Se več. Resolucija je napravila iz ZDA v osebi predsednika EisenhowerJa sodnika, ki določa, kakšni vojaški ukrepi so upravičeni na ozemlju, ki Je zakoniti de! Kitajske.«
Ob koncu lahko za zdaj izrazimo samo upanje ,da bodo tudi to zaostreno vprašanje spravili z dnevnega reda z diplomatskimi pogajanji V zvezi s tem Je treba opozoriti na še nepotrjene vesti, da bi morebiti utegnilo priti do konference o vprašanju Formoze, podobne ženevski, na kateri so lani poleti napravili konec vojni v Indokini. To bi bila vsekakor pametna pot, kajti vojna kot povsod in vedno tudi v tem primeru ne bi mogla rešiti vprašanj, zaradi katerih bi bila sprožena.
Za varnost prometa smo odgovorni vsi
Lani v novomeškem okraju 54 prometnih nezgod — 47 milijonov škode
Prometne nesreče so tudi na naših cestah vedno bolj pogoste. Temu ni vzrok samo povečani promet z motornimi vozili, slabo stanje cest in prometnih sredstev, pač pa tudi nedisciplina vseh vrst vozačev in pešcev. Podatki o prometnih nezgodah lani v novomeškem okraju nas nujno opozarjajo, da moramo vprašanju varnosti prometa in pravilnega koriščenja prometnih sredstev in naprav posvečati mnogo več pažnje.
V letu 1954 je bilo na območju novomeškega okraja 54 prometnih nezgod, ki so terjale tudi dve človeški žrtvi. Poleg tega sta bila ubita d>va konja, težko poškodovanih najmanj 7 ljudi, laže pa več kot enkrat toliko. Skupna materialna škoda zaradi prometnih nezgod je ogromna, saj znaša okoli 47 milijonov 600.0000 dinarjev! Seveda niso v teh številkah zapopadene izgube na zaslužku poškodovanih oseb in voziti ter izguba življenj, ki jih praktično ni mogoče oceniti.
Kateri so glavni vzroki nesreč na cestah? Cestno omrežje v novomeškem okraju je dolgo blizu 447 kilometrov. Ravnih in dovolj širokih ter dobrih cest v tem omrežju skoraj ni- Vožnja po takih cestah zahteva od vozača skrajno previdnost in zmerno hitrost. Tega mnogi naši šoferji ne upoštevajo. Človek se mora zgroziti, ko vidi polno naložen tovorni avtomobil ali avtobus, ki drvi z veliko hitrostjo celo skozi mesto in naselja, samo ob misli, kaj če bi v tem trenutku nekje skočil na cest-) otrok ?M. odrasel človek! Nepremišljeno hrtra vožnja je <vzrok neštetih prometnih nezgod. Vinjenost voznikov je drugi vzrok prometnih nezgod. Vinjen vozač je po navadi bolj »kora j žen« in seveda manj razsoden, zato so nesreče pri takih i voznikih skoraj neizogibne. Tretji vzrok za nezgode so prav gotovo nedisciplinirani pešci in kolesarji, kate-rr"i je razmeroma na naših cestah največ.
Kot povedano, naše ceste še zdaleč niso grajene za motorni promet. Vse polno je zavojev in nepreglednih mest. Ceste so zelo ozke in povečini v slabem stanju. Ena od ovir so tudi neprimerni mostovi ali pa samo provizoriji, kot jih imamo še precej. Tudi pestrost prometa na naših cestah ni v prid večjd varnosti. Na enih ln istih cestah imamo vsa mogoča vozila od velikih avtomobilov s prikolicami do vprežnih vozil, kolesarjev in ročnih vozičkov. Posebno poglavje so traktorji, ki so primerni samo za poljska dela, pa jih česio vidimo na cestah in to še s prikolicami. V okraju je registriranih okoli 245 motornih vozil, od avtobusov do motornih koles. Vsa ta vozila tudi niso v dobrem stanju, kar prav tako ni v prid večji varnosti prometa.
Kolesarji in vprežna vozila so gotovo najštevilnejši korist-
niki cest pri nas, toda prav ti so pa tudi najmanj disciplinirani. Vozniki vprežnih vozil se do danes v večini primerov niso naučili voziti po desni strani ceste- Vse polno je primerov, da voznik takega vozila zaspi na vozu ali pa je v vinjenem stanju, živina pa gre kot se ji zljubi. Prava redkost je v nočnih urah svetilka, čeprav bi jo moral po predpisih imeti vsak voznik. Kolo ie najpogostejše prometno sredstvo delovnega  človeka pri
nas, ker je najceneje in dokaj praktično. Toda gotovo polovica koles, ki so v prometu ni v predpisnem stanju glede zavor, zvonca in luči. Koliko je primerov, da se na enem kolesu peljeta dva. ali da je kolo obloženo ko* kaka tovorna žival. Potem rezanje ovinkov, ki je pri kolesarjih tako priljubljeno. Poleg tega moramo navesti tudi, da je opaziti prav pri kolesarjih največ brezobzirnosti do pešcev in prometnih predpisov. Lani sta se dogodili v Novem mestu dve taki prometni nezgodi, ki potrjujeta to navedbo na račun kolesarjev. V enem primeru je kolesar podrl invalida in ga težko poškodoval, ker ni imel nikakršnih zavor na kolesu, v drugem primeru pa ie kolesarka podrla otroka, ga težko poškodovala, pa se niti ozrla ni nanj, pač pa je jadrno
odkurila. Tudi pešci, Id brezbrižno križajo cesto, kjer se jim zljubi, so večkrat vzrok prometne nezgode. Posebej to velja za otroke, ki se še poleg tega radi obešajo na razna vozila.
Razumljivo je, da vseh pomanjkljivosti naših cest ne moremo odpraviti v enem letu. Tu so potrebne velike investicije. Samo ta ukrep tudi ne bi bil zadosten za preprečenje vedno večjega števila prometnih nezgod. Potrebna je predvsem vzgoja vseh, ki uporabljajo prometne naprave in sredstva, od avtomobilista, pa do šolarja, ki križa cesto. Kjer ne gre drugače, je treba vzgajati tudi s kaznimi. Lani je bilo kaznovanih v novomeškem okraju skupno 1983 kršiteljev cestnih prometnih predpisov, pa vse kaže, da bo potrebno kaznovanje še zaostriti.
Dobil fe zavarovalnino Dolen)skega lista
Kot smo že večkrat objavili, so vsi naročniki »Dolenjskega lista«, ki imajo v naprej poravnano naročnino, zavarovani za primer nezgodne smrti ali invalidnosti. S prvim julijem lani smo zavarovalno vsoto še povišali za 100 odstotkov, tako da po novi lestvici dobijo naši naročniki, oziroma njihovi svojci za primer smrti kot posledice
nesreče, 20.000 din, za primer trajne invalidnosti pa 40.000 din.
Državni zavarovalni zavod je lani na osnovi pogodbe med njim in Upravo »Dolenjskega Ista« izplačal zavarovalnino našim naročnikom v 6 primerih zaradi invalidnosti, v 3 primerih pa svojcem zaradi smrti, kot posledice nezgode. Prvi, ki je dobil zavarovalnino' »Dolenj-
Zadnja pot PEPCE MAJCN0VE
Gotovo je v Sloveniji le malo partizanov, aktivistov in naprednih ljudi, ki niso osebno poznali Pepce Majcnove iz Mokronoga. Vse te je pretresla vest, da jo je zahrbtna bolezen nenadoma iztrgala izmed nas, sredi njenega neumornega dela, ko še ni niti dopolnila 57 let.
Pepca Majcnova je bila vseskozi lik prave slovenske že-ne-matere vn odločne borke za napredno stvar: Kot tolikim slovenskim materam je tudi njej zadnja vojna usekala v srce dve globoki rani: ie 21. julija 1941 so ji fašisti ubili najstarejšega sina Sandija, ko pa so italijanski fašisti spomladi 1942 pri Radohovi vasi ubili prvih šest talcev na Slovenskem, Je bil med njimi tudi njen komaj 21 -letni sin Ivan. Toda, Pepca ni klonila. Izguba dveh sinov jo je 5« bolj ojeklenila v borbi proti okupatorju, njeno delo za narodno osvobodilno stvar je postalo še odločnejše, dokler ni končno dočakala težko pribor-jene svobode.
Njeno delo za socialistično preobrazbo v letih po vojni so prav tako poznali vsi. Ni bilo napredne organizacije ali društva, v katerem ne bi Pepca aktivno delala in zavzemala vidno mesto. BUa je celo med ustanovitelji domačega Turističnega dru&tva, zlasti pa se je aktivno udejestvovala v vrstah zadružnic.
Da bi spoštovano in priljubljeno Pepco Majcnovo spremili na zadnji poti, so prihiteli v petek, dne 28. januarja
znanci in prijatelji od blizu in daleč. Okoli 2000 ljudi, med njimi predstavniki ljudske oblasti in političnih organiza cij tako republičkih kot okraj nh in občinskih, je prišlo v Mokronog in se udeležilo pogreba, kakršnega v tem kraju gotovo še ni b'^. Pred domačo hišo, pred zadružnim domom in ob odprtem grobu so se poslovili od nje zastopniki ljudske oblasti, političnih organizacij in društev. Godba ljudske milice iz Ljubljane in domači pevski zbor sta z ža lostinkami spremljali zadnje slovo od Pepce. Ko se je začel na mokronoško dolino spuščati prvi mrak, so zadnji ude leženci tega pogreba zapustili svežo, prezgodnjo gomilo Pepce Majcnove, zasuto z grmado vencev, z bolečo zavestjo v srcu, da smo izgubili ženo — borko, ki jo bo težko nadomestiti.
skega lista« letos, je naš naročnik Jože Podržaj, elektromonter iz Zagradca 41. Pri razkladanju materiala iz kamiona se je težje ponesrečil, zaradi česar je postal 50-ods'totni invalid. Kot nam poroča DTŽavni zavarovalni zavod, podružnica v Novem mestu, so ponesrečenemu Podržaju že izplačali zavarovalnino v višini invalidnosti, to je 50 odstotkov od vsote, 40.000 din. Znesek 20.000 dfcin je dobil izplačan brez odbitka.
Ker je še vedno dokaj nejasnosti, kako je z zavarovanjem naših naročnikov in v tem pogledu dobivamo vse polno vprašanj pojasnjujemo:
Vsi naši naročniki, ki imajo v naprej poravnano naročnino, so zavarovani za primer smrti ikot posledice nezgode (naravne smrti ne pridejo v poštev) za 20.000 din in za primer trajne invalidnosti za 40.000 din. Izjema so le naročniki v inozemstvu, zairadi posebnih predpisov Državnega zavarovalnega zavoda, po katerih dosedaj ni imel možnosti izplačati zavarovalnine prejemnikom v drugih državah. Takoj ko bodo te stvari urejene, bomo zavarovanje razširili še na naše naročnik« v drugih državah.
Ker so naši naročniki tudi podjetja in ustanove ter se zavarovanje nanaša tudi na nje, je potrebno, da nam s po roče osebo iz svojega kolektiva, katari ta zavarovalnina pripada. Nekatera podjetja so nam to že sporočila, ostala pa prosimo, da sporoče čimprej.
2ive naj vsi narodi — ki hrepene dočakat dan,
da koder sonce hodi — prepir iz sveta bo pregnan..«
(Dragocena dediščina in ve tika &pedftuda
Letni zbori sindikalnih podružnic v kočevskem okraju
Na letne občne zbore sindikalnih podružnic so se člani na Kočevskem letos dobro pripravili. Imeli so predvolilne sestanke, na katerih so med drugim razpravljali o postavitvi norm, izdelavi novih tarifnih pravilnikov, plačnem sistemu, bodočem delu sindikatov v komunah in drugo.
Naj omenim, da so v nekaterih sindikalnih podružnicah v teh dneh že imeli letne občne zbore. Tako med drugim sindikalna   podružnica Leanoindu-
Sprejet je proračun LR Slovenije
za leto 1955
Ljudska skupščina Slovenije je pretekli teden po daljši razpravi sprejela družbeni plan in proračun za leto 1955.
Družbenii plan predvideva povečanje družbenega produkta v letu 1955 za okoli 15
Iti pol milijarde dinarjev nasproti letu 1954 ter bo po tem znašal 217 milijard 674 milijonov din. Glavni del bo dala industrija in sicer blizu 144 milijard, dočim bo kmetijstvo dalo  predvidoma   komaj 30
l*red desetimi leti so tuji in domači okupatorji divjali v zud-iijem obupnem sovraštvu. Januarja 1945 je na tisoče beguncev Ie Drcžnlce na Hrvaškem, ki so bežali pred ustaši v 2umberak, našlo »časno zavetje In bratsko pomoč v Črnomlju. Na sliki: stara mati z otroki, od katerih j« eden T zadnjem hipu ušel ustaškemu klavcu in noti na vratu to sled«ve noš«.
milijard, čeprav se v naši republiki še nad 41% prebivalstva peča s kmetijstvom.
Sprejeti proračun izkazuje, da do v naši republiki na razpolago 29 milijard 810 milijonov dinarjev. Od teh sredstev odpade na proračune republike, okrajev in občin 16 milijard 800 milijonov din, ostailo na investicije in samostojno razpolaganje podjetij ter za kritje dolgov. Za pomoč zaostalim okrajem Primorske, Kočevske in Dolenjske je določeno eno milijardo din. Določene so znatne investicije za kmetijstvo, nad 4 milijarde pa bo potrošeno za gradnjo stanovanj. Posebnost letošnjega proračuna je obvezno ustvarjanje rezerv, ki jih ne bo mogoče trositi brez posebnega dovoljenja Izvršnega sveta.
strijskega podjetja Kočevje, Železničarji v Ribnici in Kočevju, Grozdna uprava Kočevje, člani sindikalne podružnice na OLO, v KZ Velike Lašče in še nekateri drugi. Na občnih zborih, kjer so izvolili nove odbore, so živahno razpravljali o socialnem zavarovanju, stanovanjskih problemih, tehnično higienski zaščiti, ki Je 5e marsikje pomanjkljiva, in seveda tudi o novem plačnem sistemu, tarifnih pravilnikih ln drugo. Po poročilih iz teh zborov je bila udeležba članstva zelo lepa — 90 pa tudi več odstotna. Iz vsebine poteka prvih letnih občnih zborov sindikalnih podružnic moremo razbrati, da je ta delavska organizacija uspešno opravila svoje delo v preteklem letu ln v korist delovnega človeka, za njegov napredek in izboljšanje življenjskih pogojev.
Naj s tem v zvezi omenimo še zadnje posvetovanje predstavnikov in tajnikov sindikalnih podružnic v Kočevju. Na tem posvetovanju, kjer so se pogovorili o delu za uspešno izvedbo letalh občnih zborov, je sindikalna podružnica rudnika Kočevje na čast III. kongresa sindikatov Jugoslavije, ki bo letos, napovedala tekmovanje vsem sindikalnim podružnicam v okraju.
Pomembno je omeniti že to, da Je OSS razpisal posebno anketo, kjer bo v statističnih podatkih prikazano, v kakšnih pogojih živi delovni človek, kvalifikacija in strokovna usposobljenost, točno število vseh zaposlenih delavcev in mnoge druge stvari, za katere sedaj še nimamo točnih podatkov. ZEM
Dan Prešernove smrti — 8. februarja — je bil izbran« ta-korekoč izvoljen za kulturni praznik našega naroda sredi najhujših borb vseh poštenih Slovencev za svobodo- Zrasel je is osrčja naše revolucije in postal eden njenih dragocenih praporov,  ki so  zavihrali v viharju  prihajajoče svobode. Ta prapor je nosil Prešernovo ime. Oznanjal je našo veliko, svobodno   pomlad,   žarel z geslom    nesmrtnega poeta: »Manj strašna noč je v črne zemlje krili, kot so pod svetlim soncem sužni dnovi!« Prešernova pesem, Prešernovo ime, ta naš veliki simboli je navduševal borce v zagrizenih nadčloveških borbah s fašizmom, čudovita lepota in melodika Sonetnega venca je kot topli žarek sevala v izmučene duše in potrta srca. Nemara smo se prav takrat jasno zavedli, kaj je Prešeren, kaj njegovo ime in delo pomeni za našo borbo in za bližajočo se svobodo. Bila je velika, čeprav povsem umljiva misel, da je prav ta-kraj,   ko   so   vršale borbe, ko se je zdela kultura odmaknjena v nedosežne višine,   da   se   je   prav takrat   rodil   Prešernov dan kot praznik vsega našega naroda. Pešernova umetnost je dragocena dediščina, ki jo je poet iz Vrbe zapustil svojemu narodu, dragocena in večno živa. Prelila se je v tokove našega narodnega življenja, ga nasičevala in ga nasičuje. Njegov klic teptanemu narodu, da se dvigne, njegovo oznanjevanje svobode, lepšega življenja za domovino, se je bil raz-legel po vsej tej naši prelepi zemlji, se razlegal vse močneje v srcih in dušah naprednih, svobodoljubnih slovenskih sinov in hčera in se razbobnel v veličasten glas, ki je zapel iz src ln grl naših borcev, ustvarjalcev    svobode, uresničeval-eev davne Prešernove zamisli. Dragocena dediščina je Prešernova umetnost, ln prav tako   dragocena   je dediščina Prešernovega dneva, ki ga je nam ne za arhiv, temveč za
živ, vsenarodni kulturni praznik zapustila osvobodilna borba. Od nje izročen, nam mora biti predragocen, da bi ga lahko imeli samo za neko običajno praznovanje, samo za lepo etiko, ki bi je danes nalepili na naše narodno telo in se po-bahali, češ: Prešernov dan imamo, Prešerna imamo. Novi človek naše socialistične domovine ne sme poznati samo Prešernovega imena, najvišje vrednote naše kulturne tvornosti, ne sme govoriti o kulturi, temveč mora biti z njo prežet v vsem svojem udejstvo-vanju, v vsem svojem prizadevanju za napredek, za blaginjo, za srečo, za čim popolnejšo socialistično stvarnost svoje resnično nove domovine. Nenehna skrb za dvig naše vse-ljudske kulture, za izobraževanje, za kultu rnost, za čistočo socialistične morale — to je osnovni namen Prešernovega praznovanja, to je namen Tedna naše kulture, Prešernov dan pa naj bo naš vsesplošni ljudski letni zbor, kjer pretehtamo, kaj smo v tem oziru storili >n kjer pripravimo nove načrte za novo, še bolj vneto in prizadevno delo na polju naše kulture in pro-svete.
Prešernova umetnost nam je za to prizadevnost velika spodbuda, in prav taka spodbuda je zamisel naših borcev-partizanov, ki so začeli v krvavih borbah praznovati Prešernov dan, kot radosuno oznanjenje, da narod, ki ima takega genija kot je Prešeren, ne bo strt ruti pod železnimi petami fašizma. In vprašajmo se ob tem dnevu: je naša skrb za prosvetno in kulturno rast našega naroda tako velika, da smo lahko ponosni nanjo, kakor smo ponosni na Prešernovo Ime? Pred de^timi leti, zadnjič, je bil Prešernov dan praznovan v še nesvobednl domovini, še s puško v roki, še s krvi« n»*<h «;?nnv 'n l»Č>ra na čelu. Dese* W t« ed takrat. Nai bo lp*o?n'« "-o^n^van^e Prešernovega d*^- *"-n^no te desetletnice!
Zbor sindikalne podružnice uslužbencev OLO Kočevje
Za 10-letnico narodne osvoboditve: knjige Prešernove druibe v vsako hišo!
AH sta le član Prešernove družbe?
Lepo bilanco svojega dela je pred kratkim podala na letnem občnem zboru sindikalna podružnica uslužbencev držav, nih ustanov OLO Kočevje.
Poročiilo predsednika uprav nega odbora podružnice je pokazalo, da je sindikalna podružnica v lanskem letu organizirala tečaj za strojepiske, prav talco pa nekaj predavanj :tn podobno. Navzlic temu je predsednik navedel, da se *e vedno dobe posamezni uslužbenci, ki nimajo pravega odnosa do strank im da ta odnos uravnavajo po obleki stranke. Dogodi se, da boljše oblečene stranke nalivajo celo z gospo-(31 in gosr^^čnam*. slabše oblečene stranke pa odpravijo na nevljuden način. Res so taki primeri vedno redkejši po zaslugi politično - vegojnega
dela sindiiikalne organizacije, 'ki bo skrbela, da se v bodoče docela odpravijo. Podružnica je tudi organizirala več izletov ta člane, nekaterim socialno šibkim pa je podelila denarno pomoč.
Po izvolitvi novega odbora je bil sprejet sklep, da se politično - vzgojno delo med Člani še pojača. Organizacija bo tudi pomagala posameznim članom pri prt;|pravah na strokovne izpite, skrbela pa bo tudi za primerno razvedrilo svojih članov.
VREME
za čas od S. do 13. februarja
Ohladitev s pogostimi padavinami, ki se bodo konec tedna spremenile v sneg.
Stran 2
DOLENJSKI CIST
Ster. ft
Rez v vinogradih
Star slovenski pregovor pravi, da je rez v vinogradih že polovica trgatve. Pri tem je seveda mišljena pravilno opravljena rez. Ker so ponekod naši vinogradniki izkoristili letošnjo milo zimo in že obrezali svoje vinograde, drugod pa bodo to storili proti koncu zime, je prav, da o tem prvem, lahko pa rečemo, tudi najvažnejšem delu v vinogradih, povemo malo več.
Sicer se čudno sliši, ampak stara vinogradniška literatura uporno trdi, da je bila prvi re-zač pravzaprav koza, ki je s tem, da je obžrla oziroma ob-grizavala mladice vinske trte, opozorila na izredno dobre posledice rezi. Danes predstavlja vsakoletna rez v bistvu vzgoja vinske trte in nič drugega. Če bi trte ne vzgajali na ta način, bi se tako razrasla, da bi vsak prehod po vinogradu bil nemogoč, grozdje bi pa sploh ne dozorelo. Trta bi kmalu oslabela in različne bolezini in škodljivci bi se na njej kar dobro počutili.
Z redno in pravilno re2jo dosežemo, da nam vinska trta redno rodi, saj trsu z rez j o direktno nakažemo, kje in koliko naij rodi. Poleg redne rodnosti pa vplivamo z rezjo tudi na kvaliteto prideltka in obenem damo trti primerno obliko. Da je treba pri izvajanju tega važnega strokovnega posla marsikaj vedeti in na marsikaj misliti, nam je dokaz tradicionalna skrb naših vinogradnikov, ki najrajši rez sami opravljajo ter jo le izjemoma zaupajo še komu drugemu.
Rezač mora na trsu dobro razlikovati predvsem sledeče:
1. enoletni les — mladice ali rozge, ki so zrasle v preteklem j letu, kajti one na starem lesu i običajno niso rodne ali pa le izjemoma,
2. dvoletni rez se razlikuje od enoletnega po tem, da je debelejši, da se lubje lušči od lesa v pramenih in da nima očes,
3. stari les predstavlja pravzaprav nadzemno deblo in krake. Ta les je debelejši ali ranj-ši, vedno pa pokrit s skorjo, ki nudi raznim škodljivcem večkrat ugodno zavetišče. Zato se priporoča, da se ob času trs-ne rezi skorja odstrani. Na starem lesu so speča očesa, ki pri močnejšem dotoku hranljivih sokov poženejo tudi mladice, ki so seveda navadno nerodne, ker stoje na starem lesu. večkrat nam pa prav pridejo, ker nam služijo kot
4. nadomestni les za ponižanje celotnega trsa, če nam je že trs previsoko zlezel s svojim deblom. Pri nekaterih sortah, kot je na primer portugalka, iz starega lesa zelo redko poženejo mladice, ki bi nam lahko služile kot nadomestni les.
Vinogradniki celo včasih namenoma ranijo, • škarjami deblo, da bi pri taki sorti, ki drugače redko poganja mladice na starem lesu, izzvali večji dotok sokov lat s tem tudi pritisk na speča očesa, da bi pognala mladice.
Da trs pravilno obrežemo, moramo upoštevati naslednje činitelje:
1. kakšno sorto imamo pred seboj. Dosedanja praksa nas je
učila, da sorte, ki imajo velike grozde in debele jagode, režemo na kratko, to se pravi samo na reznlke. Sorte, ki imajo majhne grozde in bolj drobne jagode pa so priporočali rezati na dolgo ,to je na šparone. Razni poskusi v ta namen, pa so pokazali, da je pri daljši rezi rezultat precej boljši. Zato priporočamo dolgo rez ali rez na šparone pri vseh sortah brez ozira na debelost jagod, če le moč trsa in podlaga to dopušča.
2. Gnojenje vinograda je važen činitelj, saj vemo, da vinogradu, ki je bolj pognojen, lahko vedno nekaj več nalagamo.
3. Starost vinograda je tudi važen činitelj, ker mladim vinogradom, ki so komaj začeli roditi, ne smemo toliko nalagati kot starim, ki so v polni moči. Vinograd, katerega nameravamo obnoviti obrežemo »na smrt«, to se pravi kolikor mogoče, da ga izkoristimo.
4. Po bogatih letinah nalagamo trsu nekaj manj, da mu damo možnost, da se okrepi.
5. Vinogradom, si so trpeli zaradi raznih bolezni, škodljivcev in elementarnih nesreč tudi ne
smemo nalagati preveč, da jih s tem ne oslabimo le bolj.
6. Cas rezi spada v čas zimskega poči/tka, navadno pa režemo kakor hitro izgine sneg in se je zemlja že primerno osušila. Poskusi so nam pokazali, da trta, ki jo obrežemo jeseni aH proti koncu zime spomladi preje odžene ter ima več časa za vegetacijo, podvržena pa je nevarnosti spomladanskih pozeb. Nasprotno pa se lahiko s pozno spomladansko rezjo Izognemo spomladamski pozebl. V krajih, kjer so spomladanske pozebe pogoste, svetujemo pozno rez. Kar se solzen j a trte tiče, nI tako škodljivo, kot nekateri mislijo, razumljivo pa je, da ni sol-zenje dobro za mlado trto, dokler še ne rodi, zaito tako trto obrežemo v jeseni ali proti koncu zime.
Na splošno bomo v naših vinogradih na Dolenjskem imeli letos bolj enostavno rez, kot pa smo jo imeli lansko leto po katastrofalni pomladanski po-zebi v letu 1953, vendar tudi letos svetujem opreznost pri tem delu, saj start vinogradniški rek, ki pravi: Trta na škarjah rodi! velja za zmeraj.
Ing. Lojze Hrček
Prešernov dan naj postane poslej povsod dan volil kulturnim ustanovam in društvom ter dan nagrad in pohval kulturnim in prosvetnim delavcem. Letošnji kulturni teden bodi namenjen predvsem ljudskim knjižnicam in čitalnicam, njihovi ureditvi in obogatitvi. Knjižna akcija daje za to dovolj možnosti in ugodnosti. S pomočjo vseh družbenih činiteljev, ki razpolagajo z denarjem, naj bo letos položen temelj za stalen in neprekinjen razvoj ljudskih knjižnic. Tako naj postanejo te knjižnice ob stalni skrbi vse naše družbe v vsaki občini poleg šole temeljna prosvetna ustanova, vsem dostopen in bogat vir znanja, duševne obogatitve in lepega razvedrila. (Iz razglasa Izvršnega odbora Ljudske prosvete Slovenije)
Sami skrb« za surovine
Destilacija »DANA« na Mirni pri Trebnjem je majhno podjetje, ki pa se nagslo razvija. Z izredno kvaditetndmdi izdelki ai je osvojilo trg, ne toliko na Dolenjskem kot v ostalih krajih republike, in že zdaleč ne more zadostiti vsem naročilom. Zlasti so čislana izdelki tega podjetja malinovec, brinovec, pelin kovec in pa mentol liker. Posebno slednjega zelo cenijo tudi domačini in pridno segajo po njem. (Mimo grede povedano, da smo med dobitke Dolenjskega lista za letošnje žrebanje uvrstili tudi nekaj teh kvalitetnih proizvodov destilacije »DANA« z Mirne-)
Da bi podjetje povečalo ln moderniziralo proizvodnjo, je lani dobilo kredit za novo stavbo in nakup nekaterih strojev. Stavba je že pod streho in tudi najpotrebnejše stroje imajo kupljene tako, da bodo že letos poleti lahko pričeli s (povečano proizvodnjo. V novih prostorih in z novimi stroji računajo, da se bo proizvodnja povečala za pet do desetkrat.
Ker se pridobi najboljši ma-iinov sok iz dolenjskih makn (zaradi posebno ugodnega podnebja), je podjetje pričelo z urejevanjem nasadov, da si tako zagotovi čimveč surovin, ki bodo seveda tudi najceneje. V jeseni so že zasadili 1 hektar površin z malinami. 1 hektar pa s črnim ri/beznom in agrosom. Ce se bo nasad količkaj obnesel, ga bodo v treh letih povečali skupno na 8 hektarjev. Tako si bo podjetje oskrbelo znatno količino surovin za predelavo, obenem pa bo seveda tako kod doslej odkupovalo vse potrebne surovine od nabiralcev.
Valentin čarman:
Pojasnilo gozdnim posestnikom
(Nadaljevanje)  glede Izvajanja predpisov o gospodarjenju z gozdovi
Po istih kriterijih kot je razdeljen republiški plan sečnje lesa na posamezne okraje, je okrajni plan razdeljen na posamezne občine, to je v skladu s proizvodno zmogljivostjo gozdov in po načelu trajnega gospodarjenja z njimi. Ta plan  izdela Okrajna
gozd, v katerem želi prosilec sekati. Vse prošnje za sečnjo lesa, ki so vložene v določenem roku, so takse proste. Vsaka občina mora voditi poseben seznam vloženih prošenj za sečnjo lesa s potrebnimi podatki. Po preteku roka za vlaganje prošenj se se-
uprava za gozdarstvo ob jso- znam zaključi in ugotovi celotna zaprošena količina lesa za posek, ločeno po drevesni vrsti, za lastno porabo in prodajo.
delovanju okrajne im občin skih gozdarskih komisij. Vzporedno s tem se izdela plan gozdnovzgofnih, gozdno-varstvenih in gozdnotehničnih ter drugih del.
Okrajna uprava za gozdarstvo določi rok, v katerem morajo gozdni posestniki, ki
Tu moramo pripomniti da uredba o sečnji lesa v členu 7. v tretjem odstavku sicer določa, da se prošnje za seč-
Lani sta pri Kronovem trčila avtobus in osebni avto (k članku na prvi strani)
Me sekati les, vložiti prošnje no dovoljenje vlagajo pri pri za izdajo sečnega dovoljenja,; stojni občini le v primeru. Rok za vlaganje prošenj jej kadar je tudi rešitev v njeni javljen občinam s posebnoj pristojnosti, to je kadar gre okrožnico in vsemi navodili, za izdajo sečnega dovoljenja ki o tem, na krajevno običa-j do 10 prm drv za lastne po-jen način, ob veste gozdne po-i trebe prosilca. Ne glede na to sestrike. Prošnja se vloži na določbo pa smo mnenja, da bo posebni tiskovini na tisti ob-| reševanje prošenj po opisanem postopku mnogo bolj življenjsko in objektivno, kot pa če bi jih reševala Okrajna uprava za gozda rs to neposredno.
Ze v času vlaganja prošenj gozdarski organi pregledajo gozdove posameznih prosilcev in dajo k vsaki prošnji svoje strokovno mnenje. Ko so vse prošnje opremljene s strokovno izjavo pristojnega gozdarskega organa, je naloga občinske gozdarske komisije, da jih ob sodelovanju pristojnih gozdarskih organov temeljito pregleda in nanje stavi predloge za rešitev. Kot osnova za reševanje ji služi po družbenem planu določena količina lesa za posek ki je nikakor ne sme prekoračiti,     in strokovno
mnenje gozdarskih organov v pogledu stanja gozdov, zaloge lesa, letnega prirastka in se-čenj iz prejšnjih let. Ob brezpogojnem upoštevanju gornjih kriterijev pa je v ostalem v celoti prepuščeno gozdarski komisiji, da po lastni objektivni presoji ob poznavanju socialnih razmer posameznega prosilca predlaga, komu in kakšna količina lesa naj se odobri za posel*1 ter izda sečno dovoljenje. Po uredbi o sečnjah gozdnega drevja, Člen 4, je v kompetenci občinskih ljudskih odborov, da sami izdajo sečna dovoljenja za posek do 10 prm drv za lastno uporabo prosilca.
Iz gornjega je razvidno, da naloge občmskih gozdarskih komisij niso ravno lahke, delo samo pa dokaj nehvaležno in odgovorno, zato zaihteva dobrih lin vestnih ljudi, ki temeljito poznajo socialne in gospodarske prilike posaimezine-ga prosilca, po možnosti tudi stanje gozdov in vsaj v splošnem gospodarske predpise. Pri reševanju prošenj morajo upoštevati, da se bodo po izdanih sočnih dovoljenjih Še pojavile nujne potrebe, ko bo treba izdati sečno dovoljenje ali sečni nalog. Za kritje takih primerov je nujno, da se pusti t rezervi 15 do 20*/» po planu odobrene količine, sicer ni pozneje nobene možnosti več, ker te količine ni dopustno preseči. To bo menda razumljivo tudi gozdnim posestnikom — prosilcem, da je za primer kake nujne potrebe le dobro imeti kako rezervo.
(Nadaljevanje sledi)
Te dni se začenja po vsej Sloveniji pa tako tudi v kočevskem okraju velika akcija: Cepimo kokoši proti kokošji kugi. Cepimo jih obvezno ta brezplačno.
Mislim, da je prav, če se o tej akciji nekoliko pomenimo, zakaj je potrebna in kako jo nameravamo Izvesti.
Menda nI pni nas kmeta In kmetice, pa tudi skoraj ne meščana, ki ne bi vsaj slišal za kokošjo kugo. Mnogi so, žal, sarmi poskusili, kako nevarna ln zahrbtna bolezen je to. Saj čez noč aH največ v nekaj dneh lahko uniči vse kokoši, ki jih imaš. Pa ne samo tebi! Ce se je kuga enkrat pojavila v vasi, ne bo prenehala prej, dokler ne bo poginil ves kurji rod v vasi aLi vsaj v njenem večjem delu!
Kokošja kuga povzroča gospodarstvu Jugoslavije vsako leto velike izgube. Ne le, da pomori veliko število kokoši in s tem zmanjšuje preskrbo z jajci in kurjim mesom, kuga je kriva tudi, da ne moremo izvažati niti onih količin jajc in kokoši, ki bi jih morda lahko. Vsaka država uvoznica se namreč boji, da ne bi uvozila z jajci še kuge. In, ker se kuga prenaša tudi z drugo perutnino, ki sicer ne zboli, se branijo uvažati tudi goske, purane Itd., kar bi za našo državo predstavljalo lep dohodek.
Te dni sem bral, da je bilo v Ljubljani 1. 1954 samo na jajcih zaradi kokošje kuge 48 milijonov škode! Kolikšna je bila ta škoda v kočevskem okraju, ne morem reči, ker se naši ljudje še niso navadili, da morajo javljati občinskim ljudskim odborom aH postajam Ljudske milice pogin živali, pa torej tudi kokoši)! Vem le toliko, da je bila lani v samem Kočevju skoraj v vsaki hiši žalost za putkaml, ki jih je pobrala kuga. In to v Kočevju, kjer so jajca redka ln dragocena stvar! Vem tudi to, da so skoraj v vseh vaseh od Fare do Broda na Kolpi lani bili le redki, ki so obdržali vse svoje kokoši. Nadalje vem, da so v Sodražlci pa okrog Ribnl-nice pa v Dobrepolju in še kje jokale In klele gospodinje, ker jim je kokošja kuga vzela pre-nekaterj dinar, za katerega so računale, da jim ga bodo »znesle« putke!
Pri tej bolezni je nerodno tudi to, da nimamo uspešnih zdraviti, kadar se že pojavi.
Pač pa imamo zanesljivo sredstvo, ki prepreči, da bi se bolezen pojavila in raznesla. To je zaščitno cepljenje « tako imenovano »Muktesvvar« vakcino.
Da bi zaščitili kurji rod, zagotovili prebivalstvu jajca in kuretino, tistim predelom pa* ki se s tem bavi jo, omogočili izvoz jajc in perutnine, smo se letos v vsej Sloveniji odločili, da kokoši pravočasno ~~ preden se bolezen pojavi v večji meri — cepimo proti kokošji kugi. Državni sekretariat za gospodarstvo LRS je naročil in deloma omogočil, da bo to cepljenje za lastnike kokoši brezplačno, zato pa tuda obvezno! Zal pa nI sredstev, da bi to Izvedli povsod, da bi cepili kokoši pri vseh lastnikih. Zato je določeno, da se cepijo samo
v strnjenih naseljih ln to v onih predelih, kjer se bolezen večkrat pojavlja,
V kočevskem okraju bomo torej cepili kokoši v občinah Kočevje. Kostel, Mozelj, Osllni-ca, Ribnica, Sodražica jn VI-dem-Dobrepolje, In to le v strnjenih naseljih, ob večjih cestah in pa, seveda tam, kjer bi se bolezen že pojavila.
Cepili bomo po hišah. Občinski ljudski odbori bodo razglasili, kdaj bo cepljenje v posameznih občinah oziroma vaseh. Lastniki bodo morali ob označenih dnevih kokoši zapreti, dokler ne bodo cepljene.
Cepljenje samo je zanesljivo, če so cepljene kokoši še zdrave. V primerih, ko so kokoši že obolele ali pa samo okužene, a še ne kažejo znakov bolezni, kokoši kljub temu cepljenju vseeno poginejo.
Včasih se po cepljenju zgodi, da kokoši nekaj časa ne nosijo jajc, jih nosijo manj kot sicer ali pa nekaj časa nosijo jajca z mehko lupino. Vsi ti pojavi pa navadno po 3 do 4 tednih izginejo. Pravijo, da kokoši, ki pokažejo po cepljenju enega od teh znakov, tem bolj zanesljivo postanejo odporne proti bolezni. Tudi pravijo, da je dobro nekaj
dni po cepljenju krmiti kokoši • toplo krmo in napajati z mlačno vodo. Ce to drži, ne vem. Škoduje gotovo ne!
Ker se je letos v našem okraju v dveh vaseh Že pojavila kokošja kuga, moram opozoriti na sledeče: kokoši, kt go zbolele, takoj zakolj,-*te in pojejte, ker ozdravele skoraj gotovo ne bodo! Odpadke od zaklanih kokoši (perje, čreva, blato) sežgite ali globoko zakopljite, da ne boste raznašali bolezni! Zaklanih kokoši ne dajajte drugim ljudem ker tudi z mesom lahko razne-sete bolezen. Poginule kokoši sežgite ali globoko zakopljite! Ne mečite trupel v jarke, jame ali v vodo in ne dajajte jih ciganom, ker s tem samo širite bolezen. Kurnike In druge prostore, kjer so se zadrževale kokoši, dobo očistite, operite z vročo vodo ln prebelite! Vse odpadke In ostanke sežgite. Vsak primer obolenja ali pogina javite občinskemu ljudskemu odboru, postaji Ljudske milice aH naravnost veterinarju. Se to: Cepljenje je obvezno v onih krajih, ki jiih določi OLO in je zato tudi brezplačno. Kdor ne bi dal kokoši cepiti, kršiji temeljni zakon o varstvu živali pred kužnimi boleznimi in bo kaznovan. M. O.
POPRAVEK
V zadnji it. Dol. lista, t rimi k u Novi podporni čl«ni Prešernove družbe, je neljuba pomota. Pisec članka ni Janez Gobcev, kot je pomotoma tiskano, ampak Janez GOCEV, kar je domače ime za požrtvovalnega poverjenika Prešernove drnžbe Janeza K O PSETA. V istem flankn je izpadlo ime nove podpornice PD Marije Jerman, Šivilje.
Tov. Kople Je do 1. februarja nabral sknpno 5» podpornih članov PD, kar izpričuje, da se naši delovni ljudje dobro zavedajo pomena te naše knjižne družbe. Podpomina za posnmeznika je od 50» din naprej.
Načrt dela DPM v Šentjerneju
Po pravici povedano smo se ustanovitve DPM nekako bali. Toliko je že organizacij, sedaj pa še ena več, za delo pa vedno eni In isti ljudje. Toda pereči problemi šolskih otrok so bili tisti, ki so opozarjali, da je le treba nekaj storiti. Učiteljstvo se je lotilo dela. Na vaških roditeljskih sestankih je obrazložilo potrebo in pomen društva, pridobilo starše ter tako zbralo okrog 140 članov. V torek je bil ustanovni občni zbor. Dobra udeležba na zboru ln zanimanje za naloge društva je pokazalo,
sekcije za zanemarjeno mladino. Tudi pri doraščajoči mladini zastavlja društvo svoj vpliv, zlasti glede alkohola in kajenja. So pa še pastirčki in rejenci, ki so deležni skrbi DPM. Obiski v družinah, ki imajo rejenčke, so pokazali prav lepo sliko.
Ob Novoletni jelki, za katero so prispevala vsa naša podjetja, občina, okraj in Zveza DPM v znesku cca 50.000 din, se je radovalo preko 600 šolskih otrok ln lepo število predšolskih. Vsa jim je bilo v veselje — dobro pecivo, ki so ga opekle gojenke
dfudrU,ŠtV^ ne5° mfn3Sl0?°,<i" gospodinjske šole, krasne poma-nlh tal. Članarina je bila določena le 5 din mesečno, zato pa
naj bi vsak, kdor more, dodal še prostovoljne prispevke, tako je predlagal tov. H. iz Šmarja. Plan dela, ki Je bil sprejet, poudarja poglobljeno sodelovanje med domom in šolo, razširitev akcije proti alkoholu ln kajenju med mladino, pomoč slabotnim otrokom s hrano, obsežno izvedbo Novoletne jelke, organizacijo tombole itd. Načrtno delo se je porazdelilo na 7 sekcij, ki jih vodi učiteljstvo, sodelujejo pa tudi drugi. Kako si utira društvo pot med ljudi, kažejo razni primeri, ki jih je biLo treba v teh mesecih reševati. Nezakonskemu otroku gredo vse pravice in tako je mater, na njeno prošnjo, podprlo v njenih prizadevanjih tudi DPM. V drugem primeru je ilo za šolskega otroka, ki je brez staršev, pa je moral živeti v nemoralnem okolju. Bile io razprave in posvetovanja, katerih sklepe so izvršile članice
Slaba organizacija kmetijskih tečajev pri KZ
OKZ v Novem mestu je obvestila vse kmetijske zadruge, naj bi se prijavile za 2 do 3 dnevne kmetijske tečaje, na katerih bi kmetijski strokovnjaki predelali vsa vprašanja sodobnega kmetijstva za povzdigo pridelkov, oziroma govorili o vseh raznih olajšavah, ki jih v ta namen daje ljudska oblast.
Za tečaje se je prijavilo veliko zadrug in povečini so vse potrebno dobro pripravile. Je pa tudi nekaj zadrug, ki so
Novomeški veslaški klub ,Krka' pred novimi nalogami
Marsikoga Je začudil belo-zelenl
plakat, ki Je pozival novomeške veBlače na III. redno letno skupščino. Sedaj, ko smo v sredi zime, misliti na veslanje! Tako »o pač misliU ln sodili mnogi, ki Jim delovanje kluba ni znano.
V začetku Januarja so se zbrali v Sindikalnem domu elani VK Krke in polagali obračun o svojem delu v letu 1954. Kar lepo število Jih Je bilo, žal pa so bili pogrešani vabljeni gostje ln predstavniki drugih organizacij.
Z zanimanjem so člani poslušali poročilo odbora o delovanju kluba. Bogata Je bila sezona za tako mlad klub, kakor Je novomeški.
II. Dolenjska regata, katere so se udeležili vat slovenski veslaški klubi in VK Korana iz Karlovca Je bila uvod v veslaške prireditve v Sloveniji. Domači četverci »o dosegli druga mesta v svojih disciplinah razen Članskega, ki Je v močni konkurent Izpadel v predtek.movan.lu. Ekipno Je v članskih disciplinah zmagala VK Savica Iz LJubljane, ki Je osvojila pokal Veslaffke zveze Slovenije, v mladinskih disciplinah pa VK Korana, ki Je osvojila pokal I.OMO Novo mesto. Ta prireditev, ki Je prtvab'la mnogo občinstva, Je utrla nadalin,1l razvoj veslafttva v Novem mestu.
KJkl.pe so po regati vestno trenirale ln se p«r1prpvl1ale na Veslaško prvenstvo FI-RJ, ki se 1e vršilo v Mariboru si. JulMa in 1. avgusta. Na to tekmovanje sta odšli dve ekipi, mladinski četve-
rec in Četverec z žensko ekipo. Mladinci so tekmovali s 14 moštvi Jugoslavije. Zal, pa se Je že kmalu po startu zlomilo veslo, vendar niso odstopili, temveč so preveslali progo in dokazali svojo športno disciplino. Največji uspeh pa Je dosegel četverec s krmarjem za iene, v katerem so Novo-meščanke izmed sedmih ekip Jugoslavije zasedle častno III. mesto. Ta zmaga Je velik uspeh mladih veslačlc, saj Je bilo le malo slovenskih ekip, ki so dosegle tako viden uspeh. Državnega prvenstva se Je udeležilo 31 veslaških klubov z več kot 800 tekmovalci. To Je bila največja prireditev v vseh tridesetih letih Veslaške zveze JugoslavUe. Mesec pozneje ata se dve ekipi udeležili Istrske regate v Portorožu. Naporno potovanje ter prvo tekmovanje na rnorju niso članski ln mladinski ekipi prinesli uspeha. Morska voda Je za tekmovanje težka, predvsem pa motijo valovi. Na temu tekmovanju so ekipe prestale svoj •morski krst«. Slovenskega prvenstva na Blejskem Jezeru so se udeležile vse na*e ekipe ženski, mladinski ln članski četverec. Tudi tu nI bilo vidnih uspehov. Žene so osvojile 4. mesto, mladlnrl 5. tn člani 7. mesto. Občutno se Je pokazala premajhna tehnična izvezbanost ekip. Vse ostale slovanske eklipe so zelo napredovale od Dolenjske regate. Posebno so v ženskih disciplinah naprdeovale tekmovalke lz Slovenskega primorja. Precejšnja krivda neus<p«. hu, pa Je tudi v tem. ker smo na vseh telcnovanllh razen v Novem mestu tekmovali na izposo-
jenih čolnih, kateri pa »o vedno
najslabši.
Torej tekmovalna sezona Je bila zelo pestra. Za to, da se Je klub lahko udeležil vseh teh tekmovanj, kt so vezani z ogromnimi stroški, pa se mora članstvo zahvaliti OLO Novo mesto, kateri ga Je denarno podprl.
Na občnem zboru so «e člani precej porazgovoiill o teh tekmovanjih, Se več pa Je bilo govora o bodočem delu.
Vse priprave za tekmovanja, učenje novincev in tečaji za vaditelje so bili lani na edinem četvercu. Na slovenskem prvenstvu pa so veslači Bleda za uspešno delovanje kluba poklonili VK Krki se en četverec. Težavno delo Je bilo tudi zato, ker nI bilo prostora, za shranjevan je čolna ln za sestajanje članstva. Upravni odbor Je Izvedel vse predpriprave za gradnjo čolnarne. Povsod Je našel veliko razumevanja. Vesle-Ika zveza Slovenije, LOMO Novo mesto In OLO Novo mesto so klubu le nakazali svoje prispevke. Izdelani so načrti ln pripravljen prostor za gradnjo čolnarne.
Obitnlšk« dela, predvsem mizarska ln ključavničarska bodo Izdelali člani društva — obrtniki. Vso zunanjo ureditev pa bodo opravili člani a prostovoljnim de-lnm. Čolnarna bo dolga Mm in Uroka 5 m, ter bo v njej prostora za osem tekmovalnih čolnov, foleg klubske sobe bo opremi lena tudi z garderobo ln sanitarnimi naoravaml. Breg Krke bo očiščen ln urejen, na vodi pa bo splav za pristajanje čolnov.
Letošnje leto j S leto, ko pro-
Idejna skica čolnarne ln splava — pogled s Krke
alavljamo 10. obletnico osvoboditve. Na skupščini ao člani sprejeli predlog, da v proslavo tega zgodovinskega dogodka otvorljo ti. aprila svojo Čolnarno in klubske prostore s svečanostjo in tekmovanjem v proslavo 10. letnice osvoboditve. Vendar to ni edina naloga. Potrebno Je usposobiti ves plovni park, zgraditi čolne za nafte najmlajše pionirje. Pionirji zaradi fizične neodpornosti ie ne smejo veslati na tekmovalnih čolnih. Ker pa Je zanimanje za veslanje pri njih največje, Je potrebno, da se prluče veslanja na lažjih čolnih.
Članstvo kluba Je maloštevilno, predvsem ao v nJem vključeni vajenci, pomočniki in uslužbenci. Malo je dijaške mladine. Tudi pri njih Je potrebno vzbuditi veselje do tega športa,
To Je v skopih besedah omenjen delovni program, oglejmo al ie tekmovanja, kt se bodo vršila v okvtnj kluba. Veslaške zveze Slovenije in Jugoslavije. O koledarju teh prireditev Je sklepala skupščina Veslaške zveze Slovenije, katera Je pohvalila delovanje novomeškega kluba.
Kot otvoritvena prireditev bo »Tstrsk« legata« v Portorožu maja meseca. Junija bo in. Dolenj-
ska regata v Novem mestu v Izvedbi VK Krke ln »lcer a«. Junija. Mariborski Branik bo slavil petletnico obstoja ln bo priredil regato na Brestaniškem jezeru pri Mariboru. Prvenstvo FLRJ bo z« moške v juliju v Splitu, za žene pa na Bledu. Kot zaključek ps slovensko prvenstvo v Kopni. Torej zelo obširen program, h kateremu ne prištevamo klubskih tekmovanj, Titove Itafete in medsebojnih srečanj z VK Savico In VK Karano v LJubljani ln Karlovcu.
Kaj vse bo potrebno, da lavede-mo program T
Kot prvo velika disciplina ln volja članstva do vadbe. Kot drugo pa Je potrebno zagotoviti potrebna finančna sredstva. To pa Je največji problem. Članarina ln dohodki od prireditev so le del sredstev za kritje potreb klubove k a delovanja. Upamo, da nas bo tudi letos liudska oblast podprla tn omogočila Izvedbo programa. O vsem tem so člani razpravljali na skupščini, naj večja Celja vseh pa Je. da nabavimo le en sklff-enojko, da se tako lahko udeležimo tudi ekipnega tekmovanja.
Težko bo delo, toda mladost in krepka volja de dela bosta premostili vse težave. T. M
se za tečaje slabo pripravile. Zgodi se, da n»a domenjeni dan pride predavatelj, pa se znajde pred zaprtimi vrati in neza-kurjeniml prostori ter mora čakati na obiskovalce tečaja.
Ce človek vpraša, zakaj je tako. ljudje odgovorio, da niso bili obveščeni, da ne vedo za predavanje ne član j KZ ne otroci v šoli- Dolžnost slehernega odbornika KZ je, da v svojem okolišu obvesti vse kmetovalce ter da pridejo tudi sami in tako z lepim zgledom privabijo Se ostale.
Le tako bodo vsi zadružniki in ostali deležni prepotrebne-ga pouka za svoj poklic, stroški za KZ pa bodo čimbolj koristno služili skupnosti. Brez pouka, znanja in poskusov ne bomo napredovali, ampak le zaostajali, in poznejSe tarnanje rve bo nič pomagalo. Tega se dobro zavedajte vsi, zlasti pa člani in vodstva zadrug.
-k
ranče, nogavice, pa tudi kolektivna darila so bila dobrodošla. Toda vse to je že minilo in novo delo priganja — že se razgovar-jajo o organizaciji tombole, ki mora uspeti, da bodo mogli dobiti slabotni in oddaljeni otroci v šoli topel obrok hrane. Veseli nas, ko vidimo, da raste zanimanje za DPM. Kar spotoma me ogovori tov. N. iz Šentjerneja: »Tovarižica, mene in ženo vpišite v to društvo, ali naj takoj plačam?« In druga tovarišica vprašuje: »Kdaj bom dobila izkaznico in tudi znak bi rada.«
POŽAR NA ROBU
V soboto 22. januarja malo pred nastopom noči, je nenadoma začelo goreti v pisarni kmetijske zadruge Rob. Požar je nastopil iz nepojasnjenega vzroka. Pisarna je bila v zgornjem prostoru stavbe v podstrešju, stene so bile lesen©. Požar se je z veliko naglico razplamtel, tako da je kljub hitri intervenciji gasilcev iz okoliških krajev napravil veliko škodo zadrugi, predvsem pri dokumentih. Pisarna z podstrešjem je pogorela, dočim so spodnji prostori, kjer ima zadruga svoje trgovine in skladišče suhe robe, ostali celi, za kar se je treba vsekakor zahvaliti požrtvovalnim gasilcem in vsem, ki so pomagali v borbi proti požaru.
LJUDSKA UNIVERZA V NOVEM MESTU Je v prvem polletju tega šolskega leta vodUa tri jezikovne tečaje za angleški in trt za nemški Jezik, razdeljene na sa-čctnlSkl, nadaljevalni In konver-zacljskl tečaj. Udeleževali se se Jih odrasli ln šolska mladina. V februarju se vsi ti tečaji nadaljujejo. Pridružijo se J1m pa lahko tudi one osebe, ki Jih v prvem polletju niso obiskovale, a Imajo za vključitev v tečaje dovolj predznanja. — Razen navedenih se pa pripravljata le dva nova tečaja: zaCFTNIBki NEMŠKI ln ZACETNlflKl ITALIJANSKI tečaj, namenjena v prvi vrsti odraslim In dijakom vi* J In razredov, vpisovanje v tečaje se vnU v govorilnici gimnazije vsako dopoldne.
Naši predsednici - Pepel Majcnovi v slovo
Komaj mesec dn! Je od tega. ko «1 bll» lo međ n"*l polna načrtov ta bodočnost. Tako nepričakovano In nenadoma te Je kruta bolezen Iitrg*l» nallh "tt In a tem močno prizadela tvoje sodelavke, ki te niso spoštovale ln ljubile iimo kot vzorno slovensko mater In po-irtvovalno aktivistko za »»»» NOB, temveč tudi kot plonlrko-borko n enakopravnost iene v nalem novem drnibenem sistemu. Bila al nam svetal tgled v temi
K svojim delovnim elanom kot članica zadruge, odbornici poljedelsko aemenskega odseka KZ ln OZZ. odbomica nadzornega odbora KZ ln predsednica nalega odbora, si neprestano lipopolnjevala program dela naprednih kmetijskih proizvajalk ln dosegla v praktičnih poizkusih Izredne uspehe. Vsak tvoj predlog ln nasvet nam Je bil dragocen ln v Izvajanju koristen.
To Je bilo zadnje torilče tvojega živega udejstvovanj* — Izživljanje v borbi » dvig kmetijske produkcije, s elljem dvigati življenjsko raven vaem delovnim ljudem ln prispevati svoj delež skupnosti.
Težko bo premostiti praznino, ki je nastala za teboj. Podvojile pa bomo vse sile, da ae tvoji požrtvovalnosti v dela oddolžimo!
Novo mesto, SI. jn.nitsr.1a 1055.
OKRAJNI ODBOR ZVEZE ZADRUZNIO NOVO MESTO
A4A
Stev, 8
•DOLENJSKI UST«
Stran S
Najstrožja kazen za zločin
na državnem posestva Borovca
Morilec Gorjup obsojen na smrt na vislicah
Težko si navaden človek i dva tisočaka. Po nekaj dneh predstavlja, kaj se je dogaja- odsotnosti se je spet vrnil na Io v mali stanovanjski sobici posestvo in ob tej priliki po-državnega posestva Snežnik] bral še Mlakarjevo obleko. pri Borovcu 10. aprila 1953 Zaradi surovosti in nasilnosti zvečer. Bežno sliko si lahko) je bil kmalu odpuščen iz de-ustvairimo samo iz zapisnika j la.
preiskave in prvega prizna- Po odkritju zločina so krili ja zločinca. Razprava sama j minalni organi napeli vse sile, je samo potrdila, da je pokoj- da odkrijejo storilca in to se
Hi mladi Mlakar postal žrtev skrajno surovega in zakrknjenega zločinca, kakršnih v najbolj 'gnusnih kriminalnih dejanjih težko najdemo.
Na omenjenem posestvu je bil med drugim zaposlen tudi taikrat 23 letni Karel Gorjup, rojen pri Sv. Petru pri Celju. Z njim vred je nekaj dni stanoval v isti sobi 19 letni Jože Mlakar, ki je bil tudi zaposlen na posestvu. Vsi, ki so Mlakarja poznali, ga opisujejo kot zelo mirnega in pridnega mladeniča. To lahko tudi sami presodimo po tem, da je fant, čeprav še mlad, pazil na vsak dinar in si skrbno spravljal prihranke. Prav ti prihranki mladega Mlakarja, pa so bili, kot kaže, povod krvavega zločina. Gorjup je bil znan kot velik surove! in nasilnež, ki je bil poprej že dva ali trikrat kaznovan. Ker sta skupaj stanovala, je Gorjup opazil, da jima Mlakar med obleko v kovčku prihranjenih 25.000 din. Da pride do tega denarja je zasnoval zločinski naklep, ki ga je 10. aprila 1953 zvečer Okoli 21. ure tudi storil. Mlakar je takrat že ležal na postelji obrnjen k zidu — Če je spal ni ugotovljeno — ko je Gorjup prinesel v sobo sekiro in Mlakarja dvakrat udaril s topim delom sekire po glavi. Ubil ga je na mestu. Nato je truplo zavil v konjsko odejo in ga zavlekel na dvorišče. Tu je privzdignil pokrov greznice 'in žrtev počasi stlačil vanjo, pokrov pa spet položil nazaj. Ko se je še umil in zabrisal vse sledove, je šel spat in je, po lastni izpovedi, kar lepo spal...
Zločin je ostal prikrit, ker mi nihče podrobneje poizvedoval tza Mlakarjem. Mislili so pač, da je odšel za zaslužkom drugam ali pa morda tudi čez mejo. Po naključju so zločin odkrili šele 27. marca 1954 ko so izpraznjevali greznico. Gorjup je namreč drugi dan pobral denar iu odšel na dopust v Poljčane in Celje, kjer je denar zapravljal. Med drugim si je kupil tudi obleko. Neki deklini, pri kateri je prespal, je kavalirsko podaril
jim je tudi po daljšem trudu posrečilo. Zločinec Gorjup je v preiskavi končno le priznal dejanje, v pismenem zagovoru pa je podirobno in prostodušno opisal ves potek zločina. Kot edini razlog je navedel, da je Mlakar imel denar, on pa ga je potreboval za tobak in pijačo. Ta svoj dokaj odkrit zagovor, je pozneje spremenil in in v njem navajal, da ga je ubil iz maščevanja, ker je Mlakar njega v prepiru zaradi neke Lizike udaril s stolom.
Na razpravi pred novomeškim okrožnim sodiščem 3. junija in sedaj 25. januarja so
vsi, ki so bili navzoči, lahko videli v Gorjupu neverjetno zakrknjenega in pokvarjenega zločinca. Na prvi razpravi 3. junija lani sploh ni odgovarjal na nobeno vprašanje sodnikov, tožilca ali zagovornika. Trdovratno je gledal v tla in molčal. Niti enemu človeku ni pogledal v oči. Na predlog branilca je bila razprava preložena, Gorjup pa poslan v opazovanje psihiatru, da ni morda duševno neuravnovešen. Ta je potrdil, da je Gorjup glede duševnega stanja povsem normalen in torej v celoti odgovoren za svoje dejanje. Tudi na drugi razpravi 23. januarja letos je od začetka trmasto molčal, pozneje pa je le začel odgovarjati na posamezna vprašanja, toda skrajno drzno in surovo. Svoja dva prvotna zagovora je spet deloma spremenil, in navajal, da je Mlakarja ubil. ker ga je ta zmerjal. Ko je stopila v sodno dvorano njegova mati, je ni niti pogledal, prav tako ne,
ko je med vrati padla v nezavest. Na vprašanje, kam je dal Mlakarja po uboju, je cinično rekel, da ga je vrgel v greznico in pri tem odgovoru se še nasmejal. Prav tako se je nasmejal, ko je povedal, da je nato greznico spet zaprl s pokrovcem. Na vprašanje kakšni so njegovi domači, je rekel, da je treba vse postreljati. Glede vlomnih tatvin, za katere se je moral prav tako zagovarjati na tej razpravi, je dejal: >Eh, kaj, to so bile same nič vredne stvari.«
Sodbo okrožnega sodišča, ki se glasi smrt na vislicah in trajno izgubo državljanskih pravic, je sprejel ravnodušno.
Za take skrajne izprijence, ki so poleg tega še nevarni sočloveku in premoženju, kakršnih ne bi veliko našla v sodnih analih, res ne more biti mesta v človeški družbi. Najstrožja kazen, ki jo je izreklo nad njim okrožno sodišče v Novem mestu, je edina pravična kazen za tak zločin.
Težka nesreča v kočevskem rudniku
Mizarsko podjetje Podgorje se lepo razvija
Petelin in oblic sta znaka mizarskega podjetja Podgorje v Šentjerneju, ki je nastalo iz skromnih začetkov 1951, ko je nekaj mož pričelo z delom v razbiti župi. Kaj kmalu je zrasla ob pomoči oblasti v okviru
ga leta so morali stavbo podaljšati. V ta namen so podrli stari, skrajno neprimerni gasilski dom (tako bomo končno, kot kaže, prišli tudi do novega primernega gasilskega doma, ker so ga že pričeli graditi).
V Predgrađu ob Kolpi bo kmalu dograjen zadružni dom
kmetijske zadruge na Istem kraju lepa stavba, v katero so se vselili koj nato stroji ln — ljudje. Dela je bilo dovolj, vedno več in podjetje se je ve-ćelo. Tudi novi prostori so kmalu postali pretesni, ker so z večjimi naročili prihajali v podjetje novi delavci. Konec lanske-
tir #
VELEMOJSTER VASJA PIRC V KOČEVJU IN RIBNICI
21. Januarja letos je v Kočevju od'gral simultanko državni Šahovski prvak velemojster Vasja Pire. Igral je pirott 32 najboljšim kočevskim   Šahistom.   Dobil   je 29
partij, 2 je Izgubil, eno pa remi-ziral. Igre sta dobila Matija Li-■ac ln Ivan Kolobota, leroizJjral pa Rudi Mohar.
Pred priče tik om Igre je velemojstra pozdravu predstavnik okrajne šahovske zveze tovariš Paradiž. Slmultanki je prisostvovalo veliko gledalcev, ki so živo zasledovali potek igre. Med nasprotniki Je imel velemojster tudi. dve ženski, to je Križajevo in Klari-čevo, ki sta med zadnjimi »položili orožje«.
22. januarja je velemojster Pire Igral simultanko proti ribniškim Šahistom v Ribnici. TI so bili zanj trši oreh kot kočevski, saj je izgubil pet partij, remiziiral pa. eno.
M. C.
šahovsko prvenstvo Črnomlja
TurnlT za prvenstvo Črnomlja v letu 1054 se Je zaradi nekaterih ovir zaključil Sele sedaj. V ostri konkurenci je zmagal prvokate-gornik Kobler. Zmagovalec ni imel lahkega posla. Predvsem je dobro igral Jerslč, potem. Prime ln Malerič. Slabše sta se odrezala Klemene in Vlahovlč. Vidno vlogo na turnirju je imela mladina. Pripomniti pa moramo, da bi Jim uprava Dijaškega doma lahko bolj ustregla ln Jim dala več prostosti ob določenih dnevih, kajti potem bi mladinci še bolje zaigrali.
Prvak Črnomlja za 1964 Je Kobler (13 točk), sledijo Prime (U in pol), Malerič (lil), Klemene (9 in pol), Vlahovlč (9), Miketič in Geršlč (6 ln pol), Vetrlh (6) itd.
Turnir je bil hkrati priprava za dolenjsko Šahovsko prvenstvo, ki bo v Črnomlju od 13. februarja dalje. T.
Podjetje seda} že zaposluje 28 ljudi. Naročil in. dela imajo dovolj. Prijetno so bili presenečeni vsi, ki so kdaj podvomili v bodočnost >tega podjetja. Nemajhne zasluge za tako rast podjetja ima agilni upravnik Anton Cvelbar, dalje mojster Franc Kovačič, upravni odbor s predsednikom Alojzijem Jan-škovičem na čelu, delavski svet pod predsedstvom Jožeta Hudo-klina  ter   knjigovodja Slavko
Hudoklin, ki budno pazijo na podjetje ter skrbe za njegov razvoj.
Delovni kolektiv tega podjetja pa ne misli ostati samo v tem obsegu. Spet snujejo nove načrte in premišljujejo, kako bi stavbo in s tem podjetje še razširili ter dali zaslužek še več ljudem. Vse kaže, da bo treba v doglednem času zidati povsem novo stavbo. Kvalitetni izdelki podjetja jamčijo za nadaljnji razvoj. Toda to ni edina dobra plat tega kolektiva. Se nekaj je, kar dela čast temu kolektivu, namreč da poleg rednih obveznih dajatev, ki jih odvaja za družbene potrebe, ob vsaki priliki daje lepe prispevke v denarju ali izdelkih za akcije raznih organizacij in ustanov.
Mizarsko podjetje Podgorje je eno izmed podjetij bodoče š e nijeme j ske komune. Ker so taka dobro stoječa podjetja važen gospodarski m socialni činitelj, bomo v bodoče seznanili naše bralce še z ostalimi podjetji, ć
Odpravimo še to
Na račun črnomaljskega kino podjetja je bile povedanih že veliko opazk, veidar se stvari ne izboljšajo, vsaj za delj časa ne. Tako je bilo ».red tedni kritizirano, zakaj s<a mladini izpod 16. leta starosti dovoli obisk kino predstav po deveti uri zvečer. Nekaj časa potem je bi! red, sedaj pa je spet vse po starem in kaže, ds se posamezniki norčujejo iz "seh tozadevnih predpisov.
Ne pozabite, da je vsak naročnik »Dolenskega lista« zavarovan za primer 100-odsfotne Invalidnosti zaradi nezgode za 40,000 din, za primer smrtne nesreče za 20.000 din.
BELOKRANJSKI R0K0METAŠI V ZAHODNI NEMČIJI
Na povabilo gimnazije Iz Pfor-theima smo črnomaljski dijaki 19. Januarja letos odpotovali na turnejo v Zalh. NctiTčiJo. Ze v Stutt-B*rtu nas Je (presenetil res prisrčen sprejem dijakov im profesorjev, ki so na« počakali z avtobusom. ?as naslednji dan smo imeli težak lziplt — soj so na SI gostitelji priredili cel turnir malega lviitociii'ia v v«iliki JanhaUl-Prijavljene ao bile tri ekipe lz PforzJielma in bližnje okolice ter naša ekipa.
V boj smo Ril z malo up»n.'»; blflil smo utrujeni ln igra na parketu nam tudi posebno ':«• ustreza. Razpoloženju primemo smo Mlgratl mrvo tekmo. Po nekaj minutah ao domači že voclMi s 3 goli ramHike dn to skoraj do kraja Ob-<JiiaH. Bili smo oovsem razbiti ln abeganl. Rele tik pred koncem ■uio r. nekaj teredmiml akcijami r«iultat jmlftalt na en gol raz'lke. Vsi naAl nadaljnji napori, da bi JBena&lill, so bini spričo ostre, •korsij grobe tgre zaman in pivo tekmo smo izgubili s 7:8 (2:5). Drugo tekmo smo igrali I naj-rooAneJftlm udeležencem turnirja ter po lepi 1m zagrizeni borbi zme-|e>)1 t 8:8 (4:4). Tudi v tretll iRrl ■na premagali moAtvo ekonomska ftota t. visokim rezultatom 9:4 (I:i). Z najboljšo Tazllko v golih a tem turnirju »»vzeli pr-
vo mesto pred I. In IL gimnazijo in ekonomsko solo.
Naeilednjl dam so nam go3toi1ub-nl domačimi razkaizali me+to 1n bližnjo akol.lco, v nedeljo p« [peli ali z avtobusom na izlet na si.-hwanzwa.ld.
V ponedeljek, 24. Jan. smo odigrali! zadmjl dve tekmi v K«lwu proti zelo dobri ekipi (mladinskim prvakom badenske pokraj Ime v maJem rokocneifcu). Talko j v začetku to domači pllovlto napadli In z izredno t akti črno igro pnftll v vodertvo z nekaj goli razlike. Vsa natfa voli a ln znanje nam n,| dosti pomagalo r,rofc| razigranim ln zelo ostrim dr>ma*imom. Sele v drugem poVčasu smo zaigrali dobro ln proU kometi celo Izenačili na 12:12. nato pn smo stori M 'Ive napaki fen bili poraženi z 12:14. V dniRl ligrl pro.ti Kalvu smo br.v težav s hhtro in lepo igro zmagali s 14:3 (1:1);
Na siplioino smo z nastopom v Nemčiji lahko zadovoljni; 5 igr*-, 3 zrunge, 2 poraza z raalilko v golih 50: 35 v nafto korist. Vsekakor je to lep usipeh mlade ekipe, ki Je tokrat [prvič posegla v mednarodna areno.
Na naše ipovabllio pr deflo noVo-mHaisi It PfonJhelma maja me-v Črnomelj na hirni".- v malem rokometu. Ze sertil opo7.sr-Jemo llubl'telje rokftneta na Izredni UotfodeJc, V. Čop
Zimsko škropljenje sadnega drevja
Pri Kmetijski zadrugi v Novem mestu je postavljen odbor za dvig sadjarstva. Odboru predseduje prof. Malasek.
Naloga novega odbora je» da na vsem območju mestne občine, po posameznih terenih, poskrbi za čiščenje sadnega drevja, za odstranitev starih in okuženih dreves in pa za obvezno zimsko škropljenje vsega sadnega drevja.
Lastniki vrtov naj pripravijo potrebno količino vode, tako da bodo škropilne ekipe, ko bodo prišle, imele lažje delo. P0 možnosti naj bi tudi sami pomagali goniti brizgalnico, da bi škropljenje bilo čim cenejše* Skropilci bodo dobili 50 din na uro, škropivo pa bo po znižani ceni.
Letos ne sme ostati nepo-Škropljeno niti eno drevo, vsa stara drevesa pa je treba brezpogojno posekati.
Odbor za sadjarstvo pri KZ Novo mesto
Prvi letošnji požar v Novem mestu
28. januarja ob šestih zvečer je začelo goreti v podstrešnem stanovanju hiše Josipiine Bohte na Kandijski cesti.
Ogenj je nastal v leseni votli sleru poleg dimnika. Stanovalci so sdcer opazili, da se v stanovanju nabira dim, toda niso mogli ugotoviti, od kod prihaja. Ker pa je dima bilo čedalje več, stena je pa postala vroča, so takoj vedeli, kaj se godi. Poklicani gasilci so bili takoj na mestu in ugotovili stanje. i'i iiiiavili so vse potrebno za hitro gašenje, nato pa odprli steno, iz katere je buhnll v sobo velik plamen. Stena je bila sostavljena le iz dveh vrst suhih desk in je gorela ko slama. K0 je ogenj dobil dovolj zraka, se je močno razrasel, toda gasilci, ki so bili na to pripravljeni, so ga hi'tro udubili. Vendar je škode okrog 100.000 din. '
Ce bi stanovalci ne bili o pravem času opazili dima in ne poklicali gasilcev, bi bil ogenj ponoči lahko usoden za vso ruSo in stanovalce.
Poštenje l* ni umrlo
V naše uredništvo je prišel Edvard Mesojidec in s hvaležnostjo povelal, kaj se mu je zgodilo v lotelu Metropol v ponedeljek 3. januarja. Tega dne. je prkel v Novo mesto na sejem. Zjutraj se je mudil v navedbnein hotelu in, ko je šel, je pozabil denarnico. Kmalu j< ves prestrašen pritekel nazaj toda strah je bil odveč. Ushžbenci Metropola so denanico našli, io spravili in mu jo takoj vrnili. Za njihovo petenost se jim javno zuhvaljuje.
21. januarja popoldan se je dogodila na rudniku v Koče j u težka nesreča, ki je terjala življenje mladega priučenega delavca Julija Marušiča.
Marušič je bil zaposlen pri sestavljanju vagončkov, tako-imenovanih »huntov«, naloženih s premogom. Zaradi nepazljivosti je prišel med vagon-čke in lokomotivo, pri čemer je dobil hude poškodbe na prstih in glavi, katerim je po eni uri podlegel. Krivda za nesrečo pa ni samo zaradi njegove nepazljivosti, pač pa verjetno tudd na prevoznem osebju sploh, ker ne upošteva pri delu dovolj predpisov, ampak
vse bolj po svoje opravlja ta odgovorni posel. Upamo, da bo smrtna nesreča mladega priljubljenega delavca vse spametovala.
Pokojni Marušič je bil rojen 1932 v Opatjem selu na Primorskem. V rudniku je bil zaposlen že od leta 1947, prav tako sta tu zaposlena njegov oče in brat Zapustil je ženo z majhnim otrokom-
Da je bil mladi Marušič priljubljen pri ljudeh je pokazal pogreb v nedeljo, kakršnega v Kočevju še skoraj ni bilo. Izredno veliko znancev in prijateljev ga je spremalo na zadnji poti. Ob odprtem gro-
bu so se od njega poslovili predstavniki podjetja in zastopniki množičnih organizacij, v katerih je pokojni aktivno delal. V zadnje slovo mu je igrala žalostinke domača godba na pihala ob zateglih piskih rudniških lokomotiv.
.M. C
JOIOIOIOIOBOBC
Ne pozabite: vsak naročnik Dolenjskega lista je ZAVAROVANI
aioiOBoiaioia
ĆEZ 15 DNI,
19. februarja, bo nagradno žrebanje DOLENJSKEGA LISTA
Pri Žrebanju bo upoštevan vsak naročnik, ki bo do 10. februarja
poravnal četo letno ati polletno naročnino
Žreb bo razdelil 25 NAGRAD ZA PRVO SKUPINO (poravnana celoletna naročnina) in 25 NAGRAD ZA DRUGO SKUPINO (polletna poravnana naročnina).
NAGRADE SO:    L Skupina
1. radio i.
2. divan 2.
3. 3 metre kamgarna za mo- 3. ško obleko 4.
4. IS kg masti 9.
5. 2 m drv 6.
6. 1 voziček ?•
7. 1 voziček 8.
8. 500 komadov opeke 9.
9. ženski gojzerji 10.
10. 10 kg riža 11.
11. 5 litrov olja 12. 12- 10 kg moke 13.
13. 10 kg sladkorja 14.
14. 1 kozica 15.
15. I moška srajca 16.
16. 3 m flanele 1?.
17. keramika — 2 konja 18.
18. drobilec za orehe 19.
19. servis za kompot 20.
20. 4 steklenice likerja 21.
21. 1 moška srajca 22.
22. 4 steklenice žganja 2j
23. 1 moška srajca
24. čokolada in 1 stek. likerja 2i-
25. celoletna naročnina Dolenj- 25. skega lista
IL Skupina
1 voziček moški čevlji 1 moška srajca 1 kombineža 1 kombineža 1 moška srajca 6 skodelic za kavo 1 kuhalnik 1 moška srajca servis za vino servis za liker podstavek za sadje garnit. škatel za kuhinjo lesena galanterija košara za perilo lesena galanterija 4 steklenice žganja 4 steklenice pelinkovca 1 trajna ondulacija knjige
lesena galanterija
4 steklenice malinovca
5 kg mila
1 par nogavic in copate polletna naročnina Dolenjskega lista
Tolažilni dobitki:
1. knjiga: Tisoč in ena noč
2. knjiga: Svet humorja in satire
3. knjiga: Sedmi križ
Ne pozabite poravnati naročnino do 10. februarja!
■rukaj odrežite-
DOPISNICA
UPRAVI
»DOLENJSKEGA LISTU«
Novo mesto
poštni prsdol 33
KII0
Kino KRKA Novo mesto
Od 4. do 7. febuarja: francoski film Hudič v tcl«u
Od 8. do 10. feruarja: angleški film:  Berlinske Mjpovedke
Kino Dolenj ke toplico
5. in 6. februaia: nemški film Strup v zoološkei vrtu
Kino Cnomelj
Od 8. do 9. foruarja: Afriška kraljica
Od 10. do 13. fbruarja: Dvoboj pri srebrnem pooku
Kino LoŠli potok
5. ln 6. februara: Smi>ky
Dežurna zdratilška služba
Do 7. februarj Ima dežurno zdravniško službe dr. Vodnik Ml-rv>. Od 7. do 14. fbruarja dr. Spi-ler Adolf. DeSrna zdravniška služba se začne o 7 zjutraj ln se zaključi zadnji dn dežurstva ob 7. url zjutraj.
Sejni
V Smarjetl boo sejmi 17. fe-lirn.-irja, 15. maj in 1T>. oktobra 1955.
Na podlajrl 15, člena 2. In 15. točke Zakona o občinskih ljudskih odborih (U»dni Ust lrš gt. 19-88-52) ter na »odlagi 7., ». ln 15, člena Odlokao sejmih ln sejemskem redu n območju okraja Novo mesto, kl Ra je Izdal 5. oktobra 1964 pd delovodno številko T. — 8734J-54 je občinski ljudski odbor Sn»rjata na 24. «jl dne 10. 13. 1454 »rejci
Odlok
o ureditvi sejmišča v Smarjetl, o pobiranju pristojbin za živino ln drobnico ter o pristojbini prodajnega mesta zavzetega prostora na sejmišču.
1. člen
Prostor za sejme se določi v Smarjetl na travniški parceli štev. 2646-1, vložna številka 1103 k. o. Gorenla vas, v izmeri 62 arov, last SLP.
Sejemski prostor mora biti urejen takole:
1. Za govejo živino mora biti razdeljen prostor s pregradami na polovico zgoraj navedene parcele,
2. za drobnico, vozove ln stojnice pa ostala polovica parcele brez pregrad.
2. člen
Za uporabo prodajnega mesta (stojnice) mora plačati prodajalec od kvadratnega metra dnevno 50 dinarjev, tn sicer takoj, ko zasede prostor.
3. člen
Sejemske pristojbine za Sivino ln drobnico se določa in plača takole:
1. od glave goveje Sivine ali konja po 40 din dnevno,
2. od teleta, ovce, koze alt prašiča starega nad 3 mesece po 20 dinarjev dnevno,
3. od mladih prašičkov starih do 3 mesece pa po 10 dinarjev dnevno po komadu.
4. člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave   v   Dolenjskem   listu in na razglasnl deski. Del. Štev. 56/4-54
V Smarjetl ,d«e 10. decembra 1954.
Predsednik OBLO: Tone Uurboric i. r.
Zahvala
Zahvaljujemo se sosedom ln dekletom, ki so spremljali na zadnji poti našo hčer in sestro Vido. — Družina Nemani C.
MALI OGLASI
Posestvo s 4 ha zemlje, hišo, gospodarskim poslopjem ln stroji v Zagradcu 8t. 1 pri Grosuplju, ob cesti, 5 minut od železniške postaje Mlačevo, prodam skupno aH posamezno. Poizvedbe pri Tomi je Josipu. Dol. Toplice 46. •
Prodam enostanovanjsko hišo v Črnomlju št. 115, dve sobi ln kuhinja, velik sadni vrt ln gospodarsko poslopje. Vprašajte pri Stonlč, Črnomelj it. 3.
•
Kupim mlatllnlco z gepljem aH brez v dobrem stanju. Ponudbe na upravo lista.
•
Naprodaj Je dobro ohranlena lahka kočija. Vprašajte v Kmetijski zadrugi Dobrava p. Skocjan.
Gibanje prebivalstvo v Novem mestu
Pretekli teden Je bilo rojenih 17 dečkov ln 28 deklic. Poročili so se: Bartol Jože, klepar, in Kli-nar Sliva, Šivilja, oba Iz Ločne. Saje Prane, kmet Iz Dol Kamenja, ln KebelJ Jožefa, gospođini a iz Dol. Karteljevega. Splletlfi Miro, gozdarski tehnik iz Novega mesta, in Mlakar Danica, študentka iz LJubljane. Avsec Lado, uslužbenec iz LJubljane, ln Tram-pui Ivanka, servirka 1z Novega mesta. — Umrli so: Skerlj Zdenka, otrok, 4 mesece, iz Novega
mesta. Bebar Franc, upokojenec, 64 let, iz Breško-KrmelJ. Majcen Pepca, gospodinja, 57 let, iz Mokronoga.
V KOČEVJU
Od 22. do 29. januarja so bili rojeni 3 dečki in 2 deklici. Poročili so se: Vučko A.nton, delavec, in Fanedel Ana. delavka, oba iz Mahovnika. Sever Aleksander, delavec, ln Perko Angela, delavka, oba iz 2eljne. Vidoni Drago, elektromonter, in StrekelJ Jullja-na, kuh. pomočnica, oba iz Kc-čevj a.
Iz novomeške porodnišnice
Potočar Vera iz Novega mesta
— deklico, Kalčič Julka iz Novega mesta — deklico, Hribar Jožefa lz Novega mesta — deklico, Ofak Justina iz Gorenja pri Kočevju
— dečka, Crnič Marija iz Gribelj pri Gradacu — deklico, Knavs Ro-zalija iz Novega kota pri Dragi
— deklico. Sašek Marija iz Dol-ža — deklico, Slak Štefka iz Sent-lovrenca — deklico, Kotar Katarina lz Apnenlka pri Šentjerneju
— deklico, Grubačevič Marica iz Kuljajl pri Radatovičih — deklico, Cvetkovlč Marija lz Žužemberka — dečka. Zabkar Alojzila lz Podulce pri Raki -- dečka. Nose Marija lz Repče pri Trebnjem — dečka, Šinkovec Marija lz Bršljina — deklico. Suštaršift Pepca lz Pristave pri Šentjerneju
— deklico, Matko Ivanka iz Gor. Suhadola pri Brusnicah — deklico. Groboljšek Vida iz Krškega
— dečka, Miki avti č Antonija iz Dobrave pri Skocjanu — dečka, Lindič  Marija  iz Novega mesta
— deklico. Jerlček Ljudmila iz Hruševca pri Straži — dečka. Kramar Danica lz Nove lipe pri Vinici — deklico, Stamfelj Marija lz Prečne — deklico, Vergot Zora lz Metlike — deklico, Krištof Vera iz Kozjaka pri Mirni — dečka, Adlešič Marija iz Črnomlja — deklico, Gortnat Marija Is Novena mesta — dekMoo. Rostan Angelca iz Novega mesta — deklico, Junc Julka iz Otočca ob Krki — deklico. — Srečnim man
micam  čestitamo I
Ste* 4
DOLENJSKI DISV
Stev. 5
0 Trdinovih kremah in Maran-tetovi Marički iz Št Petra
V skoraj tridesetih letih, ki jih je preživel Trdina na Dolenj sitem, >v tej glavni in najčvrstejši koreniki Slovenstva«, kakor jo je označil v lastnem življenjepisu, je zbral o Dolenjski in njenem človeku ogromno dragocenega gradiva, s kakršnim se ne more ponašati noben drug predel naše domovine.
2e Trdinovo prvo stanovanje pri krčmarju Virku, po domače >Cilindru<, v Bršljinu je bilo za njegov namen, studi rati dolenjskega človeka, zelo primerno, kajti v gostilni so ie dan na dan, posebno pa ob semenjih dneh zbirali najrazličnejši ljudje. Sčasoma je pisatelj še razširil delokrog in jo mahnil zdaj proti Mirni peči ali Toplicam, zdaj proti
Marička Juno
Kostanjevici, Gorjancem in Beli krajini. Tudi na potovanjih je rad posedal po priljubljenih kmečkih krčmah, in prisluškoval neprisiljenim ljudskim pogovorom, si zapisoval zanimive misli, lepe rečenice in nove besede, posebno pa svoja opažanja. Marsikatere teh krčem ni več, ker je v teku let izginila s hišo vred brez sledu, marsikatera je spremenila lastnika ali pa
i"e že davno opuščena, toda :er si je Trdina pridno beležil tudi imena krajev in ljudi, kjer je hodil, se dado s pomočjo ljudskega izročila in drugih virov prav lepo ugotoviti tudi še danes.
Prva leta bivanja na Dolenjskem je večkrat krenil v bližnjo Cegelnico — Trdina jo imenuje rajši z lepim starim imenom Lastovče. Tu je na    današnji   številki   17 r
skromni hišici blizu Krke krč-marila v Jarčevi hiši najemnica Katarina Lesar. Pisatelju je bilo zelo všeč, ko mu je ob nekem obisku Lesarica postavila na mizo cvetice. Pohvalil jo je, češ da so Dolenjke dosti prijaznejše kakor Gorenj-ke.
Potujoč proti Toplicam se je rad ustavljal pri umnem in poštenem krčmarju Jeriču v Dol. Straži, kjer je danes Petrova gostilna. Trdina je o njem slišal veliko lepega, še preden ga je spoznal. Potem se je prepričal, da toči v resnici dobro vino in je to tudi zapisal v bajki Zaklad. Jerič je bil sicer krojač, pa je tudi točil vino.
Marsikaj zanimivega je slišal, kadar je bil gost gostilni-čarke Campovke v Spod. Ka-mencah ali radoznalega samouka Jožeta v Jablanu ali bogatega Rusa v Mirni peči, ki se mu je po domače reklo pri Sosedcu. Danes je tam Potočarjeva gostilna.
Zelja, zvedeti kaj več o Prešernu, 'ki je med leti 1833-40 zahajal na obiske k prijatelju Smoletu na Prežek, pa je večkrat gnala Trdino k Ivanu Petriču v Gotno vas. Ta je bil v mladih letih oskrbnik na Prežeku, v Trdinovih časih pa je bil tajnik šmihelske občine in je imel hkrati gostilno takoj za mostom čez Težko vodo, na desni strani. Hišica je bila med zadnjo vojsko porušena.
Kje je bila Crnetova gostilna, v kateri so se ustavljali vozniki na poti čez Gorjance v Belo krajino in tudi pisatelj, mi ni znano.
Tudi na poti proti Šentjerneju je bilo nekaj vabljivih >štacjonov«. Kjer je danes visoka Medvedova hiša (Ločen-ska cesta, nasproti Koširjeve gostilne), je svoje dni stala ni/ka lesena hiša, kjer se je reklo pri KoČijaževih. Tudi tu so se radi ustavljali predvsem furmani. V Ločni so lačnega popotnika vabili okusno pripravljeni raki gostilne Franca Jermana. Tudi te hiše ni več, nova pa je zgrajena nekaj metrov bliže mestu. Po gostilničarjevi smrti se je Trdina poročil z vdovo in z njo prav srečno preživljal skoraj 10 let. Prvega moža svoje žene pa je upodobil kot krč-marja Permana v že imenovanem zakladu. — V St. Petru, današnjem Otočcu, je na levi strani ob cesti vabila gostilna bogatega Gašperčka, to
je Gašperja Udovča. Po njem je gostilno prevzel znani ša-ljivec iz Ždinje vasi — -Bojane, ki je imel za ženo Udovce vo hčer. Danes je tam Vidrin.
Če je Trdina nadaljeval pot, si je vsaj kdaj ogledal tudi gostilno »silnega bogatina k Antona Anderliča v Beli cerkvi, kjer je pozneje gospodaril znani Anderličev zet Maj zel j. Domače ime za Ad-derliča je bilo Konda. — Kot nepopustljiv narodnjak pa se je Trdina najbrž ogibal gostilne bogatega župana in dež. poslanca Zagorca v Šentjerneju, kajti le-ta se je rad družil z nemškutarji. V nekdanji Zagorčevi hiši ja zdaj že drugi rod Recljev.
Toda iz St. Petra smo prav za prav krenili naprej nekoliko prehitro. Tam je bila svoje dni zlasti dijakom, profesorjem in uradnikom močno simpatična gostilna Antona J u rman a, po domače Ma-ranteta. Hiše ni več, ker je 1887 pogorela. Nekoč je bila to Št. 7, danes pa stoji na njenem mestu Bevčeva hiša št. 13.
A. Junc (1810—1880) je bil mizar. Po poroki je z ženo, Moharjevo Terezijo iz Srednjega Grčevja, odprl najprej krčmo v hiši, ki je stala na levi strani ceste nasproti o-toškega gradu. Pozneje sta se preselila na št. 7. Ker sta bila delavna in podjetna, sta si precej opomogla in Anton je postal celo šentpetrski župan. Junc se je ukvarjal tudi s tiste čase precej razširjenim načinom zdravljenja — s homeopatijo. V kratkem je zaslovel   in s svojim zgledom
pridobil za homeopatijo tudi župana v Beli cerkvi Jurma-na, to je Jakoba Košaka, očeta znanega novomeškega gostilničarja.
Junc je imel tri lepe hčere: Lepotica Alojzija je umrla za jetiko, stara komaj dvajset let, leto preden je Trdina prišel na Dolenjsko; Marička je bila zelo prikupne zunanjosti in bistroumna, vendar je tudi ona umrla stara komaj 24 let (1878); pet let za njo je za isto bolezuijo umrla tudi najmlajša — Terezija, prav tako komaj 23-letna.
Trdini je Marička ugajala, ker je bila kljub lepoti skromna in prijazna in ker je rada brala domače pesnike. Razgovore z njo si je zabeležil v noteze in jih kasneje tudi u-porabil, ko je pisal doslej še neobjavljene Rože in trnje in Slovenske novele. Tu je v Smolnikovi Milki (ZS XX IX, 95) delno upodobil Maričko, nanjo pa je mislil najbrž tudi, ko je opisoval Zinko XX v noveli Ivan Slobodin. Lepo pa se je oddolžil njenemu spominu tudi v Ljubljanskem Zvonu 1835, 719, kjer piše:
>Bila je krasne rasti in- belega, ljubkega obraza, da malo takih. Tudi ona je nosila parazol in lepo obleko, ali si jo je tudi zaslužila. Marenre-tova krčma se je povzdignila z njeno skrbjo, da je spadala med najboljše na deželi. Krčmarila je Marica največ sama. Točila je prav dobro vino, znala pa je tudi izvrstno kuhati, streči ljudem in dati vsakomur pravi odgovor. . .<
Vzgojna svetovalnica
B. L. iz C.
Vprašujete, zakaj ni ostrejše cenzure pri filmih, ki so neprimerni za mladino
Vem, da ustreženi tudi drugim, če povem nekaj besed o tem, kako je s kinom, ki ga mladina tako rada obiskuje in gleda včasih neprimerne filme.
Nedvomno drži. da imaio filmi vzgojno poslanstvo tudi za mladino, seveda če So psihološko utemeljeni, umetni-ško vredni in po idejni vsebini pozitivni. Napačno je mnenje, da bi morali mladini prepovedati obisk filmov. Prepo-vemo ga takrat, ko vemo, da je film vsebinsko slab in bi otroku škodil. Strinjam se z vami, da bi morala biti tu vsekakor ostrejša cenzura. Kako je torej s tem vprašanjem? Predšolski otroci ne spadajo v kino, saj ne morejo razumeti filma; prizori, ki se naglo menjajo na platnu, prej škodijo kot koristijo. Sicer sami rešijo situacijo bolje od staršev, ko — zaspijo. Filmov za predšotlsko mladino je prav malo. Tudi šolski otroci čestokrat ne razumejo vsebine in je prav, da si ogledajo film tudi starši, ki jim vsebino razložijo.
še bolj kot starši so za to nalogo poklicane naše šole. Dejstvo je, da otroci radi obiskujejo filmske predstave in tudi neprimerne. Naši vzgojitelji v osnovnih šolah in gimnazijah bi se morali zavedati, da opravljajo dobro vzgojno delo. če se z otroki ali ciija1" razgovarjajo o filmu, ki so jih gledali. Ne bilo bi odveč uporabiti eno tedensko uro za razgovor O filmu. V Franciji imajo ta način vzgoje potom filma vpeljan že od leta 1953; Obstaja tudi poseben filmski klub za otroke od 6. do 12. le-
Otroške copate
Mnoga matt najraje izdela otrokom sama copate, kajti naredi Jih dovolj trpežne, a tudi sko,raj zastonj iz ostankov blaga, platna, flanele ter stare klobučevine.
Narisimo so otrokovi nogi podplat ln urežimo več kosov klobučevine, ostankov sukna aH drugega močnega blaga leve in desne podplate. Kroje gornjega dela tako povečamo, da bodo približno 2 do 3 cm večji kot podplati, če jih pri oznaki -x-x- sipnemo.
Urežimo levi in desni gornji del copatke, pri -x- pa dodajmo kakšen centimeter blaga za rob. Enako urežemo še podlogo lz flanele aH blaga ter lVi metra traku. Tega potrebujemo za robove in naj bo poševno urezan ter dovolj močan. Približno 1 meter močnega keper-traku rabimo še za spodnje robove gornjih delov.
Podplate Šivamo z dreto najprej gosto sem ln tja, nato pa z dreto še obzankamo rob pod-
i Tukaj odrežite«
NAROČILNICA
Naročam 1 Izvod tednika »DOLENJSKI LISTi na naslovi
ime In priimek:
Poklici Kraji „ Posta:
Časopis pošljite ob gomjt naslov od dn« _ aapre). — Naročnino bom redno plačeval po položnici — osebno — četrtletno — polletno — celoletno vnaprej (nepotrebno prečrtajte). Naročilnica veUa do moje plemen« odpovedi lista.
Dne
lastnoročni podpis
	1i *
	t
	t • 7 l / i /
	\ S
	i \
plata, da se ne pulijo nitke. Z redkimi šivi spnemo gornji del s podlogo in prišijemo trak na gornje robove najprej na desni strani, ga upegnemo preko robu navznoter ter še znotraj z redkejšimi šivi pošijemo. Gornji del se-šijemo v peti, robova zapognemo ter na gosto pošijemo, da ne bo žulil pete. Keper trak prepognemo ter ga prišijemo približno Vi centimetra od spodnjega Tobu vrhnjega dela. S tem je copatka v glavnem gotova. Za ojačanje ji moremo (še preden smo jo sešili v peti in prisili keper trak) našiti kapice iz močnejšega blaga ali za okras iz žameta. Z mokro krpo zlikajmo šive, keper trak pa obr-nimo navzven ter zalikajmo.
Prišiti   je   treba   le  Se keper-
trak s podplatom. Rob vrhnjega dela podvihamo. trak pa šivamo na podplat z dreto ali močnim sukancem in z dvema šlvankama, da dobimo šive, kot jih dela šivalni stroj. Vse, od koder sesa podplat, šivamo dela točno skupaj, spredaj ob kapici pa vrhnji del nekoliko naberemo, da Izstopi kapica in Je prstom v copatkah prostorno.
Tako izgotovljeno copatko pomerimo, prišijemo zanko in gumb. Ce ste šivale točno in skrbno, se tako Izdelan copat ne bo niti se-zuval niti »zvrnil« v peti ter ga bo otrok precej časa nosil.
l. g.
Kakšna |e ameriška demokracija?
Newyorška poicija je aretirala 22-letno .laniono Bau-champs, ki je s >ištolo v roki vdrla v neko trgovino in vzela obleko, vredn* 20 dolarjev. 2ena je na poliefi izjavila, da je njenega dejarja kriva revščina, ima dve leti starega otroka, ki je venomer jokal, ker je bil lačen. Ze tretji mesec ni plačala stanovanja in gospodar jo h(če  vreči na
cesto- Mož pa je že leto dni brezposlen.
Toda obupna žena je naletela na gluha ušesa. Te dni čaka sodbe in medtem se mnogi bogati tatovi, čislani, ugledni in spoštovani, sprehajajo po ameriških bankah, pijejo coctuile v bogataških klubih in celo sodijo v senatu ali Kongrresu.
ta, ki skrbi za programe, primerne otrokovi razvojni stopnji. Značilno je to, da imajo po vsaki predstavi razgovor z otroki, v Parizu celo dvakrat tedensko. Udeležba je velika, kar pomeni, da si otrok to želi — in tu je ena vrsta vzgojnega dela z mladino. Klub ima že 800 otroških filmov. Film je za otroka strast in je vprašanje, kako zajeziti pretirano obiskovanje predstav? Prepovedati obiska filmov ne moremo, ker je treba pri otroku vzgajati tudi kritičen odnos do filma samega, vzgajati je treba okus, in naloga šole in staršev je usmerjanje otroka v to, da se bo sam navadil ločiti zrno od plevela. Tega kritičnega odnosa pa otrok ne more dobiti, če mu prepovemo obiskovati filmske predstave, pač pa je treba preprečiti škodljive posledice filma in tu je razgovor s starši ali vzgojitelji (učitelji in profesorji slovenščine, filmski krožki, mladinska or?anizaci ;i itd .1 nujno potreben. Dolžnost staršev je, da skrbno pazijo, kakšne filme obiskuje otrok. Žalostno je, da se nekateri starši za Io ne zmenijo in mislijo, da je film že dober če ni prepovedan. Žal, temu ni tako. Dogodi se tudi, da mora mati »po opravkih«, otroka pa
pošlje v kino in se ne zanima, kakšen je film, ali jo primeren za njenega otroka, in kakšne posledice ima škodljiv film za mlado rast Primeren film je otroku nagrada za delo; zatočišče pa ne sme biti slab film, kjer se izživlja v nagonih najnižje vrste! Res je tudi to, da mladina hodi v kino in obiskuje katerikoli film zato, ker ji po šolskem delu ne nudimo boljše zabave. Na Danskem in v Angliji * so uvedli posebne vladne komisije za otroški film. Statistika iz Anglije pove tole: Od 7 milijonov otrok jih devet desetim redno obiskuje film enkrat tedensko, 1,700.000 redno po dvakrat tedensko, nad pol milijona pa po trikrat; slednji torej redno presedijo 8 ur v kinu — to je dva šolska dneva I švicarski pedagog Schwarz ugotavlja, da so za to predvsem krivi starši, če otroci obiskujejo slabe filme, ki jih pogosto privedejo v kriminal. Res je-da pri nas mnogo ugotavljamo, premalo pa storimo glede rešitve tega resnega vprašanja. Vsekakor je nujno, da osnujemo posebne komisije, ki bodo tudi v manjših krajih cenzurirale nenrimerne filme, čeprav nimajo gesla >Mladini neprimerno« — od zgoraj 1! -an.
Praprot je koristna rastlina
Drugje po svetu ne gledajo na praprot tako omalo-ževalno, kakor pri nas. Pri nas je praprot plevel, ki je kvečjemu uporaben za steljo- Ljudje v francoski pokrajini Normandiji pa meljejo njene sladke in sočne korenine in jih mažejo na kruh, kajti v njih je precej sladkorja. V Sibiriji spet mešajo praprotne korenine s sladom pri izdelovanju piva. V Indiji nekatere vrste praproti uporabljajo kot dodatek k ostali hrani. Na otokih Indijskega oceana pa imajo ljudje iz praproti spletena ptičja gnezda za največjo slaščico. Na Japonskem, v Perziji in v Avstraliji jedo z največjim užitkom korenine vseh vrst praproti, ki tam uspevajo* Iz neke posebno lepo dišeče
praproti pripravljajo v Sibiriji nadomestek za drag kitajski čaj- Pa ne samo kot hranivo, tudi kot zdravilo se uporabljajo sokovi praproti. Njeno zdravilno vrednost so poznali že v davnih časih. Sok praproti, ki vsebuje mastna in eterična olja, se uporablja kot izvrstno sredstvo za preganjanje glist. Laske in kosmatine praproti pa uporabljajo na Kitajskem za ustavljanje krvi. Tudi v gospodarstvu je uporabljajo, ker ima dobro lastnost konzerviranja. V Angliji zavijajo sadjarji in trgovci sadje v praprotno listje, ker ga ohranjuje svežega in obvaruje pred plesnobo in gnitjem. Prav tako shranjujejo krompir v kleteh, ki so obložene z listjem te koristne rastline.
OKROGLE BODICASTt
SLEPO ZAUPANJE
»Srček, ti si edina ženska, ki sem jo doslej poljubil!«
»Oh, saj ti rada verjamem!«
»In tudi edina, ki mi to verjame.* »
TUDI ZELJE SE VSTAVIJO
»Veš, Meta, je že tako na svetu — čimveč človek vma, toliko več bi rad le imel.«
»Ne bi rekla. Ti še nisi imela trojčkov kot jaz . . • «
SE SONCE NI ZMERAJ DOBRO
»Ko sem jo poročil, sem ji rekel le »sonce mojega življenja« . . .« t
»In zda,}?«
»Hm, najprej me je preveč grela, potlej je pa z drugim mrknila.«
OJ, TI CIGANI . . .
Zaljubljeni Fridolin, ki ni posebno prikupen, bi si le rad pridobil Pepino srce, pa pravi:
»Veste, Pepa, kot otrok sem bil prav čeden dečko, potem so me pa ti preklemani cigani ukrali in zamenjali.«
VZTRAJNOST Kupec stoji v trgovini pred policami, polnimi bal. Stoji in stoji že ves ljubi dan. Nazadnje mu pa le pravi prodajalka:
»I, kaj pa vendar čakate?« »He, he:  čakam, da bodo cene padle ...«
IZ STARIH ČASOV
»Vitez Kazimir, kako pa da> ste danes brez oklepa?«
»Veste, vitez Jurij, iz previdnosti; vzel sem namreč — ricinus ...«
Fran Levstik: 4
JV^artin Krpan
Krpan mu odgovori, »če nisi z Bogom Se spravljen, urno s"'3ni, kar imaš; moja misel ni, dolgo čakati, mudi se ml domu peč; tvoje besede i.j ~ii obudile v srcu živo željo do svoje koče ln do svoje peči; ali poprej ven,' ne pjdem, da tebi vzamem glavo. Pa ne z leri! To ml je naročil moj gospod, cesar; jaz nisem vedel ne zate ne za tvoje velikan-stvo in za vse krvave poboje. Prijezdi bliže, da si podava roke; nikoli si jih nisva poprej, nikoli si jih ne bova pozneje; ali pravijo, da Bog nima rad, če pride kdo z jezo v srcu pred sodni stol.«
Velikan se nekoliko začudi, ko to sliši. Naglo prijezdi ter mu poda svojo debelo roko. Krpan mu jo pa tako stisne, da precej kri izza nohtov udari.
Brc* s mal zareži, r i vendar nič ne pravi, ampak misli si: ta je hud in močan; pa kaj bo — kmet je kmet; saj ne zna bojevati se, kakor gre Junakom.
Urno zasukneta vsak svojega konja in -dirjata si od daleč zopet naproti. Brdavs visoko dvigne meč, da bi že o prvem odsekal sovražniku glavo; ali ta mu urno podstavi svoj kij, da se meč globoko nadere v nehko lipovino; in preden ga veli^n more izdreti, odjaha Krpan z mal kobilice, potegne B.davsa na tla, pa ga položi, kaV- bi otr 1 i v zibel deval, ter mu stopi a vrat ln reče: »No, zdaj pa le hitro ' noli en očenašek ali d v u pi svojih grehov se malo pokesaj; izpovedal se ne boš Teč, nimam časa do^o odlašati, mudi se mi domu
za peč; znaj, d* v***^ č kam, da bi zopet
zvon, ki poje na Vrhu pri Sveti Trojici.« To iz-1Tako se mi je sitno zdelo, da vam ne morem po-
reče pa vzame počasi mesarico ter mu odseka glavo in se vrne proti mestu.
Dunajčar*\ k' so do zdaj Ie od daleč gledali, priderć k njemu, tud' sam cesar mu pride naproti pa ga objame spričo ljudstva, ki je vpilo na vse
Nazaj grede mi je bila pa ona zbolela na potu.
vedati! Rajši bi imel, da bi se mi bili utrgali v cerili naramnici '>e kmalu, takrat ko bi ravno bil sveče prižigal. Ni bilo drugače: naložil sem jo v oprtni koš, koš pa na pleči ter sem koračil mastito ž njol Izhajal bi že bil; saj Mretačka je bila tako
grlo: »Krpan je nas otel! Hvala Krpanu, dokler bo majhna kakor deklina trinajstih let — pa jih je Dunaj stal!« [nadloga vendar imela že trideset, ko sva se jemala
Krpanu se je to kaj dobro zdelo, da j. dosegel!— težka tedaj ni bila; ali kamor sem prišel, po-toliko čast, in držal se 1 na svoji kobilici, Vskor bivsod so me vprašali, kakšno kramo prodajam. To Šel v gostje /abit Saj se j? tudi lahko; St tu med je presneto slaba krama, babo po svetu prenašatif nami, če kdo kakegi ^oca ali belouško ubije, Že In ko bi se zdaj na cesti nama spet kaj takega ne ve, na kateri ^ m bi jo obesil, da bi jo videlo nakretilo, vaši hčeri in pa meni? Od tukaj do Vrha več lj tdi. se pot vleče kakor kurja čreva. koša revež nimam,
Ko pr'"3 jo v cesarsko rmslopie vsi kr ', voj- kobilica ima pa samo eno sedlol Pa tudi ne bi bilo skovodje in vsa prva gospoda s Krpanom, sprego- čudo, ko bi zbolela; saj vemo vsi, da take mehkote vori najnaprvo sam cesar in pravi: »Zdaj si pa le niso vajene od petih zjutraj do osmih zvečer cika izberi! Dam ti, kar želiš, ker si zmogel tolikega so- coka, cika coka s konjem. Ce se to prav do dobrega vražnika in otel deželo in mesto velike nadloge in vse premisli, menda bo najbolje, da vas ostane ce-nesreče. Nimam take stvari v cesarstvu, da bi sarična, meni pa vdovstvo, čeravno prav za prav dejal: ne dam ti je, če jo hočeš; cel6 Jerico, mojo dosti ne maram zanje; ali kar Bog da, tega se člo-edino hčer, imaš na ponudbo, ako nisi že oženjen.« vek ne sme braniti.«
»Oženjen sem bil, pa nisem več,« odgovori Cesarica pa še zdaj nI bila pozabila košate lipe Krpan; »rajnica je umrla, druge pa nisem iskal, nad kamnito mizo na vrtu; zato je tudi ni bilo Sam ne vem, kako bi vendar, da bi ne bilo napak, zraven, poslušala pa je za vrati, kakor imajo žen-Bogu in dobrim ljudem pa všeč. Vašega dekleta ske navado, ki bi rade vse izvedele. Ko sliši, da sem že videl. Če je tudi še tako pametna, kakor je cesar ponuja Krpanu svojo hčer v zakon, pride tudi lepa, potlej naj se le skrije moja babnica pved njo ona in pravi: »Ne boš je imel, ne! Lipo si mi iz-v vseh rečh. Dobrote res da je navajena, tistega ne pridil; hčere ti pa ne dam! Ljubeznivi moj mož, bom dejal, ker je od bogate hiše doma; pa saj na menda da ti je kri v glavi zavrela — ne morem ti Vrhu pri Sveti Trojici spet nismo zgolj berači; pri dobrega reči — da govoriš take besede, ki sam do-nas tudi skozi vse leto vis! kaj prekajenega na raž- bro veš, da so prazne ena in druga. Pa tudi vas naj nju. Samo to ne vem, kako bo. — Nesla sva bila bo sram, vas, gospodje! Grdo je tak6, da se mora z Marjeto v oprtnih košeh enkrat grozdje v Trst, kmet za vaa bojevatil Se dandanes bi lipa lahko
stala, pa tudi velikan več ne imel glave, ko bi vi kaj veljali. Pa saj vem: kar so se obabili možje, je vsaka baba neumna, katera se omoži! Res je, Krpan, otel si cesarstvo in tudi Dunaj si otel; zato boš pa dobil vina sod, ki drži petdeset malih veder, potem sto in pet pogač, dvajset janjcev; in pa osem in štirideset krač ti bomo dali. Dobro me poslušaj! To moraš pa vse domu na Kranjsko spraviti, ako hočeš. Prodati pa ne smeš cepera, ne tukaj ne na potu. Kadar boš na Vrhu pri Sveti Trojici, potlej pa stori, kakor se ti zdi. In ker zdaj nimamo tukaj nobenga Brdavsa več, menda ne bo napak, Če osedlaš imenitno svojo kozico, ki praviš, da je kobilica, pa greš lepo počasi proti Vrhu. Pozdravi mi tamkaj vse Vrhovščeke, posebno pa mater županjo!«
Cesarica je to izgovorila pa je šla precej spet v svoje hrame. Vseh gospodov je bilo jako sram. Kaj bi jih t^a tudi ne bilo? Prebito jih je obrenkala; prav kakor takim gre! Krpan se je pa držal, da je bil skoraj hudemu vremenu podoben. Kakor bi se za Mokrcem bliskalo, tako je streljal z očmi I .'od srditega Čela; obrvi so mu pa sršele ko dve metli. Da te treni, kak(S je bilo vsem okoli njega čudno pri srcu! Še cesar je plaho od strani gledal, cest'.r! Pa ve' ' ker s i bila vedno velika prijatelja, zato se počasi predrzne in reče mu: »Krpane, le ti molči; midva bova že naredila, da bo prav!«
T' k an ga pa nič ne posluša, temveč zadene si na desno ramo kij, na levo pa mesarico, stopi k durim in reč' Veste kaj? Bog vas obvdruj! Pa nikar kaj ne zamorite!«
Ne te besede prime za, kljuko, pa kakor da bf hotel iti, n