naroči se na naš tednik Dom na Matajure je lahko v ponos vsem iz naših dolin “Občni zbor mora bit vesel trenutek v lietu, da začnemo novo sezono an jo z vso energijo spejemo naprej. Mislim, da naše društvo je polno vitalnosti an tista želja, da kiek naredimo za naše doline je močna ku studen po dažu”. S telimi spodbudnimi besedami je Igor Tuli v soboto 1. februarja v Podvaršču odprl redni občni zbor Planinske družine Benečije. In res je občni zbor, že enajsti po vrsti, potekal veselo, v topli prijateljski atmosferi. Okrog beneških planincev so se tudi tokrat stisnili predstavniki vseh planinskih društev sosednjih krajev v naši deželi, vključno z domačim Cai, in v obmejnem območju v Sloveniji. Zbralo pa se je tudi zelo veliko beneških planincev. V svojem razčlenjenem poročilu je predsednik Igor Tuli natanko predstavil opravljeno delo v letu 2002. Najprej je spregovoril o koči na Matajurju. “Dom na Matajure je lahko v ponos vsiem modrim ljudem iz naših dolin: je odpart vsakemu, v njemu se čuješ ku tan doma, se moreš poguorit po našim, se srečaš s parjatelji, ki pridejo od vserode an je sigurno dobra reklama za vse beneške doline. More bit na znamo zastopit, ki če reč daržat odpar-to kočo vsako nediejo an vse samuo z našim prostovoljnim dielom (lavoro volontario). Tuole je za društvo dokaz moči, je pa tud’ njiva, ki pamese kajšan sudič. Vsako njivo pa kor skarbno obdielat, zak tle par nas gre rad daž an hitro rasejo pokrive an arbida. Naša koča pa je liepa, ku majhna rožca.” beri na strani 5 Na sobotnem občnem zboru Planinske družine Benečije ČEDAD / CMDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 0,88 evra Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art. 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERgUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 6 (1140) Čedad, četrtek, 6. februarja 2003 tednik Slovencev videmske pokrajine V Trstu svečanost s predsednikom Zbornice Casinijem ob 40. obletnici ustanovitve dežele Furlanije-Juljiske krajine Naša dežela naj bo križišče nove Evrope fip Pust dì nuovo senza confini Predsednik deželnega sveta Antonio Martini je pozdravil tudi v slovenskem in furlanskem jeziku Dežela Furlanija-Julijske krajine je praznovala svojo 40 - letnico brez posebnih fanfar. Sicer je v Trst prišel predsednik poslanske zbornice Pier Ferdinando Casini, posebnih novosti pa na proslavi nismo slišali. Močan je bil namreč odmev drugih dogodkov, med katerimi je izstopal dvojezični govor tržaškega Zupana Dipiazze v Rižarni. Nov je bil drobec cerimo-nije, ko je predsednik deželnega sveta Antonio Martini pozdravil prisotne tudi v slovenščini in furlanščini. Drugače je bilo slišati veliko spominov in pohval na račun preteklosti. Tako Martini kot predsednik odbora Tondo sta spregovorila o pomenu, ki ga ima sprememba statuta. Slednja naj bi po Tondovem mnenju gledala v naprej, v novo dobo, ki nas čaka. Res je, da je Dežela FJK križišče odpiranja EU na Vzhod in v Slovenijo. Tega se zavedajo vsi: od gospodarstvenikov do politikov. Nismo pa vedno tako pripravljeni, kot bi nekateri radi dali razumeti. Nekateri so morda pozabili, da so se na primer deželne stranke, ki podpirajo deželno večino in Komunistična prenova glede volilnega zakona opredelile za dobri stari proporčni sistem. To je način, ko si vsak razdeli svoj košček torte in je dediščina “prve republike”. Potreben je bil referendum zato, da Dežela FJK ni ostala v časih stare partitokracije, kar ni najbolj “napredno”. Po referendumu je Dežela sprejela “paket”, ki se imenuje Tatarel-lum in ni znala sprejeti izziv ter uvesti volilni sistem, ki bi bil avantgarden tudi za ostalo Italijo. Glede preteklosti so govorniki naglaševali, kako je bila naša dežela na meji z nevarnim svetom, ki ga da- nes ni več. A tudi ko je bila železna zavesa, smo hodili po bencin v sosednjo Slove- nijo. Potem smo lahko slišali, kako se je Dežela iz krajev, kjer so bili revni kme- S petkovega praznovanja 40-letnice dežele F-JK tje, spremenila v bogato industrijsko zemljo. beri na strani 4 V petek bo v Špetru dan našega domačega jezika Dan slovenske kulture 28. februar ja bo posvečen Gujonu Ta številka Novega Matajurja prihaja med bralce, ko Slovenci praznujemo dan slovenske kulture posvečen našemu največjemu pesniku Francetu Prešernu. Osrednji proslavi bosta v Trstu in Gorici, dneva naše kulture pa se bomo spomnili tudi v Benečiji. Pričnimo torej doma. Na pobudo Občine Speter bo v petek 7. februarja ob 20. uri zaključni del natečaja Naš domači jezik. Natečaj ima namen vzpodbujati (natečaj se ne odvija prvič) med ljudmi radovednost, občutek in smisel za domačo govorico, ki zaobjema seveda mikrokultume stvarnosti. V besedah sta vedno življenje in kultura ljudi. Natečaj je razdeljen v tri skupine. V prvi sodelujejo mladi do 20 leta starosti, v drugi starejši prebivalci naših krajev, tretja kategorija pa zaobjema sku- pine. Na natečaju je 19 prijavljenih, od katerih sta dva pevska zbora. Slišali bomo zvok jezikov od Rezije preko Tipane do Nadiških dolin. Posebnost natečaja je namreč v tem, da mora vsakdo nastopiti “v živo” in predstaviti svoj “izdelek” s pripovedjo, recitacijo ali s peto pesmijo. Med nastopajočimi bodo tudi najstniki, med katerimi mladi iz Rezije, ki delujejo v okviru Rozajanskega duma. Slovenske organizacije videmske pokrajine bodo počastile kulturni praznik s spominom na prvo obletnico smrti msgr. Paskvala Gujona in sicer 28.t.m. K sodelovanju so povabili Občine Speter, Podbo-nesec, kjer se je Gujon rodil in je pokopan, in Sovodnja, kamor sodi vas Matajur, kjer je Gujon Zupnikoval celih 60 let. beri na strani 3 “Pust na odprti meji”, il carnevale a confine aperto che da qualche anno unisce i grappi mascherati delle aree confinanti italiane e slovene, non mancherà anche questa volta di meravigliare con la sua allegria ed i suoi colori. La data prevista è domenica 23 febbraio. Alle 12 le maschere si raduneranno a Livek, quindi sfileranno fino a raggiungere, dall’altra parte del confine, Cepletischis. Qui avverrà la presentazione dei grappi e la loro premiazione. A organizzare l’iniziativa (durante la quale il valico di Polava sarà transitabile anche con la carta d’identità) sono la Comunità montana delle Valli del Natisene, l’amministrazione comunale di Savo-gna, la Pro loco Var-tača, il Comune di Kobarid e l’associazione turistica di Livek. Sabato 1°, domenica 2 e martedì 4 marzo il carnevale si trasferirà a Brischis di Pilifero, dove in un capannone le maschere potranno fare festa con musica, bevande e pietanze. četrtek, 6. februarja 2003 strazione deve ora dare incarico per il restyling dell’illuminazione e della viabilità interna. Con que-st’ultima dovrebbero essere rimosse anche le cementificazione che “stonano” con l’architettura rurale del paese. Il contributo per queste opere si aggira sui 240 mila euro, provenienti dalla Regione, a cui si aggiungono 36 mila euro di contributi della Camera di commercio. Infine, l’amministrazione comunale si appresta a ripresentare la domanda per la pulitura e attrezzatura del sentiero che da secoli congiunge Topolò a Livek. E’ il sentiero che viene percorso annualmente durante la “Camminata attraverso la linea immaginaria” organizzata in luglio in occasione della "Stazione di Topolò”. Canalaz fa sapere che nell’ultimo bando la richiesta di Grimacco era stata e-sclusa per un solo posto. I fondi previsti per far decollare il progetto, provenienti dall’Unione europea, sono pari a 139 mila euro. Pressioni sull’Unione italiana Come si sta attivando l’amministrazione comunale Topolò, tre progetti per valorizzarlo L’amministrazione comunale di Grimacco punta su Topolò. I progetti previsti per la frazione, sede di un appuntamento culturale conosciuto anche nei luoghi più impensati del mondo come è “Stazione di Topolò - Postaja Topolove”, sono tanti. Si parte dal recupero di una casa, proprietà di un’anziana signora deceduta, che potrebbe essere ceduta dagli eredi al Comune per una cifra simbolica e trasformata in un laboratorio artistico e musicale ma anche sede di esposizione di oggetti della tradizione contadina. Sulla “casa Trusgnach” il sindaco Lucio Paolo Canalaz predica però pazienza, la giunta regionale deve ancora deliberare l’approvazione del progetto “Vii- Uno scorcio di Topolò laggi alpini”, inserito nell’Obiettivo 2, nel quale rientrerebbe la trasformazione dell’edificio. La ristrutturazione dovrebbe quindi essere affidata all’architetto Renzo Rudi, al quale l’ammini- Pismo iz Kima Stojan Spetič Volk dlako menja, navade pa ne. Zakaj se je tržaški fašist Menia podal v slovenski kulturni dom na proslavo stoletnice gledališča? Ali res želi spravo s Slovenci? Ce bi bilo tako, bi ga morali primerjati s Savlom, krutim preganjalcem kristjanov, ki ga je na poti v Damask novo spoznanje vrglo s sedla, da je potem Kristusu sledil do muče-niške smrti in postal sveti Pavel, pravi utemeljitelj krščanstva in prvi simbol spreobrnjenca. Naj torej sedaj pričakujemo, da se bo šel poklonit bazoviškim junakom, ki jih je še pred kratkim zmerjal s teroristi? Saj sami razumete, da je tak scenarij neverjeten in da je v njem nekaj, kar ne prepriča. Se pred nekaj dnevi je Menia psoval župana Dipiazzo, ker si je v Rižarni privoščil slovenski prevod svojega govora, sedaj pa si nadeva slušalke, kakor če bi pričakoval si- multani prevod, ki ga v kulturnem domu ni bilo. Govorniki so namreč svoje povedali tudi po italijansko. Ce bi šlo za simbolno dejanje, potem bi Menia moral kam drugam, ne pa v kulturni dom. Recimo torej, da je šlo za politično dejanje, v katero je Me-nio nekdo prisilil. Ni težko uganiti, da Menia uboga samo svojega rimskega šefa Gianfranca Finija, ki mu zadnje čase postaja nerodno, vsakokrat, ko skuša poudariti svojo demokratično občutljivost, a mu sogovorniki, naprimer predsednik judovske skupnosti Luzzatto, na krožnik mečejo prav tržaškega prenapeteža Me-nio. V Palači Chigi in Farnesini razmišljajo bolj politično. Vedo, da je pristop Slovenije k EU že neustavljiv proces, ki se bo dopolnil čez manj kot poldrugo leto. In vedo tudi, da bo sredi marca v Sloveniji referendum o pristopu državice na sončni strani Alp k vojaškemu zavezništvu NATO, kar pa ni tako gotovo, saj je med Slovenci veliko pomislekov. Prav te dni je Berlusconi ponudil Bushu svojega obrambnega ministra Antonia Martina za mesto novega glavnega tajnika NATO, ko bo konec leta izpregel Sir Robertson. Toda Martino nosi za seboj negativno slavo, da je pred slabim desetletjem s svojim vetom preprečil podpis pogodbe o evropskem pridruževanju Slovenije. Tega najbrž v Ljubljani niso pozabili. Skratka, italijanska desnica dolguje sedaj Sloveniji nekaj spravnih potez, sicer bo pred Zahodom in Natom soodgovorna za morda negativen izid referenduma. Zato ni naključje, če je Menia v Kulturnem domu izkazoval tolikšno prijaznost prav zunanjemu ministru Ruplu in njegovi tržaški predstavnici. Toda mačka ne miga repa zastonj, pravijo naši stari. Kaj bo desnica zahtevala v zameno za pomiritev Menie? Slovenski predstavnik je že omenil, da mora tudi manjšina narediti nekaj korak v to smer. Menia pa je odkrito povedal ceno: nobene dvojezičnosti v Trstu, kar v njegovem jeziku pomeni, da zaščitni zakon ne sme veljati v tržaškem mestu. Morda tudi v Gorici ne. Navsezadnje ima zadnjo besedo o tem rimska vlada. “Timeo Danaos et dona ferentes!” Dal primo gennaio all’Unione italiana, che rappresenta la minoranza italiana in Slovenia e Croazia, non è arrivato nemmeno un euro dall’Italia e ciò arreca danno e disagi alle attività della comunità. Il blocco dei fondi è stato voluto dal vertice dell’Università popolare di Trieste (che è deputata alla gestione dei fondi da Roma ed è guidata dalla destra triestina) che negli ultimi tempi tenta in tutti i modi di limitare la soggettività dell’organizzazione rappresentativa della minoranza. Ricordiamo che l’UpT ha bloccato i fondi destinati all’Ui perchè non è stata ancora concordata la revisione del Piano permanente, il documento cioè con il quale i due enti gestiscono appunto i sedici miliardi che arrivano dall’Italia. L’UpT chiede di poter contare di più, di concordare insieme all’Ui i programmi e di non essere soltanto un ente erogatore. Ma l’Ui considera queste proposte un inaccettabile vulnus alla propria autonomia, asserendo che dietro la richiesta c’è la volontà di controllare un’Unione italiana considerata inaffidabile. Mai finora i rapporti Ui-Upt avevano toccato livelli così bassi e a tutto danno della comunità nazionale i-taliana, ha affermato recentemente Maurizio Tremul, presidente dell’Ui. Oltre a ribadire con forza la soggettività e l’autonomia dell’Unione e nell’intento di avviare una fase di collaborazione costruttiva e senza posizioni precostituite, Tremul ha chiesto la ripresa del finanziamento delle attività del gruppo nazionale e di a-brogare le decisioni sulla costituzione di eventuali cloni dell’Upt in Croazia e Slovenia. Riguardo questa possibiltà la notizia è apparsa sul quotidiano zagabrese “Jutamji List”: l’Università popolare di Trieste vuole i-stituire a Fiume un ente che avrà il compito di controllare i mezzi che Roma destina alla minoranza italiana in Croazia. Un ente che prenderà il posto dell’Unione i-taliana. Dell’argomento si è interessato anche il governo italiano che ha sconfessato l’operato dell’Università popolare di Trieste nei confronti dell’Unione italiana. Lo ha fatto in una nota, inviata dal ministro per i rapporti con il Parlamento, Carlo Giovanardi, che esordisce affermando di aver “particolarmente apprezzato negli ultimi anni l’attività svolta dall’Unione italiana operante in Slovenia e Croazia, associazione che rappresenta la minoranza di lingua italiana in quei Paesi. Solidarietà all "Unione i-taliana è stata espressa anche dalla Skgz. Il presidente Rudi Pavsic ha dichiarato di seguire con “viva preoccupazione il perpetuarsi di sempre maggiori pressioni sull’Unione italiana, alla quale si vuole evidentemente strappare la propria naturale soggettività e quindi il diritto alla rappresentanza della comunità nazionale i-taliana”. Intanto negli ultimi giorni la dirigenza dell’Upt ha deciso di revocare la sospensione dei finanziamenti di Roma e del Friuli Venezia Giulia a favore degli italiani di Slovenia e Croazia. Su questa base vi è stato anche un’incontro tra le due delegazioni in cui la dirigenza triestina ha accettato quanto era stato ufficialmente richiesto dall’assemblea dell’Ui e cioè che le venga data in visione la documentazione sui mezzi e-rogati da Roma e dal Friuli - Venezia Giulia e spesi direttamente dall’ente triestino. (r.p.) Più informazione per i referendum in attesa di Atene L’Unione europea ed i dieci futuri paesi membri dell’UE a partire dal prossimo anno, tra questi la Slovenia, nei giorni scorsi hanno ultimato il lungo e complesso processo di mediazione rispetto i contenuti del contratto di adesione. I Quindici lo firmeranno con i dieci paesi candidati, secondo quanto previsto, il prossimo 16 aprile ad Atene. Barometro politico Secondo il barometro politico registrato nel mese di gennaio (si tratta di un’indagine dell’opinione pubblica) al referendum per l’adesione della Slovenia alla Nato voterebbe a favore il 44 per cento degli interpellati (a dicembre e-rano il 50 per cento), contrario sarebbe il 39 per cento. Per quando riguarda l’integrazione europea si esprimerebbe positivamente il 65 per cento, contro il 18 per cento (a dicembre era il 20 per cento). Più informazione Il governo sloveno a questo punto ha deciso di intervenire per rafforzare e “qualificare” l’informazione dei cittadini che il prossimo 23 marzo dovranno esprimersi tramite referendum su entrambi i quesiti. A questo fine ha destinato 128 milioni di talleri, il 60 per cento dei quali destinato alla questione Nato, il 40 per cento all’UE. Ok all’Università Con un voto quasi plebiscitario (59 voti a favore, un solo contrario) il parlamento sloveno ha dato parere favorevole all’istituzione a Capodistria della sua terza Università. Rop for president Il presidente del consiglio sloveno Anton Rop si accinge a seguire in tutto le orme del suo predecessore, l’attuale presidente della repubblica Drnovšek. Alla guida del governo infatti affiancherà anche la presidenza del partito libe-raldemocratico (LDS). Rop è l’unico candidato al vertice del partito che terrà il suo congresso il prossimo 14 febbraio a Celje Centro per le tossicodipendenze A Lubiana è stato aperto un centro per la cura dei tossicodipendenti che avrà soprattutto funzioni mediche. Il centro è strutturato in due reparti, uno chiuso, con 15 posti letto destinato alle cure di disintossicazione, ed uno aperto con 16 posti letto per la fase successiva alla cura e la riabilitazione. La proposta di un tale centro era stata avanzata a livello governativo già nel 1992 ed ora finalmente realizzata. Mir na svetu Pace nel mondo. Con questo slogan si è svolta a Lubiana una manifestazione contro la guerra in Iraq. Vi hanno partecipato circa 300 persone intenzionate a protestare davanti all’ambasciata degli Usa ma la polizia non lo ha permesso. Una nuova manifestazione per la pace è stata indetta per il prossimo 15 febbraio. jyr j novi matajur Q xV hi li hi t* d Četrtek, 6. februarja 2003 ^ In un libro le "Lettere contro la guerra” di Tiziano Teržani Dopo PII settembre la necessità di cambiare il modo di pensare Motiv iz Breginjskega kota Kulturni dan v Breginju L’ 11 settembre 2001 come opportunità, come risveglio dall’indifferenza e superficialità del nostro Praznik slovenske kulture s prve strani Program v spomin na Paskvala Gujona ob prvi obletnici njegove smrti predvideva slovesno mašo v Ažli in nato program v večnamenskem kulturnem središCu v Spetru, ki se bo pričel ob 20.30. Tu bodo vrteli filmske in televizijske posnetke o Gujono-vem življenju in odlomke intervjujev z njim. To se bo dogajalo v Benečiji, kaj pa v Trstu in Gorici? Zveza slovenskih kulturnih društev, Slovenska prosveta iz Trsta in Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice prirejajo svečanosti, ki bosta 8. februarja ob 20.30 v Trstu in dan kasneje, v nedeljo, 9. februarja ob 17. uri, v Kulturnem domu v Gorici, ul. Brass 2. Osrednjo proslavo bodo oblikovali solisti Črtomir SiškoviC (lanski dobitnik priznanja iz Prešernovega sklada), Luka Ferrini in komorni orkester Camerata Labacensis iz Ljubljane. Uvod v dan slovenske kulture bo predstavljal kratek recital Prešernovih stihov. Vsekakor gre za kakovosten program, ki ga je med drugim s posebnim prispevkom omogočila tudi Banca di Cividale -Kmečka banka. modo di vivere e pretesto per una presa di coscienza, un’analisi della nostra società, del nostro pensiero e delle nostre convinzioni. Così l’ha interpretato Tiziano Teržani che, dopo aver risposto alla rabbia di Oriana Fallaci dalle pagine del Corriere, ha intrapreso un viaggio in Afghanistan, Pakistan, India. Luoghi a lui noti da molti anni, da quando Osama Bin Laden lavorava per la CIA e i ta-lebani erano assoldati dagli Stati Uniti per contrastare l’Unione Sovietica. Luoghi che lui racconta attraverso i racconti delle persone che incontra: dai giovani pastori analfabeti pronti ad immolarsi alla causa della jihad ai colti capi della rivolta, dai medici italiani che lavorano negli ospedali di Kabul alle vittime delle mine anti-uomo che rifiutano la presenza del giornalista, visto in quanto esponente della civiltà che li ha orrendamente mutilati. Attraverso que- Riidi več nu več naša kultiira ma swò méstu tii-vv skuli. Fa litus te rozajanski kultiirski cirknlo “Rozajanski Dum” wkop ziz Skulo jè organizàl učanje po rozajanskin tu-w ti parvi skuli (elementari) anu tu-w ti sri-dnji (medie). Anu isò tri ore wsaki tedan bodi či tu-w ti pàrvèj bodi či tu-w ti sridnji. Ma litus jè se dog’alu sče kej wridnaga. Wkop škula, asoča- ste voci Teržani confronta quella società con la nostra, confronta uomini pronti a morire per un ideale e altri che non condividono altro che la rispettiva individualità, l’ottusità di chi segue alla lettera le leggi del Corano e di chi venera il profitto ed è convinto della propria superiorità. Da questa analisi emergono la situazione politica mondiale, lo strapotere a-mericano dopo la fine della guerra fredda, la sudditanza europea, le responsabilità dei mass-media nell’alimentare gli stereotipi di intolleranza della gente, in una continua dialettica tra la vita quotidiana di popolazioni povere e arretrate e i piani di globalizzazione forzata dell’Occidente. In ogni pagina l’autore ribadisce la necessità di cambiare modo di pensare, di accorgersi che la spirale delle vendette porterà sempre a nuovi conflitti, che le guerre in atto sono mascherate da azioni necessarie cjuni, Kumiin anu Parko ni so paračali dan prog’ét, ka an se kliče da “Pust”. Ziz isin prog’éton utruce čejo se nawuCit pa kej od naše miizike anu od našaga plesa. Za isò ni čejo mèt pa citire za se nawuCit te parve reči. Dèsat or čejo bet pa za se nawuCit naše nawade, ka so za Piist. Ziz isin prog’eton ka an jè ricavai beče od leči 285 (za otroke) se ma wojo parblizit šče več ma fanno parte di un ampio piano economico (già allora era certo in un nuovo coinvolgimento dell’Iraq, del quale oggi siamo testimoni), che è necessario opporre il desiderio di pace all’odio dilagante. “Lettere contro la guerra”, nonostante la fama dell’autore, è stato rifiutato da tutti gli editori anglosassoni ai quali è stato proposto, per questo l’autore lo ha reso disponibile gratuitamente e in inglese sul suo sito internet (www.tiziano-terzani.com). “Le guerre cominciano nella mente degli uomini ed è nella mente degli uomini che bisogna costruire la difesa della pace”. Così recita il preambolo della costituzione dell’UNE-SCO, che trova nel libro di Teržani un valido e appassionato ambasciatore. Michela Predan Tiziano Teržani, Lettere contro la guerra, Longanesi 2002 naše otroke anu te mlade Pustu. Za wojo isagà 28 dnuw favrarja Skolerji čejo naredit tej dan teatro òkul pòsta anu w nadéjo 2 dni marča če se og’àt na mostra ziz dili od utruk. Tej se mòre vì'dit škula na dorivawa se oga’t anu dàt mestu Reziji anu nji kulturi. Isò to jè na prawa anu wridna rie anu to jè SCè bujsè vì'dit da kaku ziz lèti na rastč rudi več. V nedeljo 9. februarja bodo praznovali slovenski kulturni praznik tudi v Breginju. Vse se bo dogajalo v prostorih breginjske šole, kjer so bo prireditev začela ob 15. uri. V središču pozornosti pa bodo Slovenci iz zamejstva. “Pesem in proza naših rojakov” je podnaslov prireditve, na kateri se bodo prepletali verzi Ivana Trinka s poezijo sodobnih ustvarjalcev. Glavni govornik bo prof. Viljem Cemo, ki bo predstavil tudi izbor svojih poezij. Nastopil bo, sicer kot kantavtor, tudi Davide Klodič, medtem ko bodo posvetili posebno pozornost domačinu Rudiju Simacu, ki bo predstavil svojo zadnjo knjigo. Kot je že lepa navada se bodo v kulturni program vključili tudi učenci breginjske osnovne šole. Za prijazen pozdrav prijateljem in gostom bo s svojim nastopom poskrbela ženska vokalna skupina. Obeta se torej zanimiva prireditev, kjer še posebej izstopa pripravljenost vse bolj povezovati naš skupni prostor. Zbor Skala - Slovan zapel v barški cerkvi Koncert v Bardu Pred kratkim je združeni mešani pevski zbor Skala-Slovan iz Padrič in Gropade, dveh vasi na tržaškem Krasu, pod taktirko Hermana Antoniča, gostoval v Bardu v Terskih dolinah. Srečanje je organizirala domača vaška skupnost, padriško-gropaj-sko delegacijo pa je sprejel domači kulturni delavec Viljem Černo. Tržaški pevski zbor, ki se je v Bardo odpravil z avtobusom, je v cerkvi zapel venček slovenskih narodnih in božičnih pesmi. V imenu obeh društev sta beneške rojake pozdravila Darko Grgič in Sonja Milkovič, ki sta poudarila pomen takovr-stnih srečanj in krepitev vezi med Slovenci, ki živimo v deželi Furlaniji Julijski Krajini. Sledila je pogostitev in družabnost v vaški gostilni, (jng) Po rozjanskin tu-w škuli Mali Tončič NOČE BITI «SCLAV» Zapisano ob stoletnici priključitve Beneške Slovenije v Italiji Molči, ne prekinjaj me nenehno. Bolje je, da me poslušaš. Tudi na to ti bom kasneje odgovoril. Rekel sem, da bom odkrit s tabo. Večina vaših ljudi je z natiti in čuti z nami. Zakaj je tako, sem ti že povedal, da ne grem iskat vzrokov. Toda, kljub temu moramo biti budni in pazljivi. Pri vas obstaja neka vrsta ljudi, ki jih bom imenoval “misijonarje" ali buditelje slovenstva. Resje, da jih še danes večina ne posluša, a to zaradi tega, ker vsi ljudje na svetu govorijo, razpravljajo, menijo, “ražoni-rajo” z očmi in želodcem. Z očmi vidijo v nas oblast in če bi bili mi do teh “buditeljev” popustljivi, bi se naša oblast omajala pred očmi vaših ljudi. Zgubili bi avtoriteto in prestiž, to pa bi utegnilo imeti za nas hude posledice. Ti “buditelji” ne nudijo za sedaj vašim ljudem nič privlačnega, nič, kar bi zadovoljilo njihove oči in želodce. Mi pa jim nudimo vse, z oblastjo vred. Zna pa se zgodi- ti, da se stvari spremenijo. Po mojem vaše ljudstvo ne posluša raznih rovarjenj o-menjenih “buditeljev”, ne samo zaradi strahu pred o-blastjo, pač pa zaradi tega, ker so oni zgrešili taktiko. Ce bodo ti ljudje, ali tisti, ki stojijo za njimi, spregledali svoje napake, če jim bo omogočeno, da se bodo gospodarsko in socialno d-vignili nad nam privržene in vdane voditelje v vaših dolinah, utegnejo postati nevarni, in privlačni za vaše ljudi. V njih bodo vi- deli gospode, ki so se povzpeli na višjo stopnjo, vredni, da jih posnemajo. Dokler pa “pitajo” ljudi s praznimi besedami, nam niso toliko nevarni. Obstaja pa še druga nevarnost. Ce se bodo naši sosedje na severu tehnično, gospodarsko in socialno razvili, da bodo imeli več blagostanja kot mi, bodo postali zanimivi, privlačni in bodo spodbudno vplivali na vaše prebivalstvo. Zato se nam mudi, da bi odpravili čimprej vse to, kar diši po slovenstvu v vaših dolinah. Tu hočemo ustvariti takšne ljudi, da bodo gluhi za vse eventualne vabe s Severa, da bodo videli samo našo očarljivost. Kar pa se tebe tiče, češ da spoštuješ in občuduješ i-talijansko kulturo, da pa hočeš ostati, kar si po rojstvu, to je Slovenec, ti rečem, da se ne more služiti dvema gospodarjema. A-li si Slovenec, ali si Italijan? To mi odgovori!” “Sem zvest italijanski državljan, Slovenec po rodu!” “To ni nikakršen odgovor. Tu rojstvo ne igra nobene vloge. Važno je, kar čutiš. Ali se čutiš Slovenca ali Italijana?” “Zakaj postavljate tako stvari?” “Odgovori!” Tončič ni vedel kaj odgovoriti. Prevec je bil zmeden. Ce odgovori, da se čuti Slovenca, ga bodo preganjali. Dovolj mu je bilo preganjanja, sovraštva in nerazumevanja. Tako je spoznal, da je imel vzgoji- telj prav, ko je rekel, da ljudie “ražonirajo” z očmi in želodcem. Ali naj velija tudi zanj to pravilo? V njem je še ostal duh odpora, a bal se je posledic. Odločil se je za pravi kompromis. “Jaz se čutim toliko Italijana, kot Slovenca!” je slednjič odgovoril. “Tvoj odgovor me na pol zadovoljuje,” je povzel vzgojitelj. “Toda ne moreš biti eno in drugo. Vendar ti oproščam, ker ugotavljam, da si že napredoval. Prepričan sem, da se bova popolnoma razumela, da boš postal popolnoma naš, v pravem pomenu te besede. Boš videl, da bova jaz in ti še zelo dobra prijatelja!” Izidor Predan gre naprej -16 četrtek, 6. februarja 2003 Loro no, non saranno degli italiani (e neppure dei friulani o degli sloveni) di ritorno, come quelli ben raccontati da Paolo Rumiz, la scorsa settimana, in un articolo per “Repubblica”. Abbiamo incontrato i giovani ragazzi argentini con radici nelle nostre zone - la maggior parte nella Val Torre - che stanno partecipando ad un seminario della durata di tre settimane organizzato dalla Zveza Slovenci po svetu, dall’A-lef (Associazione dei lavoratori emigranti friulani) e dall’Adi regionale per gli emigranti. Il giorno prima avevano visitato l’alta valle dell’Isonzo in Slovenia, quella mattina avevano visto Castelmonte e il giorno successivo (un po’ sbuffando perché era sabato, ma non c’erano alternative) sarebbero andati ai cantieri navali di Monfalcone. Alcuni di loro, dopo pranzo, si sono raccontati. Lavorano o studiano tutti, li prenderesti per tranquilli ragazzi che sanno ciò che vogliono, se non fosse che ciò che vogliono non dipende da loro, ma dalla situazione economica, politica, sociale, culturale, del Paese in cui vivono, l’Argentina. “Non è una crisi recente - ti dicono - ma è i-niziata almeno un decennio A colloquio con i giovani argentini ospiti in regione “Noi, alla ricerca di radici ma senza voglia di ritorno” fa, a causa della cattiva distribuzione delle ricchezze tra i politici, della privatizzazione delle imprese nazionali”. L’Argentina, spiegano ancora, “ha tante risorse per uscire dalla crisi, il problema è che la gente non sa utilizzarle”. Uno stipendio normale è di 500 pesos, pari a 150 euro, ma la madre di Mariana dopo trent’anni di lavoro ne guadagna appena 700. E però “qualche anno fa i giovani se ne andavano, emigravano, oggi molti ritornano perché hanno visto che altrove, comunque, non è facile”. Poi si raccontano, in storie che hanno molti punti in comune, primo tra tutti quello di voler continuare a vivere là dove sono nati. Mariana Gasparo vive a Mendoza, il nonno si chiamava Agostino Giovanni Gasparo ed era di Luseve-ra. Lavora in un ufficio amministrativo. “La situazione è difficile per tutti, cercavo il lavoro per il quale ho studiato, quello di grafi- ca, ma non l’ho trovato. Non me ne andrei dal mio Paese, dove vive la mia famiglia, ho speranza che le cose possano cambiare. Come ho trovato queste zone? Mi hanno colpito i paesi piccoli, quasi fantasma. Qui la gente è molto tradizionalista, non credo sia un fatto negativo, molti tengono alla propria storia e alla propria cultura”. Teresita Pozzaglia è di Rosario, il nonno lasciò Tarcento per il Sudamerica. Da sinistra Mariana Gasparo, Teresita Pozzaglia, Luciano Peralta e Walter Abraham Studia all’università, genetica, un settore che oggi va per la maggiore. “La situazione a livello sociale è molto critica. La crisi è iniziata almeno dieci anni fa, oggi ci sono molti valori da rifondare, ci vorrà molto tempo. Mio nonno scappò dalla guerra, mi ha raccontato come si viveva qui, mi ero fatta un’idea. Qui mi piace, ma non ci vivrei, non sono preparata per un cambio di vita così forte”. Luciano Peralta vive nella capitale, Buenos Aires. E’ nipote di persone e-migrate da Lusevera. Studia analisi di sistema e lavora in un’impresa di costruzioni. “Credo che la vediamo più o meno nello stesso modo. Il problema è che uno alla nostra età deve cominciare a pensare al suo futuro, ad una casa, ad una famiglia, e questo oggi in Argentina è difficile. Questo viaggio mi sembra una buona esperienza, trovo che la regione sia molto organizzata, con molta attenzione alla propria storia e cultura”. Walter Abraham è di Mendoza, la madre è di Lusevera. Anche lui studia a-nalisi di sistema e lavora come maitre, capo dei camerieri. “I nostri padri hanno vissuto un’età difficile, ma perlomeno sono riusciti a costruire una famiglia, a realizzarsi. La crisi la sta soffrendo maggiormente la classe media, perché il ricco non ha necessità e il povero vive anche con cento pesos al mese, ci è abituato. Trovo che l’Europa sia un bell’esempio perché è riuscita a unificare le monete. Sono comunque convinto che l’Argentina saprà risollevarsi, anche se non in tempi brevi”. Michele Obit Ob 40-letnici Dežele F-JK Besede o odprtosti naj se udejanjijo s prve strani To je res, vendar za to sedanji deželni vladarji nimajo posebnih zaslug. Tudi izjemno popotresno obnovo so vodili drugačni možje: verjetno “stari”, a izkušeni in šolani politiki. Sam birokratski sistem je bil “lažji” in danes ga žal nihče ne poenostavlja tako, da bi odgovarjal novim izzivom in ljudem. Gledati je treba naprej, so rekli, vendar so bili med proslavo stoli Nacionalnega zavezništva (AN), ki je stranka večine, prazni. Deželni vodja AN Me-nia pa je prišel v dvorano potem, ko je Martini nehal pozdravljati v furlanščini in v slovenščini. Dejstvo je, daje v petek, 31. januarja mnoge še jezilo, da je tržaški župan Dipiazza v Rižarni poskrbel za slovenski prevod lastnega govora. Prepričani smo sicer, da bodo pred volitvami jeze splahnele in da se bodo tudi na desni sredini med sabo pobotali. Določene odsotnosti pa kažejo na probleme, ki jih naša Dežela še ni prebavila, kot bi moralo to storiti evropsko križišče. Predsednik poslanske zbornice Casini se je spomnil na čase, ko je nastajala dežela s posebnim statutom ob meji z Jugoslavijo. Pohvalil je delavnost tukajšnjih ljudi in politikov. Dejal je, da se ne smemo bati federalizma. Slednji pa ne sme ogrožati državne enotnosti. Seveda bi lahko vsi nekaj več spregovorili o manjšinah, saj je Dežela dobila poseben status tudi in predvsem zaradi manjšin. Koalicija, ki to deželo vodi, pa ima v svoji sredi ljudi, ki niso zgled odpiranja. Zato je sožitje mnogokrat prazna beseda, ki za mnoge še vedno pomeni inalo ali nič. Morda prav zaradi teh protislovij na proslavi ni bilo pravega blišča in tudi mediji niso prižgali vseh svojih žarometov: novinarje so zanimale druge reči in zdrahe. Kljub nekaterim kritikam pa voščimo deželi FJK in njenim prebivalcem, to je samim sebi, da bi s konkretnimi dejanji zmogli storiti vse nove korake in stopiti po vseh novih poteh, o katerih vsi govorijo. Tržaška prepirljiva zima V Trstu je v teh tednih res precej, oprostite mi, ka-žina. Začelo se je z Rižarno, ko so slovenske organizacije, najprej SKGZ, nato borčevske, sindikalne, strankarske in sami Židje zahtevali, da mora biti v Rižarni slovenski govor. Tržaški župan Dipiazza je obljubil, da bo govoril v slovenščini. Pozneje je prišlo sporočilo, da bodo samo delili lističe v slovenskem prevodu. Nekatere organizacije in SKP so že odpovedale svojo prisotnost. Svetili so se noži, ko je tržaški župan v Rižarni spregovoril po italijansko, napovedovalka Radia TS A Loredana Gez pa je govor brala v slovenščini. Tudi vsebina govora je bila udarna v obsodbi fašizma in nacifašizma. Zupan je omenil vse, ki so umrli v krematorijski peči zaradi pripadnosti narodu, veri ali zaradi spolne drugačnosti. Tedaj je pobesnel tržaški poslanec in odbornik za kulturo Roberto Menia. Menia je v renici naredil veliko zgago tako, da so o aferi Rižarne pričeli pisati tudi vsedržavni italijanski časopisi. Obtožil je Dipiaz-zo najhujše grozote: uvajanja bilingvizma. Na svečanosti ob 40-letnici ustanovile Dežele FJK so bili stoli NZ v sejni dvorani deželnega sveta prazni. Na Občini Trst so svetovalci NZ sklenili nekakšno avtosuspenzi-jo. To pomeni, da ne bodo hodili na seje, dokler se zadeve ne razčistijo. Prečiščevali naj bi jih celo v Rimu, kjer imata tako Menia kot Dipiazza svoje zaveznike in podpornike. Ko pišemo Zeleni list, moža sedita v delegacijah za pogajalno mizo. Po vsem tem direndaju je prišla še nedolžna stota obletnica ustanovitve Slovenskega dramatičnega društva v Trstu. Slovensko stalno gledališče je pripravilo veliko proslavo in povabilo v gledališče slovenske in italijanske oblasti. Povabilo je tržaške poslance ter tržaške občinske može, med katerimi je za kulturne'zadeve najbolj pristojen prav odbornik za kulturo Roberto Menia. Slednji je po številnih izjavah proti bilingvizmu in po vsem ostalim, kar je o Slovencih v svoji politični karieri rekel, prišel v tržaški Kulturni dom in tam bil več kot tri ure. Zapoditi ga seveda ni mogel nihče. Bil je celo nekaj več kot gost. Občina Trst je namreč po statutu eden izmed dosedanjih štirih formalnih “lastnikov” ali “delničarjev" slovenskega gledališča (ob Pokrajini Trst, Deželi FJK in Društvu Slovensko gledališče), SSG sodi med stalna italijanska gledališča in ni zasebni krožek, kamor pusti lastnik v sobo tistega, ki se mu ljubi. SSG mimo določenih vabil in sprejemov gostov ne more in tudi pametno ni, da bi šlo. Želimo ali ne, je v tem trenutku NZ v vseh vladnih organih, od katerih Slovenci črpamo sredstva za preživljanje lastne kulture in lastnega jezika. Seveda je Menia vse to vedel, a ni prišel zaradi tega. Ker pozna Slovence, je poslanec prišel tnalo zato, da si obriše prah, ki se mu je nabral na suknjiču med polemikami z Dipiazzo, nekoliko pa zato, da zaneti nekaj razprtij med Slovenci. Prvi si je Menio že na odru privoščil Boris Kobal, ki je prišel na povabilo SSG iz Ljubljane v Trst zato, da pove, kako je med Slovenci v Trstu in specifično v gledališču vse narobe. Vsi vodilni naj bi odstopili. Kobal je seveda dal zaušnico tudi Meniji in nekoliko bolj blago Budinu. Naslednje dni so se pričela mnenja med Slovenci deliti v tisku in zase- bnih razgovorih. Sam bi se lahko z marsikom skregal. Nekateri so bili užaljeni, ker je Menia prišel v Kulturni dom in bili polemični do tistih, ki so ga povabili. Seveda je Menia zvit politik in je zlahka vedel, da bo njegova prisotnost v Kulturnem domu povzročila med Slovenci trenja. Povzročanje napetosti je poslančeva specialiteta od mladih nog. Kažin torej. Jasno je, da obstajajo nasprotja v desni sredini, ki se bodo tako ali drugače zgladila pred deželnimi volitvami. Na levi sredini in med Slovenci pa si skočimo v lase mnogo bolj usodno: ne pozabimo in se s težavo pobotamo. Tudi zato je jasno, da želijo nekateri narediti iz Slovencev igračo, ker vedo, da ima naša hiša kar nekaj razpok. Ustvarjati zmedo je danes dobro sredstvo. Konec koncev Meniji paše, če ga Slovenci povabijo in nato se nanj jezijo, ker je prišel. Dipiazzi paše, da lahko povabi Slovence, naj končno nehajo biti trmasti in zaprti ter naj se pričnejo pogovarjati z omiljenimi zahtevami. In končno vsem paše, da se lahko kregajo o manjšini, ki nima nekdanje moči in podpor in ni, žal, niti izrazito usodna v igri moči, ki se igra v tržaškem in deželnem podzemlju. Konec TKB pomeni tudi to, magari, da bi lahko šli na safari v Afriko... Za izlete pa še ne bo denarja. četrtek, 6. februarja 2003 Pred dnevi smo tudi v Benečiji zasledili vest, da je med božičnimi prazniki v Ljubljani umrl starosta slovenske dialektologije, zaslužni profesor in akademik dr. Tine Logar. Profesorja Logarja, njegovega prijaznega nasmeha in vedno pozornega uSesa se gotovo spominja marsikdo od naših ljudi: tisti, ki so morda stopili z njim v stik še v poletju 1963, ko je zapisoval naše govore v dolini Nadiže in njenih pritokov Aborne in Kozice, predvsem v Podbonescu, Jeronišču in Ošnjem, tisti, ki so morda sledili njegovim zgodnjim jutranjim predavanjem med poletnimi seminarji slovenskega jezika v Ljubljani ali pa mu prisluhnili na Benečanskih kulturnih dnevih. Sama se ga seveda spominjam tudi kot univerzitetnega učitelja, ki je na seminarjih uspel tako dobro spoznati svoje študente, da mu je bilo potrebno na izpitu le še kaj “potipati” in zaokrožiti oceno, ki je bila že začrtana. Kot učitelja, ki je skušal študentom dati in hkrati od njih dobiti čim več, vedno pripravljenega, da sprejme nove informacije, jim poišče razlago in na njihovi podlagi celo preveri svoje poglede, dobrohotnega in pozornega do vsakega “Tod bo slovenski jezik še dolgo živel” posameznika, spodbudnega do tistih, ki jim je predmet bil v središču zanimanja, in razumevajočega do tistih, za katere je bila dialektologija morda celo nujno zlo. Popolna zavezanost stroki mu ni ovirala širine globokega humanističnega pogleda. “O nadiškem narečju vas ne bom spraševal...” mi je rekel na diplomskem izpitu po krajšem razgovoru o nekaterih vprašanjih historične gramatike, pač pa je hotel še enkrat primerjati moja sveža, sprotna opažanja iz Benečije s svojimi, ugotoviti, kaj in kako se spreminja, kako ljudje govorijo in kako živijo... kako je z Ado Trogarjevo iz Saržente, ki mu je v Ljubljani pripovedovala prav-co o Toninacu in Mažero-vem prasetu pa tisto o gra-čacih in še katero... kaj delata Petričič in Simonitti... 19. oktobra 1973 je namreč profesor Tine Logar kot prvi predavatelj začel v Skrutovem, v nabito polni kletni dvoranici vaške gostilne, serijo Benečanskih kulturnih dnevov. Zamisel teh srečanj, ki so se nato vrstila več let in pustila globok pečat v življenju Nadiških dolin, se je porodila med poletnim seminarjem v Ljubljani. Jezikovna problematika se je kar ponujala in povsem naravno je bilo, da mora z njo začeti prav on - zaradi ugleda v znanstvenem svetu in zaradi zanimivosti tematike, ki tu pri nas nikoli ni bila povsem “znanstveno nevtralna”, pa tudi zaradi njegove komunikativnosti in prisrčnosti, ki je pomirjala organizatorje te za takratni čas dokaj drzne pobude. V tem kratkem zapisu se ne morem dotakniti širokega profesorjevega znanstvenega dela, njegovih neštetih publikacij in člankov, ki so izšli v Sloveniji in Prof. Tine Logar drugod v svetu. Omeniti pa želim vsaj njegov zadnji prispevek, namenjen Nadi-škim dolinam, v knjigi Valli del Natisone - Nediške doline, ki so jo leta 2000 izdale naše občine pri zadrugi Lipa. V imenu uredništva sem mu predlagala, da prevedem v italijanščino njegov članek “Prispevek k poznavanju nadiškega dialekta v Italiji”, ki je izšel leta 1966 v Novem Sadu, in ga prosila, da tedanje besedilo dopolni s svojimi poznejšimi dognanji. Kljub profesorjevi že častitljivi starosti in prestani težki operaciji na srcu sva uspela nalogo izpeljati. Tedaj sem ga tudi - s korekturami v torbi - obiskala na domu v spremstvu svoje študijske mentorice profesorice Brede Pogorelec. Pričakal naju je s sokom in svežimi kremnimi rezinami na mizi. Tudi tedaj je brskal po že negotovem spominu in spraševal po starih znancih. Ob koncu mi je nekoliko zaskrbljen pokazal še nekaj tankih listov, da bi pregledala, če je na njih še kaj, kar bi bilo dobro vključiti v članek. Dobila sem jih šele po zagotovilu, da jih bom že istega dne kopirala in vrnila njegovi hčerki - šlo je namreč za profesorjev izvod poročila, ki ga je leta 1963, po svojem obisku v Benečiji, poslal Kidričevemu skladu. Poleg strokovnih podatkov je profesor v njem zabeležil, kako se je s spremnim dopisom SAZU ja- vljal na občinah in karabi-nerskih postajah, da bi oblasti informiral o namenih svojega obiska, ter premagoval strah in nezaupanje ljudi, “ker imajo zlasti iz prvih povojnih let bridke izkušnje”. Poudaril pa je tudi, da je bil “nadvse prijetno presenečen nad trdoživostjo slovenskega narečja v vseh, od glavnih poti vsaj malo odmaknjenih vaseh in zaselkih”, ugotovil, da kljub znanju italijanščine in furlanščine tudi najmlajši med seboj govorijo slovensko, in optimistično sklenil svoja uvodna opažanja: “Ustvaril sem si prepričanje, da bo tod slovenski jezik še dolgo, dolgo živel, pa čeprav ljudje nimajo nobenih slovenskih šol niti knjig. Ugodno vpliva v tem pogledu tudi odprta meja, preko katere se intenzivno preliva prebivalstvo s te in one strani in se med seboj spoznava.” Danes, ko še odštevamo dneve in se pripravljamo na čas, ko bo tudi ta že odprta meja izginila, ohranimo tudi sami profesorjev optimizem in njegov zdrav, življenjski odnos do jezika, ki je predvsem sredstvo sporočanja in izražanja in šele potem predmet raziskovanja. Hvala vam za vse, profesor Logar! Živa Gruden Ljubezen do gora in skrb za naš jezik Program izletov in dejavnosti Planinske družine Benečije v novi sezoni Kam in kdaj v teku leta 2003? Februar /April Julu Tečaj plavanja / Corso di nuoto nedelja 6. - Bavski Grintavec - zahteven odgovorna Flavia; (Livio) Telovadba / Corso di ginnastica petek 18. sobota 19. nedelja 20. - Roccia (Daniela) Melone (skupaj s PD Kobarid) - zahteven (Alvaro) Februar sobota 1. - občni zbor Avgust nedelja 23. - Kobariški stol - lahek sobota 2. in nedelja 3. - ČeSka koča/Koč- ( Joško) na - srednje zahteven (Livio - Joško) nedelja 24. - Zermula - lahek (Giampaolo) Marec nedelja 31. - Višarje (izlet z avtobusom) nedelja 23. - Nanos - lahek; (Lia) (Dante) April September nedelja 27. - Topolove - lahek druga ali tretja nedelja - Kravji bal (sku- (Valerio - Luciano) paj s Cai) (Livio) Maj Oktober četrtek 1. - Krn - srednje zahteven nedelja 5. - Slavnik - lahek (Boris) (Daniela - Valerio) Nedelja 19. - Burnjak v Gorenjim nedelja 11. - Vajont (z avtobusom) Tarbju (Srednje) (Dante - Matteo) (Antonio) nedelja 25. - S kolesom v Kobarid (Igor) November Neznano kam (Igor) JUNU nedelja 1. - Verzegnis ( s Cai Val Natiso- December ne) - lahek ( Gregorio) Silvestrovanje v koči - Matajur nedelja 8. - 32. Srečanje planincev v Tr- stu - lahek (Mario - Paolo) Januar 2004 nedelja 22. - Idrska planina - lahek (Luisa) Dražgoški pohod - zahteven ( Alvaro) s prve strani “Viem, de v naših dolinah an v slovienskem svieni nas vsi poznajo. S kočo na Matajure pa se dobar glas o našem dielu Sieri tudi na Laškem” je še doluo-žu Igor Tuli. An še ankrat poudaru skarb an ljubezan za slovienski jezik, ki je le grede tudi program diela za napri. “Naše društvo je bluo prepričano, de naša narbuj velika bogatija je naš jezik an naše tradicije, navade. V vseh telih lietih, odkar smo se rodil smo gledal zbrat pod strieho naše družine vse tiste, ki so še zaljubljeni v naše sladke be-siede an gorke navade, tiste, ki se znajo še veselit, ki pa znajo tud’ kiek narest kar kor. Zatuo ne vidim drugega, ku iti napri po naši pot an dat še drugim za-stopit, de kor bit tisto, kar smo brez špota an brez strahu.” Natuo je predsednik PDB začeu guorit o vseh iniciativah, ki jih je Planinska družina Benečije speja-la v lanskem lietu. Parvo je tečaj plavanja v čedajskem bazenu, ki ga obiskuje dosti ljudi, še posebno otru-ok, tečaje pa vodita učitelja iz Tolmina, kar je važno za stran jezika. V špietarski telovadnici je biu tečaj rekreativne telovadbe prav tako z učiteljico iz Slovenije. Oba se bosta ponovila tudi v letošnjem letu. Kar se izletov tiče je trieba povedati, da so nekateri tudi odpadli zaradi slabega vremena ali drugih obveznosti. Od Božiča sem pa ima koča elektriko zastonj, saj jo “pardielata” sonce an vietar an na kor vič rapotat s tistim genera-torjam, ki je tudi mazu naravo s smrajo od bencina. Za telo pridobitev se je Igor Tuli še posebej zahva-lu tajniku Alvaru Zantovi-nu, ki je slediu cieli stvari an jo izpelju do konca. “Vsa aparatura bo koštala društvu parbližno 14.000 evru. Na začetku lanskega lieta smo nardili prošnjo na našo deželo, ki je dajala evropske prispevske (contributi europei) za čisto energijo. Naš načrt - pro-get, je biu sparjet an dva miesca od tega smo zavie-dli, de bomo dobil 6.500 evru”. Kar se tiče izletu je zelo pozitivno oceniu skupni izlet s PD Kobarid na Monviso, na njem so tudi spoznali prijatelja Luciana Batu an njega ženo Fanny. Tudi letos se nameravajo vrniti v Piemonte, telekrat na drugi narbuj vesok bri-eg te dežele “Roccia Melone”. Zelo dobro obiskan je biu izlet na Triglav, zlo li-ep je biu tudi tist is Stupce do Sv. Louranca, le slabo vreme je nomalo pokvarilo atmosfero. Zmolil so vseeno tradicionalno začetno mašo, skuhal pašto an le-puo zapiel naše piesmi. Ker je biu že pri slovenski maši je Tuli omenil pobudo Planinske za slovensko mašo vsako tretjo nedeljo v mesecu v Podutanski ci-erkvi, ki jo daruje mons. Marino Qualizza. “Zaki slovienska maša?” se je vprašu. “Mislim, de je zlo važna, zak če pustmo reči takuo, ki gredo naprej, čez kakih deset liet na bomo znal še adne molitve po slovensko.” Nato se je predsednik Planinske družine spomniu liepega praznika gora lie-tos parvo nediejo setembe-rja na Matajurju an skupnega izleta na Quaman z nadiškim Cai. Tudi v lieto-šnjem lietu bosta dva skupna izleta. V programu PDB pa so štierje izleti s koriero: v Vajont, na Viša-rje, na Kravji bal an na Roccia Melone. Od preteklega lieta se je spomniu še lepo uspelega izleta v Istro, v režiji Borisa Mermolje in Mire, pa tudi tarbijskega Bumjaka. S spominom na dve težki izgubi, msgr. Paskvala Gujona an Marina Vertov-ca je Igor tudi sklenil svoje poročilo. Kot rečeno so mu sledili številni pozdravi an darila prijateljskih planinskih društev. Večer se je začeu s prikazom prav lepega filma, ki ga je posnel Giacinto lussa, zaključila pa z veselim glasom Robertove ramonike an živahno atmosfero. Trieba je še poviedat, de lietošnji občni zbor PDB je biu volilni. Volitve so, se-vieda, opravli an v novem odboru so Igor Tuli, Dante Cencig, Giampaolo Della Dora, Livio Floreancig, Daniela Lauretig, Valerio Loszach, Lia Specogna in Alvaro Zantovino. četrtek, 6. februarja 2003 Risultati 1. Categoria Tricesimo - Valnatisone 3. Categoria Audace - Savognese JUNIORES Valnatisone - Pagnacco Allievi Valnatisone - Cussignaccu Giovanissimi Fortissimi - Valnatisone Amatori Real Filpa - Cantinon 3-2 1-4 3-1 2-2 0-3 0-0 0-0 Manzano - Valli Natisone Pol. Valnatisone - Osteria Colovrat 1-1 Calcetto Al Baffo - Merenderos 2-1 Longobarda - Paradiso dei golosi 8-9 Il santo e il lupo-Paradiso dei golosi 6-5 Bar K2 - Bronx team 6-2 P.P.G. Azzida - Finarve n.p. Prossimo turno 1. Categoria Valnatisone - Tarcentina 3. Categoria Savognese - S. Gottardo Ciseriis - Audace JUNIORES Com. Pozzuolo - Valnatisone Allievi Buttrio - Valnatisone Amatori Reai Filpa - Ottica L’Occhiale Mereto di Capitolo - Valli Natisone Osteria al Colovrat - Millennium Ravosa - Poi. Valnatisone Calcetto Merenderos - Hydroclima Special flve - Paradiso dei golosi Bronx team - Elett. Manzanese Il santo e il lupo - Amici della palla P.P.G. Azzida - Klupa Classifiche 1. Categoria Tricesimo 43; Flumignano 36; Riviera 29; Ancona 28; Risanese 26; Tre stelle, Tarcentina 23; Buttrio 22; Com. Faedis, Nimis, lumignacco 21; Valnatisone, Colloredo 19; Buonacquisto, Union Nogaredo 15; Tri-vignano 9. 3. Categoria Fulgor 34; Moimacco 32; Gaglianese 26; Stella Azzurra 25; Cormor 24; Bearzi 20; Ciseriis 18; Fortissimi 16; S. Gottardo 10; Savorgnanese, Savognese 9; Libero Atletico Rizzi 8; Audace 5. JUNIORES Tolmezzo 36; Com. Pozzuolo 34; Union 91 27; Palmanova 26; Pagnacco 25; Valnatisone, Pro Fagagna 24; Cividalese , Tricesimo 20; Manzanese 19; Gemonese 15; Rivignano 11; Comunale Gonars 8; Centrosedia 3. Allievi Valnatisone 37; Moimacco 34; Cussi-gnacco 31 ; Lestizza 29; Letti Cosatto Ta-vagnacco 26; Buttrio 25; Tre stelle 24; Virtus Manzanese 22; Comunale Faedis 21 ; S. Gottardo 16; Centrosedia 15; Chia-vris 13; Gaglianese 12; Com. Pozzuolo 9; Aurora Buonacquisto 0. Giovanissimi Virtus Manzanese 41 ; Serenissima, Comu- nale Pozzuolo 37; S. Gottardo 35; Centro-sedia, Torreanese 24; 7 Spighe, Pasian di Prato 19; Gaglianese 17; Valnatisone 16; Savorgnanese 14; Tre stelle 13; Fortissimi 12; Azzurra, Assosangiorgina Udine 4. Amatori (Eccellenza) Bar Corrado 19; Valli del Natisone, Reai Filpa Pulfero 18; Ottica L’occhiale, Zirac-co 16; Warriors, Mereto di Capitolo 15; Termokey, Goricizza, Ediltomat 13; Manzano 10; Baby color 9; Al cantinon 8; Chia-siellis 7. Amatori (2. categoria) Dinamo korda 19; Birreria da Marco 18; Gunners 15; Osteria al Colovrat 14; S. Lorenzo, Millennium 13; All'Ancona, Racchiuso 12; Poi. Valnatisone 9; Ravosa 7; Agli amici 4. Le classifiche dei campionati giovanili e amatori sono aggiornate alla settimana precedente. La sfida tutta valligiana vinta dai gialloblu che abbandonano il penultimo posto in classifica Savognese rivitalizzata dal derby Gli ospiti, in vantaggio nel primo tempo, dilagano nella ripresa - L Audace accorcia con Bergnach AUDACE SAVOGNESE 1 4 L'ingresso in campo delle due squadre nel derby di ritorno a Merso di Sopra. I sanpietrini perdono con onore contro la capolista Valnatisone, lascia Degrassi e la panchina passa a Baulini La Valnatisone ha perso a Tricesimo contro la capolista realizzando due reti con Alessio Gregoricchio. Positivo l’esordio per i ragazzi provenienti dalle file degli Juniores Davide Duriavig, Mattia Cendou, Federico Chiabai e Alberto Vidic. Sulla panchina valligiana ha e-sordito l’allenatore degli Juniores Claudio Baulini, subentrato al dimissionario Fulvio Degrassi. Continuano a convincere gli Junio-res della Valnatisone che, con i gol di Andrea Dugarò, Maurizio Suber ed Eric Dorgnach, hanno sconfitto la terza della classe, il Pagnacco. Gli Allievi della Valnatisone sono stati fermati dal Cussignacco. Sotto di un gol, i valligiani hanno recuperato con Mattia Iuretig ed allungato con Andrea D’Odorico, prima del pari ottenuto dalla formazione udinese. Vittoriosi sul campo dei Fortissimi i Giovanissimi della Valnatisone, passati nella ripresa con le reti di Francesco Busolini, Giovanni Tropina e Luca Pas-sariello. Martedì 11 febbraio riprendono gli allenamenti dei Pulcini dell’Audace di S. Leonardo. Nel campionato di Eccellenza il Reai Filpa fallisce un rigore con Carlo Liberale rimanendo a secco nella sfida contro il Cantinon. Identica sorte per la Valli del Natisone: all’ultimo istante della gara di Manzano Roberto Clarig si è fatto parare un calcio di rigore da Claudio Venica. In Seconda categoria il derby tra la Polisportiva Valnatisone di Cividale e l’Osteria al Colovrat di Drenchia si è chiuso in parità. I valligiani, passati in vantaggio all’inizio della ripresa con Piero Chiabai, sono stati raggiunti dal pareggio siglato da Lauber nel secondo dei tre minuti di recupero concessi dall’arbitro. Nel campionato di Eccellenza di calcio a cinque i Merenderos hanno perso di misura a Feletto andando in gol con Simone Vogrig. Positivo il rientro dopo un infortunio del portiere valligiano Michele Sirch. In Seconda categoria il Paradiso dei golosi ha superato in trasferta la Longobarda grazie alle sei reti di David Spe-cogna ed a quelle realizzate da Marco Bassetto, Massimo Zottig e Michele Dorbolò. Nel successivo impegno con II santo ed il lupo sconfitta di misura per i pasticceri andati in gol con Marco Bassetto, Andreas Gosgnach, Simone Borghese, Moreno Moratti e David Specogna. Per gli avversari tre gol di Patrik Birtig ed una rete a testa per Roberto Clarig, Andrea Zuiz e Marco Carlig. (p.c.) Audace: Filippo Cemotta, Roberto Dugaro (15’ st. Franceso lussa), Gabriele Colapietro (35’st. Andrea Spagnut), Emanuele Mauro, Marco Olivo, Walter Ruc-chin, Giovanni Bertoni, Graziano Bergnach (31’ st. Michele Predan), Alexander Hrast, Matteo Braidotti (23’ st. Mirsad Immamovic), Paolo Mauro. A disposizione del tecnico Marco Ma-ran: Gianni Carrer ed Ivan Duriavig. Savognese: Andrea Ba-lutto, Mauro Corredig, Luca Bledig, Daniele Saccavini, Edo Drecogna, Roberto Me-neghin, Giosuè Martella, Gianluca Buzzi (20’ st. Francesco Onisti), Stefano Greco (15’ st. Davide Del Gallo), Denis Gosgnach, Gianluca Gnoni. A disposizione del tecnico Bruno Mo-ricchi: Ivano Lunardi e Peter SkoCir. Arbitro: Tosolini di Udine. Merso di Sopra, 2 febbraio - La Savognese si è aggiudicata il derby con l’Audace abbandonando il penultimo posto in classifica. I padroni di casa hanno In mountain bike e a piedi, ecco la “Piconara” a coppie Domenica 16 febbraio sul tracciato da Azzida a Pi-con si correrà, a partire dalle 10, la “Piconara”, gara non competitiva a coppie organizzata dal Comitato per Azzida e dal gruppo di alpini locale. Il percorso prevede una prima frazione di andata, lunga 9 km., in mountain-bike, ed il ritorno ad Azzida, di 5 km., a piedi. Le iscrizioni si effettuano presso il bar Centrale di Azzida fino alle 9.30 del 16 febbraio. pagato care alcune ingenuità difensive ed alcune favorevoli occasioni gettate al vento. La partita iniziava con u-na buona opportunità per i locali: al 3’ Paolo Mauro, trovatosi in area savognese smarcato, calciava in diagonale il pallone sul ferro di sostegno della porta difesa da Balutto. Al 6’ Cemotta deviava in angolo la conclusione di Corredig. Dal conseguente calcio dalla bandierina, nel tentativo di anticipare un avversario, Dugaro con il ginocchio deviava la sfera alle spalle dell’incolpevole Cemotta. Lo stesso Dugaro si portava in avanti e al 16’, dal limite, cercava di sorprendere Balutto. Al 34’ ancora un’occasione per l’Audace con Braidotti, che costringe- va il portiere gialloblu alla deviazione in angolo. In pieno recupero gli ospiti centravano il palo con Corredig. Al 3’ della ripresa un tentativo di mettere in fuorigioco gli attaccanti ospiti falliva e Greco superava con un rasoterra Cernotta. Un minuto più tardi l’Audace portava in parità i legni colpiti con Mauro Olivo. La Savognese all’8’ metteva a segno la terza rete con Buzzi, gol contestato per una presunta carica a Cemotta. L’Audace accorciava le distanze al 17’ con un delizioso pallonetto di Bergnach che superava in uscita Balutto. Al 40’ Balutto usciva anticipando il tentativo di lussa. Il diagonale vincente di Onisti al 43’ concludeva la sfida. Paolo Caffi La Turcutto ottiene un ottimo sesto posto ai Mondiali di ciclocross A un passo dalla vetta, brava Maria Paola Ottima prestazione di Maria Paola Turcutto ai Mondiali di ciclocross disputati a Monopoli, in provincia di Bari, domenica 2 febbraio. L’atleta cividalese si è classificata al sesto posto della competizione femminile vinta dalla favoritissima olandese Daphny Van Der Brand, e alle spalle della francese Lebou-cher, della tedesca Kupfer-nage, della compagna di squadra Annabella Stroppare e dela danese Andersen. A 38 anni Maria Paola, nonostante gareggi soprat- tutto a livello amatoriale e si alleni nei ritagli di tempo, ha dimostrato di essere ancora all’altezza della situazione, dopo il ritiro di alcune stagioni fa dalle competizioni agonistiche di mountain-bike. Quella di domenica potrebbe essere stata l’ultima sua gara a livello mondiale, anche se tutti, in particolare i suoi tanti tifosi di Cividale e delle Valli del Natisone, si augurano che non sia così. jr j novi matajur H JlV /0 liCl l\Cl četrtek, 6. februarja 2003 j FESTEGGIAMENTI Dl SAN VALENTINO SENJAM SVETEGA VALENTINA AŽLA - AZZIDA PETAK 14. FEBRUARJA ob 10.30 sveta maša ob 19.30 sveta maša par kateri bo pieu “Cividin” iz Gorenjega Bamasa. Po maši tombola. Kartele jih ušafata v “Bar centrale”. Vsaka košta 1 evro. NED1EJA 16. FEBRUARJA ob 10. Piconara (z mountainbike an par nogah). Za se vpisat: “Bar centrale” Draga Marija, se takuo dobro daržite, de kar smo vidli vašo fotografijo od vase ga rojstnega dneva, ki ste ga imiela na 31. vošta lanskega lieta, smo zgrešil napisat, ki dost liet ste dopunla. Mi smo napisal, de jih imate 80, v resnici jih je deset vic! Ja, dopunla sta jih devetdeset. Orpo če se lepuo daržite! Za tel naš majhan grieh, se o-proščamo vam an vsiem našim bralcem. Se ankrat, draga Marija Tončo-va, veseu rojstni dan! Smo Sele februarja, pa je buojš poštudierat za cajtam če želta iti na potovanje (viaggio), ki od 18. do 28. junija vas popeje v Lettonio, Estonio an Lituanio. Kam se puode, ka’ se bo videlo, kaj se spozna od blizu: vse tuole so lepuo poviedal na vičerji parjatelj-stva, ki je bla v Fuojdi na 24. že-narja an ki jo je organizu Ado Cont. An če želta druge novice, gor mez potovanje, muorta poklicat le njega na 0432/728545. Imata cajt do 20. februarja. An predajalec je ueku na placu v Ceda-de: - Kikja an mudante samuo deset euro! Pet euro kikja an pet euro mudante! Kupita ženske, kupita kikjo an mudante za deset euro! Adna liepa čeča iz naših dolin se j’ par-bližala an poprašala moža: - Ce ist kupim pet kiki an pet mudant, al mi snamete kiek dol? -Ne, ne morem, vam ložem nimar pet euro za kikjo an pet euro za mudante! - An če ist kupim deset kiki an deset mudant, dost mi storete plačat? -Oh, če je takuo-je odguoriu modri predajalec - vam ložem sedam euro kikje an tri euro mudante! Mlada čičica je nomalo pomislila an mu prečudvana poviedala: - Ampak, če je takuo, mi ložete vedno le deset euro obadvie oblieke kupe! Mi se z-di, de vi ste višno previe modar - je potardi-la čeča - mi čete uzdi-gnit gor kikjo an snet dol mudante! *** Kadar tnat an oča sta paršla okuole pu-noči damu, baby-sitter je ničku pozdravila an se pobrala čez vrata. - Perinac - ga je pokregala mat - zaki ji na daS an poljubček za lahko nuoč čečici? - Ne mama - je odguoriu jezno Perinac -zatuo, ki srna se skregala! - An zaki? - ga je poprašala prečudvana mat. - Zatuo, ki ist sem teu poljubit še ankrat, pa ona je odguorila, de je zadost dvakrat! *** Na dvojezični Suoli v Spietre učiteljca je pokazala s parstam tu Perinaca: - Ti, povej mi dva zaimka, pronomi! Perinac, ki je biu vas zaspan, sej’ ogled-nu pruot meštri an po-prašu: - Kduo, ist? - Dobro, dobro, se vide, de si študju! *** - Perinac, ka je ratu Carlo Alberto, kadar je njega tata urnam? - Sirota (orfano)! Cinquantanni da quel sì Mario Dalmasson (Marchin), come tanti valligiani, è emigrato tani anni fa in Australia. Nel mese di settembre del 1952 si è sposato con Mara Coren (di Ado). Sono passati già cinquanta anni da quel giorno e dal loro arrivo in Australia! Dopo aver raggiunto la meritata pensione, Mario e Mara vivono a Perth insieme alla figlia Gloria, mamma di tre figli maschi, mentre il figlio Joe, papà di due maschi e di u-na femmina, risiede in un’altra località. Mara in più di un’occasione è ritornata nella natia S. Pietro. Non ha voluto essere di meno sua figlia Gloria che ha trascorso le vacanze a S. Pietro, insieme a due suoi figli, dagli zii. A Mara ed a Mario inviano gli auguri per un felice cinquantesimo di matrimonio i parenti, gli amici ed i conoscenti di San Pietro al Natisone. Non ci Sono limiti di età per amare....... Noi, Riccardo e Nicole, felici testimoni di questa unione, vogliamo partecipare al vostro viaggio di nozze a LAS VEGAS CITY... "po novim".,, "mi se marno radi-radi-radi-radi".... ''....Prekleta je Ijubezan..." Quanti picoli-t volete avere????????????? Mario e Rita Tomasetig Rue du fort 106-4100 Seraing Doplih senjam za Tornita! V petak 17. januarja je biu svet Anton. V Ruoncu so se zbrali trije Antoni, ki živijo šele v telih vaseh za praznovat guod (onomastico). Te četarti Anton ni mogù prit za stran diela. Je bluo tudi za se veselit za rojstni dan od tega nar-buj starega Antona. Pomislita, de je dopunu 90 liet. Ja pa, “Tonut”, Je-rep Antonio - Lorinu iz Butere (Ruonac) je dopunu 90 liet. Okuole njega so se zbrali: Antonio Mucig -Zetove hiše iz Uodnjaka an Antonio Domeniš -Tonca iz Biškerjove hiše iz Domejže. Te četarti, tisti, ki ni mu prit za stran diela, je Antonio Trinco iz Deso-ve hiše iz Klavore. Na praznovanje so paršli še drugi tarje parjatelji, Natale, Luciano an Sandra, ki je tudi poskarbiela za fotografije. Vsi kupe so se pobral na kosilo an praznoval vas popudan. Parjatelji an va-snjani iz Ruonca želejejo dragemu Tonutu veseu rojstni dan. Dragi Tonut, so nam jal, de se pru dobro daržite, de čeglih ste sam doma, imate vse na mest, de dielate, ku de bi jih na bluo 90 pač pa 18, ste nimar kuražan an veseu an dajete veseje tudi tistim, ki vas pridejo gledat. Ničku takuo napri, vam iz sarca želmo. Venerdì 17 gennaio, san Antonio. A Rodda si riuniscono tre dei quattro Antonio che abitano tuttora in paese per festeggiare l’onomastico. Il quarto per motivi di lavoro non può essere presente. Oltre a festeggiare l’onomastico, c’era da onorare anche il compleanno del più anziano del gruppetto che compiva la bellissima età di 90 anni: è proprio lui, Antonio Jerep, da tutti conosciuto come vesta, kje je bla tela skupina jagru z njih družinam? So šli v Celovec / Klagenfurt za se spreluhtat nomalo seda, ki je jaga paršla h koncu. So iz sauonjskega kamuna an nieso vsi tle, zak potlè, ki so cieu dan laufal, adni so bli trudni an so počival v korier! So pa vsi preživiel pru 'no lepo nediejo v veseli družbi (an za tuole se muorejo zahvalit Aldu iz Bare an Renatu z Mašere) Tonut, della casa Lorin di Butterà. Attorno a lui si sono riuniti Antonio Mucig -Zeto di Uodgnac e conosciuto come “capo”, e Antonio Domeniš - Tonca Bi-škerjo di Domeniš. L’Antonio assente fa di cognome Trinco ed è della Deso-va casa di Clavora. I tre presenti, assieme ad altri tre amici sono andati a pranzo insieme festeggiando tutto il pomeriggio. Tanti auguri di buon compleanno a Tonut da tutti i suoi amici e dai paesani di Rodda. novi matajur Četrtek, 6. februarja 2003 Kronaka “Alje liep muoj bratrac Filippo?” Puobič se je rodiu na 23. ženarja an živi v Ažli “Se bruozar, de šest liet an pu od tegà sam se rodila ist, Agnese, zak Cene tel muoj mikan bratrac, Filippo, ki je kumi paršu v našo družino... duo bi ga varvu? Ja, mama Lucia an tata Lucio šele hodeta gledat tja pred hišo, ka’ so napra-vli naši parjatelji, kar naš te mal se je rodiu... velika Cikonja, flokic, balončki... so takuo vesel tele liepe sorpreže, de se šele Cudva-jo... ist pa tle, s te malim, ki še bruozar, de je pru pridan. An zlo, zlo liep, kene? Pomislita, niema še an miesac ne, pa kar se mu parbližan me takuo lepuo pogleda, ku de bi teu mi reC: Oh moja Agnese, še bruozar, de te imam! An ist ga pru zvestuo va-rjem...” (Agnese an Filippo živ-ta v Ažli, njih sreCna mama je Lucia Chiabai - Pe-sinova iz Gorenjega Tar-bja, tata je pa Lucio Borgù, - Planjacu iz Oblice). Draga Agnese, hodeš v parvi razred (prima classe), pa znaš že lepuo pisat! Bod’ nimar takuo pridna (liepa si an boš!), an zari-es, imaš pru ražon, tuoj mikan bratrac je pru liep! Puno zdravja an sreCe vam Zelmo. V nasi družini smo imiel velik senjam praznovala rojstni dan: Michele je ratu velik, ker je praznovau štier lieta, stric Remy še nomalo buj “star”, saj jih je dopunu pa 23. Tudi mali Franceschino je biu na fešti an kupe s sestričnama (cuginette) Karin an Giulio praznovau brata Micheina an strica. Noni Vittorina an Amedeo, mama Sabina, tata Paolo, strici an tete jima želijo vse narbuojše za njih rojstni dan. Na drugi fotografiji je mali Francesco, ki na 28. januarja je praznoval dva miesca življenja. Lepuo ga varje njega “velik” brat Michele. Vsi od družine so zlo veseli za njega prihod, ker je z njegovim nasmehom pamesu puno, puno veseja v družino Dreossi - Terli-cher iz Skrutovega. An mi doložemo, de Francesco je ja parnesu puno veseja družini iz Skrutovega, pa tudi vsiem nam, ki živmo tle v Nedi-ških dolinah an vsak otrok, ki se nam parlože, je velik šenk, velika bogatija. Kajšni lepi otroc so na fotografiji! Vesta, kduo so? So Karin, Francesco, Michele, Giulia an še adan velik, velik otrok: stric Remy. So vsi kupe, ker so naredili veliko fešto, saj sta Michele Dreossi an stric Remy Terlicher na 11. januarja Veseu rojstni dan, mama! “Visto, ki ist muorem šparat za narest tisto veliko fatorijo, kjer bo živielo puno, puno žvinc - konji, prašički, zajčki, kakuoša, teletaci -vam na morem narest šenk za vaš rojstni dan, kompleano, “alorrra” vam pošjam an velik poljubček, tebe, mama, ki donas, Cetartak 6., dopuneš 37 liet, pa si nimar takuo liepa!, tebe Anto, ki na 13. boš i-meu že deset liet. Te imam puno rada an Ce kajšan krat se pikamo! An potlè na 21. februarja, dopu-ne 14 liet tista moja kužina, ki ima “nome d’arte” Mary al pa Giuly. Tuole za kar se tiCe tei miesac. “Si ma perrrò...” Ce skoCnemo napri nomalo pridemo do 25. marca, kar muoj tata Carlo nardi veliko, veliko fešto, zak lietos za diet vse kandelce (za vsako lieto adno an on jih bo imeu st...deset) za njega rojstni dan bo muorla bit torta za-ries velika! Velika, ku on an njega ljubezan do naše družine. Vsiem vam: veseu rojstni dan! Vaša “leoncina” Elena novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop NOVI MATAJUR ajJ. Predsednik zadruge: MTCHELE OBIT Fotostavek in lisk: PENTAGRAPH s.r.1. Videm/Udine Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Cedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udina n. 28/92 Narofinina-Abbonamento Italija: 30 evro Druge države: 36 evro Amerika (po letalski posti): 60 evro Avstralija (po letalski posti): 63 evro Postni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Cedad-Cividale 18726331 Za Slovenijo-DISTRIEST Partizanska, 75 - Sežana Tel. 067 - 73373 2ro račun SDK Sežana St 51420601-27926 Lema za Slovenijo: 5.500 SrT Včlanjen v USPI Associato all'USPI Parvo lieto liepe Giade Giada je na 9. diCembe-rja dopunla parvo lieto življenja. Le tisti dan nje tata, Mauro Veneto iz Prese-rjà, jih je dopunu... kiek vic. Ja, Mauro je imeu do seda puno rojstnih dnevu, pa odkar se je rodila njega Cicica, njega rojstni dnevi so kiek posebnega an vsaki dan, kar se zbudi an zagleda tisto marvico, ki se mu posmieje je za anj an maj-han Čudež an veliko veseje. Za tuole se muore zahvalit Loredani, ki je mama VENDESI rustico ristrutturato nelle Valli del Natisone. Tel. 333 1066994 od CiCice an tudi od Mattea an Manuela Primosig. Matteo an Manuel so Ze velie, te parvi je dopunu 19 liet na 31. otuberja, Manuel pa 12 kak dan od tegà, na 28. ženarja. Sta velika an sta se že zagledala v kako Ceco, ma njih sestrica je za nje tista, ki narvic štieje. Tista, ki se kregajo za jo povarvat, za jo figotat an bušovat. Loredana, ki “komandi-era” vso telo veliko an lepo družino pošija vsiem an velik poljubček an jim die: “-Vas imam puno rada”. A CIVIDALE cedesi avviata rivendita giornali, cartolibreria, giocattoli, articoli profumeria, regalo ed altri servizi. Alto giro d’affari dimostrabile. Tel. 347/0342802 PRODAJAM pastiejco novo, dvie mize za salot an Spur-getTeL