Poštnina plačana v gotovini	Cona	2	Din
OPERA
GLEDALIŠKI LIST
NARODNEGA GLEDALIŠČA V UUBUAN11931/32
LATERNA
(LUCERNA)
Premijera 8. oktobra 1931
IZHAJA ZA VSAKO PREMIJERO
UREDNIK: N. BRAVNIČAR
A
Novosti za damske plašče pravkar došlel
A. & E. Skaberne Ljubljana
SEZONA 1931/32 t OPERA
ŠTEVILKA 1
GLEDALIŠKI LIST
NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI
Uhaja za vsako premijero	Premijera	8.	oktobra	1931
M. B r a v n i r a r :
Dr. Vitezslav Novak
Lansko leto je praznoval mojster Novak svojo 601etnico. Z njim tudi ves češki glasbeni svet. V Narodnem drvadlu so za to priliko naštudirali in igrali vsa Novakova dramatska dela, na Koncertih pa so izvedli vse ostale skladbe. Temu jubileju velikega češkega glasbenika so se pridružila tudi ostala češkoslovaška mesta, da bi se čim častnejše oddolžili mojstru in mu izkazali hvaležnost za vse, kar je V. Novak podaril in ustvaril češki glasbi. Ljubljana se pridružuje temu jubileju (poleg koncerta konservatorija) z uprizoritvijo Lucerne« — radi zaprek, nekoliko kasneje. Lucerna^, je med vsemi Novakovimi ope-
1
rami dosegla največ uprizoritev in največjo priljubljenost. Igrana je bila že na vseh čeških opernih odrih in že to dejstvo je bilo odločilno pri izbiri za naš oder.
Vitezslav Novak je bil poleg Jos. Suka tisti Dvorakov učenec, ki je kakor njegov učitelj kmalu zaslovel daleč preko mej svoje domovine. Že prva njegova dela, zlasti »Slovaška suita«, simfonska pesnitev V Tatri- in ciklus »Pan , so postala kmalu znamenita in dajala zagotovilo, da se vrsta velikih skladateljev na Češkem nadaljuje. Po Smetani, Dvoraku in Fibichu so prevzeli v polpretekli dobi na'sledstvo Novak, Suk in Janaček. Ti trije so si, kakor da bi bili domenjeni, razdelili delo v češki glasbi. Janaček se je naslanjal v svojih skladbah na moravsko narodno blago, Suk je ostal Čeh, Novak pa, čeravno rojen Čeh, si je izbral za svojo duševno domovino Slovaško, vzel je v svoje skladbe elemente slovaške narodne pesmi in ostal je dosleden do današnjih dni.
V. Novak je skladal v vseh oblikah. Napisal je opere, kantate, komorne stvari, orkestralne, klavirske, zborovske skladbe* itd. Češko glasbo je obogatil z veliko deli in vzgojil je kot učitelj drž. konservatorija v Pragi celo vrsto mladih skladateljev.
Pri nas je Novak že dobro uveden in veliko njegovih stvari je našemu občinstvu znanih iz koncertov. /Slovaška suita« je bila pri nas že nekajkrat izvajana, kantato Vihar«: je izvajala Glasbena Matica, »V Tatri smo slišali o priliki gostovanja Češke Filharmonije; kvartet, trio, klav. sonata (Eroica), ciklus Pam itd. so bili tudi že na sporedih naših koncertov.
Pa tudi V. Novak pozna nas. Bil je že parkrat v Sloveniji. Njegova »Hory iz ciklusa Pan je nastala na našem Grintovcu, za Vihar pa je dobil največ idej in inspiracije na. našem Jadranu. Uprizoritev Lucerne« za njegovo šestdesetletnico naj mu bo dokaz, da tudi Slovenci visoko cenimo njegovo delo.
Vitezslav Novak o svoji „Lucerni“
Vitezslav Novak je poslal uredništvu »Gled. lista: ob priliki uprizoritve "Lucerne; v pismu nekaj podatkov o postanku te opere, ki jih v celoti objavljamo:
Upoštevajoč Vašo željo, Vam pošiljam nekoliko vrstic o svoji operi »Lucerni; in to o njeni genezi, ki je gotovo najbolj zanimiva izmed vseh mojih del.
2
Ko sem spoznal enakoimenovano Jiraskovo igro, sem bi! očaran in sem si jo takoj predstavljal kot opero. Njena simbolična vsebina v poetičnem gozdnem okolišu, bogastvo njenih nastrojenj (štimung), njen prisrčen in ljubezniv humor in ves kalejdoskop pisanih figur — vse to je naravnost klicalo po uglasbitvi. In predstavljajte si mojo bolest, ko mi drugače vedno prijateljski mojster Jirasek ni dal dovoljenja, z utemeljitvijo, da je »Lucerna« njegova edina repertoarna igra. Bil sem depri-iniran in celo leto nisem mogel ničesar delati. In tukaj mi je pomagalo golo naključje. Šel sem k Jirasku, da bi mu prigovarjal za mojega znanca kiparja, ki si ga je želel portretirati. Pri tej priliki je prišel govor tudi na Lucerno«. Ko je mojster zvedel, kakšen udarec mi je zadel s svojo odločitvijo in v kakšno krizo me je vrgel, je bil očividno ginjen. Razvil sem vso svojo zgovornost — in dosegel tako vroče pričakovano dovoljenje za komponiranje -Lucerne . Presrečen sem takoj naprosil Jiraska za dovoljenje, da bi smel dr. Hanuš Jelinek napisati libreto. Ta se je po temeljitem razgovoru z menoj takoj lotil dela. Gorel sem v nestrpnosti in kar nisem mogel pričakovati konca libreta. Prijatelj Jelinek mi je tekom dela pokazal nekaj primerov, ki so me silno navdušili in v kratkem sem imel ves libreto v roki. Prva slika je bila v eni sapi skicirana. In sedaj si predstavljajte — naprej sploh nisem mogel! Minili so dnevi, tedni, meseci — napisal nisem niti note. V glavi pusto in prazno! Jelinku sem se na sestankih od začetka včasih izgovarjal, pozneje sem se ga izogibal. In to stanje je trajalo več kot eno leto. Lahko si predstavljate, kaj sem pretrpel .. . Končno, bilo je pred božičem ,1.1922., sem si dejal:	Izdelaj vsaj ta skicirani začetek!« No,
od tega dne me je prijelo in ni popustilo, delal sem podnevi in ponoči — in za šest tednov je bila cela opera v podrobni skici gotova. Ves ta čas sem bil kakor v mrzlici. Pa je prišla tretja ovira. Instrumentiral sem 50 strani, dalje ni šlo — oči so mi odpovedale službo. Zdravnik je rekel: »Najmanj četrt leta ne čitati ne pisati.« Vzel sem enega svojih učencev in sem mu štiri mesece v dopoldnevih diktiral svojo partituro... Vidite torej, da je bil nastanek moje Lucerne v resnici dramatičen!
Njena premiera (v maju 1923. v Pragi) je bila vzlic vsem intrigam (glej mojo brošuro »Novak conira Ostrčil«) zelo uspešna. Lucerna je tudi edina moja opera, ki je bila doslej izvajana na vseh naših opernih gledališčih (v Brnu, Bratislavi, Ostravi, Olomucu, Plznu in Čeških Budjejovicah). Oskar Nedbal je rekel
3
moji ženi pri premieri v Bratislavi:	Kako je mogoče, da »Lu-
cerna« v Nar. divadlu ni tako popularna kakor Smetanove' opere?« — »Vi ne poznate Ot. Ostrčila«, je bil moj odgovor.
S srčnim pozdravom
Vit. Novak.
Vsebina „Laterne“ (Lucerne)
I. Na Češkem je živel mlinar. — Tam je bila takrat še tlaka. Mlinar pa je bil tlake osvobojen, samo eno dolžnost je imel: spremljati gosposko kadarkoli; podnevi in ponoči od mlina tja do stare lipe, ki je stala na potu k lovskemu gradiču. Nekoč je gosposka zahtevala od mlinarja, da bi vodil sprevod v počasi novi knežni in da bi poslal svojo varovanko in ljubico Hanico na grad. Sam glavar se je ponižal do mlinarja. Ta je izjavil, da ne pojde in ne pošlje.
V sosedni vasi je prebival pomožni učitelj, reven kakor cerkvena miš. Napisal je na knežno prošnjo, katero je hotel izročiti na gradu po dokončani serenadi, ki jo bo zaigral z vaškimi godci.
V mlinskem potoku se je naselil povodni mož Mihec; zaljubil se je do ušes v mlinarjevo varovanko Hanico ter jo je požiral z očmi, kjer se je le dalo.
II. Mihca je obiskal drugi povodni mož — mračni Ivan. Selili se je moral, ker so iz njegovega ribnika pravkar izpustili vodo. Sedaj si hoče izbrati svoj novi dom v jezerčku ob lovskem gradiču, kjer upa biti sam in imeli mir. Ravno tega dne gre dvorjan z glavarjem nad mlinarja. Na pragu uzre Hanico in se zagleda v njo. Sklene, da mora postati njegova na vsak način, če treba tudi s silo.
Knežna, sita dvornega življenja in željna lepega doživljaja, si poželi Irdoglavega — mlinarja. Ukaže mu, naj jo spremlja z laterno na grad, kamor so pred njima šli tudi vaški godci. Klaskova (ojen mož je bil vaški godec), ženska strupenega jezika in na vse druge ljubosumna, gre tudi za njimi in venomer zasleduje svojega moža. V grad se napoti tudi Hanica. Boji se za svojega mlinarja, da bi ga ne zgubila. Njegova spremljevalka ji dela skrbi. Mihcu, povodnemu možu in tudi Haničinemu zalezovalcu je to zelo všeč; zbežita za njo. Ko pride Mihec do lipe, zasliši govorjenje mušketirja, ki se ravno pripravlja z gospodom Francem posekati mlinarjevo staro lipo, katero- si hoče gosposka
4
prilastiti zase. Izkoristili hočeta trenutek, ko mlinarja ni doma, obenem pa bi rada ugrabila še Hanico. Klaskova pride, ugleda povodnega moža, izve od njega vse, kar je naskrivaj slišal, ter ga nato še prisili, da jo spremlja na gradič. (Sprememba.)
III. Ivan - mračni se je počutil zelo dobro v novem ribniku. Zadovoljen je bil, ker je imel mir. Ampak samo malo časa. Prišla sta lakaj in komornica, da pogrneta knežni na terasi. Komaj ju jo Ivan preplašil in prepodil, je že prišla knežna z mlinarjem. Všeč ji je bil in obljubljala mu je zlate gradove, samo če bi hotel ž njo na grad. Mlinarju je prišlo na misel, da bi mogel s svojim vplivom pri knežni koristiti l judstvu. Nič čudnega, če bi ga knežna zapeljala. — Pa že je Klaskova tu. Opozori mlinarja, da se nekaj snuje zoper njega, zoper Hanico in zoper lipo. Mlinar plane pokonci, pusti knežno in zbeži, da bi zlobnežem preprečil njihove nakane.
IV. Ko čaka mlinar na Hanico, zagleda učitelja, ki išče svojo prošnjo, katero je zgubil pod lipo takrat, ko je prestrašil in prepodil Hejkal (gozdni mož) njega in njegove druge. Naenkrat so tukaj vile — kdo ve, kje so se vzele. Glavar je Ha-nici za petami, ampak vile vzamejo Hanico v svoj krog in ko se lipa odpre, skoči Iianica v deblo ter izgine glavarju iz oči. Glavarju ostane samo še učitelj, katerega nahruli, da bi mu povedal, kam je izginilo dekle. Glavar obljublja in grozi, a od učitelja ne izve niti besedice. Ukaže drvarjem, da posečejo lipo. V tem trenutku skoči k lipi s sekiro oborožen mlinar, da bi branil svojo lipo. Iz lipine krone se zasliši skrivnostno petje, vejice zažarijo, deblo se odpre in Hanica skoči iz njega naravnost v mlinarjevo naročje. Knežna, ki se je ravno vračala v grad, je bila priča temu čudežu. O glavarjevih nakanah ji ni bilo prej ničesar znano, zato razbije laterno in oprosti mlinarja tega pod-ložništva. Tudi učitelj je dobil, kar je hotel imeti: svojo šolo. Vsi ga občudujejo, da se ni dal glavarju. Mihec — povodni mož, pa se z zlomljenim srcem izseli iz mlinskega potoka, pa tudi zato. da bi mu dala Klaskova mir.
5
Novakovo operno delo
Češki glasbenik iša Krejči je napisal pod zgornjim naslovom ob priliki Novakove šestdesetletnice Članek, iz katerega pr.snemamo glavne misli.
Novakove opere so v njegovem celotnem delu izjeme in stran-pota, ki jih je začel delati šele pred vojno. Prvo glasbeno dramatično delo, enodejanko Zvikovskv Rarašek , je napravil, kakor se je sam izrazil, v razvedrilo in cdpočitek. Po naravi veliki simfonik, na višku svoje tehnične virtuoznosti, ki jo je obvladal do tedaj v vseh svojih absolutnih kakor tudi vokalnih skladbah, je hotel dati tudi v področju, ki mu je bilo najbolj oddaljeno, svojo izkaznico. Ta opera, ki očituje v vsakem taktu absolutnega skladatelja, ni samo najboljša Novakova opera, temveč tudi eno najzanimivejših opernih del vse češke literature. V tem malem delu so zanimive arhaistične lepote in originalni glasbeni izraz. Stilnih prvin te glasbe, ki v celoti karakterizirajo Novaka, ne najdemo v nobenem drugem njegovem delu. Tudi moderna im-ponira v tem delu, katero je pisal za tiste čase brez kompromisov. Arhitektura sicer ni tako koncizna kakor v drugih Novakovih stvareh, to pa zato, ker je orkestrski part pisan po večini ilustrativno in ker prevladujejo detajli celoto. Novak pa je preveč vesten, da bi katero glasbeno formo samo nakazal, ne da bi izčrpal vse njene možnosti. In tako mu ni zadostovalo, da bi ostal samo pri tej enodejanki. Komponiral je opero večjega formata Karlštejn . Te opere ni napisal samo iz artističnih nagibov, temveč tudi iz patriotizma, da bi z iskrenim patosom historične opere podal te.-fno vojno razpoloženje svojega naroda. Če gledamo Karlštejn z glasbenega stališča, ne občutimo, da bi bilo priložnostno delo. Poln je novih artističnih problemov, ki jih je Novak rešil z isto novotarsko strastjo in radikalnostjo, kakor v tradicionalnih delih pred vojno. Višek je dosegel v mojstrski uporabi starih cerkvenih tonovskih načinov in v diatonični politonaliteti Novakovske polifonije. In ravno za to diatonično politonalno polifonijo zasluži največje občudovanje in hvaležnost mlade skladateljske generacije, kateri je s to tehniko pokazal v razvoju po vojni nova pota, ki so postala rešitev pred propadajočim impresionizmom in atonaliteto.
Novakova najpopularnejša opera Lucerna , pa tudi njegova predzadnja opera Dedova zapuščina;, postajata že ljudski ope-
6
ri in spadata med stalen repertoar češke opere. Pri »Dedovi zapuščini« polaga Novak glavno vsebino v simfonijske medigre in zasleduje stari sen vseh velikih glasbenih duhov: spojiti muzikalno dramo s simfonično obliko, katera nudi glasbeni misli najširše polje.
Zadnji Novakovi dramatični deli sta dve baletni pantomimi po bajki Svat. Čeha:	Nikotina	in Signorina Gioventu (Go-
spodična Mladost). V teh dveh baletnih skladbah je bil Novak bolj svoboden, ker ga ni vezal tekst. Linija glasbenih misli je tu širša, obdelava in uporaba orkestra bolj simfonična. Do izraza prihajajo plesni ritmi slovaškega poudarka. Pa tudi sodobnemu plesu »Tango« se ni hotel odreči, temveč ga je prav izvrstno vpletel kot glavni ples Nikotine . V Signorini Gioventu je pa Novak podal vso svojo virtuozno mojstrstvo modernega politonalnega in polifonskega sloga. Orkester dosega pestrost in tehniko Stravinskega in Novak je spet dokazal, da je še vedno v razvoju in napredku, torej še vedno mlad. Sam je sicer izjavil, da je Signorina Gioventu njegovo slovo od mladosti in da je to njegovo zadnje operno delo, vendar upajmo, da ne bo imel prav.
Iz gledališke pisarne
Prihodnje dni bo v operi uprizoritev šahovske opere francoskega sodobnega skladatelja Marcela Delannoya : Damski lovec (Le Fou de la Dame). Opera je bila prvič uprizorjena v Opera Co-mique v Parizu predlansko sezono in je imela v koreografiji Vaclava Vleka velik uspeh. Poleg Damskega lovca« bo isti večer kot druga enodejanka Car se da fotografirati najpopularnejšega sodobnega nemškega opernega skladatelja Kuri Weilla (avtorja Beraške opere). Tekst za »Carja je napisal nemški dramatik Georg Kaiser.
V	ponedeljek 12. t. m. priredi uprava gledališča v unionski dvorani prvi simfonični koncert te sezone. Program: Brahms
11.	simfonija; L. M. Škerjanc Mlada Breda«, lirična ouvertura, Anton Lajovic: Capriccio in Čajkovskega klavirski koncert (solist Ivan Noč). Koncert bo dirigiral skladatelj L. M. Škerjanc.
Naslednje premiere bodo Osterčeve tri enodejanke ( Medea , »Dandin v vicah in Maska rdeče smrti ) ter Peter Konjo-vičeva opera Koštana , ki je bila uprizorjena že v Zagrebu in Beogradu in je po mnenju glasbene kritike najreprezentativ-nejše jugoslovansko operno delo, polno bogate južnosrbske folklore, obdelane z mojstrsko roko.
Razno
3. avgusta t. 1. je bila stoletnica rojstva skladatelja Ivana pl. Zajca. Rojen je bil 3. avgusta 1831. na Reki, študiral je glasbo na konservatoriju v Milanu. Deloval je v Zagrebu in na Dunaju. Napisal je preko 1000 del, od katerih uživa še danes največjo priljubljenost opera »Zrinjski«, ki je tudi na našem odru doživela veliko uprizoritev.
Češke opere v inostranstvu:
V	tekoči sezoni uprizorijo v New-Yorku (Little Theatre opera) Dvorakovo >Vrag in Katra«; v Konigsbergu Weinbergerje-vega Švando«; v Bernu Otokarja Jeremijaša Brate Karani azove«.
*
Vojiček« ( Woczek ) opera Albana Berga, ki jo štejejo med najekstremnejšo, a najresnejše operno delo zadnjega desetletja, bo uprizorjena letos v Bruslju (Theatre de la Monnaie) prvič v francoščini.
Alban Berg dela sedaj svojo drugo opero »Lulu« po istoimenski Wedekindovi drami.
*
Budimpeštanska opera je sklenila, da bo letos igrala samo štirikrat tedensko, ker ji finančne prilike ne dopuščajo delovanja kakor v prejšnjih letih. (Zelo značilno za današnje razmere v milijonskem mestu.)
Lastnik in izdajatelj: Uprava Nar. gledališča v Ljubljani. Predstavnik: Oton Zupančič. Urednik: M. Bravničar — Tiskarna Makso Hrovatin, vsi v Ljubljani.
8
RAZVRSTITEV SEDEŽEV V DRAHI
CAimn/«o stafK*
IVAN LE6AT
MARIBOR	^	LJUBLJANA
VETRINJSKA 30	PREŠERNOVA 44
TELEFON INT. 24-34	TELEFON INT. 26-38
LAT
(LUCIiNA)
Glasbena pravljica v štirih dejanjih (5 slikah), po istoimensk1? 41. Jjraska priredil Hanuš Jelinek, uglasbil Vitčzslav Novdk.
Dirigent: N. Štritof.
Mlada knežna.................................V Thierry-Kavč*"
Grof.............................................M.	Pugelj
Glavar............................................^	Zupan
Mlinar.......................................^ Janko
Mlinarjeva babica............................M. Kogejeva
Hanica..........................	Z. Gjungjenac
Zajiček, mlad učitelj........................J- Mostič
Miher I	v (.....................L-	Kovac
Ivan / Povoc^na moza j.......................E. Rumpel
Godi se v »tistih časihi v
Blagajna se odpre ob pol 20.
Scenograf: V. Uljaniščev.
Gospod Franc . .
Mušketir ....
Klaskova ....
Klasek
Zima J vaški godci Sejtko |
Žan, komorni sluga Rezika, sobarica
Gozdni duh, gozdne vile itd
£°zdu in gozdnem dvorcu.
F. Jelnikar S. Magolič N. Španova B. Peček J. Povhe F. Mohorič M. Simončič Z. Gerlovičeva
Partar: Sedeži	1. vrste
,	11. - 111. vrste
.	IV.-VI.	. .
.	Vil.-IX.	.
.	X.- XI.	.
Lola Lože v parterju „ 1. reda 1-5
6-9
Din
46
40
38
35
30
180
180
200
Nadaljni
Balkon: 1- vfS'
I. *
II. -
II. -
III.
VSTOPNICE ia dobivajo v predprodaji pri gladaliSkl
Konec ob pol 23.
terju . ftdu	. 25 - 30	Galerija 1 Sedeži 1. vrste . . 11. , . .	. Din 15 • ,, 13
• *	„ 30	.. HI		• 13
z .	„ 26	iv		
• ,	„ 24	.. v		• „ 10
ž .	„ 20	Stojišče . ,	• .. 4
	. 18	Dijaško stojišče	. . 7
'"•»kem gladalllču od 10. do pol 1. In od 3. do 5. ure
RAZVRSTITEV SEDEŽEV V OPERI
1+ŠKO /TOV
CAizaiyuo ✓rol«'«*
,RIBA' Ljubljana
Gradišče 7
trgovina z raznovrstnimi sladkovodnimi in svežimi ter konzerviranimi morskimi ribami
Specijalna zajutrkovalnica vsakovrstnih rib - Vinotoč
Lastnik I. Ogrinc
Telefon 25-84	£
    ------------------------------------------