ZLATA RENESANSA LJUBLJANSKEGA SINDIKALNEGA SIMFONIČNEGA ORKESTRA Kl GA VODI DIRIGENT LOVRO ARNIČ
Zmagali na svetovnem tekmovanju
Vsaka štiri leta je nizozem-sko mestece Kerkrade prizo-rišče prave olimpiade orke-strov vseh velikosti in zvrsti.
Orkestri, ki se prijavijo za tek-movanje, se po svoji presoji odločijo za težavnostno kate-gorijo, ki ustreza zahtevnosti njihovega programa. Leta 1970 je ta orkester v drugi težavnostni skupini zasedel drugo mesto.
Po tem nemajhnem uspehu je orkester, ki so ga sestavljali v glavnem starejši člani, zašel v krizo, tako da sedanji diri-gent Lovro Arnič, ni imel rav-no lahkega dela, ko je leta 1976 prevzel dirigentsko me-sto.
»Včasih sem že pomislil, da iz vsega skupaj ne bo nič in da se ni vredno več truditi,« nam je povedal mladi dirigent, ko smo ga spomnili na težave iz-pred slabih dveh let, in nada-ljeval: »Vendar pa smo se le našli zagnanci iz sedanjega or-kestrovega odbora, predvsem zelo mladi in delovoljni lju-dje. Ugotovili smo, kaj točno hočemo, in se resneje in bolj disciplinirano lotili dela, tako pri organizaciji kot po stro-kovni, glasbeni plati. V tem letu in pol se nam je posrečilo orkester oživiti in pomladiti, s pogostejšimi in tudi intenziv-nejšimi vajami dovolj zahtev-ne glasbene literature pa smo dosegli tudi že skoraj polpro-fesionalni zvok orkestra.«
Posebna pohvala in zlata kolajna v prvi težavnostni skupini na festivalu v Kerkra-du res ni kar tako. Posebej še zato, ker se je orkester, v kate-rem so le štirje člani iz stare zasedbe in kar petinšestdeset mladih, novih, moral spopa-dati z nemajhnimi finančnimi težavami. Dotacije Sindikalne konference občine Center ni-so zadoščale za redno delova-nje, zato so v zadnjem času priskočili na pomoč še ljub-ljanski sindikat - od tod tudi ime orkestra - Kulturna skup-nost Slovenije in Ljubljane ter ZKPO občine Center. Brez teh sredstev orkester tudi ne bi mogel meriti svojih spo-sobnosti na Nizozemskem, saj so takšna tekmovanja poveza-na s precejšnjimi stroški.
»Na jesen bomo imeli skrbi s prostori za vaje,« nadaljuje dirigent, »ker nam je ljubljan-sko sodišče, kjer smo smeli vaditi doslej, odpovedalo go-stoljubnost.   Vendar  pa  mi-
slim, da se bo tudi to nekako uredilo in da zaradi prostor-ske stiske ne bodo okrnjeni poglavitni cilji našega muzici-ranja. Prizadevamo si namreč pokriti vse tisto, česar profe-sionalne glasbene institucije ne morejo ali zaradi prezase-denosti ali pa ker so enostav-no predrage. Poskušamo biti tudi čimbolj mobilni, radi bi šli med ljudi, ven iz Ljubljane, saj želimo predvsem popula-rizirati dobro glasbo in jo na kvaliteten, prijazen način po-sredovati delovnim ljudem. Naš repertoar obsega standar-dna domača in svetovna dela, pa tudi kvalitetna dela z revo^ lucionarno tematiko.«
Lovro Arnič, ki je nedavne-ga priznanja seveda iskreno vesel, nam je na koncu pove-dal še tole: »Trdo delo in zag-nanost sta se nam obrestova-la, kot smo na tihem tudi pri-čakovali in želeli. Seveda nam zlato ne sme zlesti v glavo in uspeh v mednarodnem meri-lu želimo potrditi s čim več celovečernimi koncerti v raz-nih krajih Slovenije. Sodelo-vati nameravamo na jugoslo-vanskih glasbenih revijah, do-govorjeni pa smo tudi za go-stovanja pri zamejskih Slo-vencih.«
Tekst in feto: Olga Mažan