144*0*99*1 mk oročila iz angleških virov te glate, da Nemčija razpolaga z oboroženo silo osem milijonov mož. Uradni krogi molče o mobilizaciji armade.— Sovjetska Rusija se bo pridružila Angliji in Franciji v poskusih, da se odvrne preteča vojna.—Poljska ne bo podpisala varnostnega pakta za vzhodne države.—Zbližanje med Anglijo in Rusijo vznemirja avstrijsko vlado liindofl. 1. apr.—Angleški tisk ■jf včeraj abjavil poročila, da bo jjemcija kmalu imela 8,500,000 f vojašnicah in barakah, kar je cilj Hitlerjeve oborožitvene kampanje, ki je sedaj v polnem zamahu. Kladi nemški fantje, 580,000 po številu, ki so bili rojeni 1. , »e bodo morali danes pod-Si zdravniški preiskavi, ki se vršila v vojaških barakah po Nemčiji, v soglasju z zakoni, kateri je bil sprejet 16. marca 1.1. in določa obvezno vo- 0 službo. Ta zakon določa 1 formiranje sveta narodne ibrambe, kateremu bo najbrž učeloval general Erich Luden-dorff. Važno besedo v tem svetu bo imel tudi general Hans von Seeckt, ki se sedaj nahaja m Kitajskem in ga je Hitler po-ival domov. Armada rujavosrajčnikov, ki j« pomagala Hitlerju, da se je povzpel na krmilo Nemčije, ne bo razpusčena, toda odvzet ji bo militariatični značaj. Tej armadi je bilo poverjeno vodstvo političnih vojn v Nemčiji. Na podlagi zanesljivih poročil ima Nemčija že sedaj 750,-000 mož pod orožjem, četrt milijona več nego se je domnevalo. To armado bo povečala na 8,-ko bodo vsi letni-1901 naprej pozvan. Mo,owyffož, ki od 1 190 pod za.s\vo. Berjin, 1. apr.—Uradni krogi ni«« hoteli dati nobenega odgovora na vprašanje, če so poročila v angleškem tisku, da se bo »oralo 580,000 podvreči zdravniški preiskavi, resnična. Znano je le, da se Nemčija hitro oboroiuje in da je preuredila »tare vojašnice, v katerih je 'bili nastanjena kajzerjeva armada w rekrute. Dalje je znano, « zgradila veliko število vo-Mih I,ara k v raznih krajih tod« delaj lev noče objaviti Vladni krogi smatrajo novi ki določa konfiskacijo *n |J<' u militaristične name-Zi< enega najvažnejših, kar {!' * bilo kdaj sprejetih v •Vl,1"Ji. Na podlagi tega za-■>'* vlada lahko zaseže vsa *!!!'*■». ki jih potrebuje za ekspanzijo, mora F»"lnikom plačati odikodni- 1. apr.—Mod pred-^•VH.k,- Britanije in so- ^r^tfr. tcr^ se lu ibra-jV bi, (U)Msfen J"':bjHV,jen 4r***<»0rih, ae glasi, dr«vl delali na " Pred nekaj tedni ifOiKionu, m ohranili'ladjo evropskega nova napetost med italijo in abesinijo Ženeva, 1. apr.—Direktna pogajanja med italijanskimi in a-besinskimi zastopniki v Addis Alabi, glavnem mestu Abesini-je, so bila zadnje dni pretrgana in abesinska vlada je ponovno apelirala na Ligo narodov, naj intervenira in odredi, da se vse sporne zadeve med Abesinijo in Italijo izroče svetovnemu razsodišču v rešitev. Tajništvo Lige je v veliki zadregi, kajti velesile se vedejo zelo hladno napram Abesiniji. Tramvajska stavka v Mehiki se Uri Mexico City, 1. apr. — Iz Tampica je prišla vest, da je bila tamkaj danes zjutraj oklica-na generalna stavka iz simpatij do 5000 tramvajskih nameščencev v glavnem mestu mehiške republike, ki še vedno stavkajo. Delavske transportne organizacije so zagrozile z generalnim štrajkom po vsej Mehiki, če tramvajski stavkarji ne dobe svojih zahtev. — V Val-paraisu v državi Zacatecas je bilo včeraj 20 banditov ubitih v bitki z vojaštvom. » Stavbinska industrija se počiva Chicago. — Državni depart-ment za delo poroča, da je bila aktivnost v čikaški abavbinski industriji v februarju komaj dva in pol odstotka od normale. Domačevesti Velika nesreča v Clevelaitdu Cleveland. — V nedeljo zjutraj je neki motorist do smrti Preiskava han-kir*ke kontrole železnic Železnice dolgujejo vladi 380 milijonov WaHhingt•!]• n« 8. Ntrani.) Krvave volitve na Ogrskem Budimpešta, 1. apr. — Na O-grskem so včeraj volili poslance za novo zbornico in po uradnih vesteh je vlada zmagala na vsej Črti. Opozicija se bridko pritožuje, da so žandarji v -mnogih vaseh odgnali volilce z bajoneti z volišč in eden kmet je bil smrtno zaboden z bajonetom v Szivosu na severnem Ogrskem. Pristaši vlade so tudi kupovali glasove z denarjem ali zastonj-skim vinom. Glasovanje je bilo jaVno. je zapustil strog a na-cijska cenzura časopisja Berlin. — (TIS) — Tajne in-strukcije, katere dnevno pošilja minister propagande izdajateljem nemških časopisov, kažejo, da je tiskovna svoboda v tretjem cesarstvu popolnoma uničena. Listi morajo poročati le tisto, kar zahtevajo gospodarji Nemčije. Zadnje instrukcije določajo, da Časopisje ne sme poročati, da Člani "reichswera" (narodna armada) nosijo sedaj zelene 'Uniforme kakor državna policija, da so bile vojaftke barake v bližini mesta Kustrln iaprainjene in da vlada gradi nove vojaške postojanke. Časopisje ne ame poročati niti zanikati poročil, da vlada namerava reducirati vsem uslužbencem plače ta petnajst odstop kov. Dalje ne sme poročati glede izključitve bivših neodvisnih strokovnih unij iz Nemške de-kavake fronte, ki jo kontrblirajo naciji. Grika vlada je milostna z uporniki Atene, 1. apr. — Prve obsodbe, ki jih je izreklo vojno sodišče nad uporniki v zadnji revol-ti, so vse zaporne. Deset častnikov je obsojenih v dosmrtno ječo, deset drugih je dobilo po 20 let in ostali manjše zaporne kasni. Dva ministra, ki ata zahtevala smrtno kaien, sta včeraj podala ostavko. Vlada je v nevarnosti nove revolte proti lahkim kaznim. Dne 15. aprila pride pred vojno sodišče 227 čaat-nikov mornarice in Istočasno bodo v Solunu, Drami, Kavall in Ksantlji sodili 450 vstašev. *» u fluru Arit f J« n r' korui li, k'1«angleški od-!>«» končani konfe-v Varšavo, kjer se ,,r' nadaljevali. Ta-Edena je sovjet-žgrtfe kritike pro. ^♦»terih jo je ob-martevati nad » in (Vhoftlova- poudarja, ur«ja in-Vell-11 do zaključka, J' mednarodni "'JDa koopera-^ranitev miru • i^rarha mora »trta!.) . rves je dejal, da finančna korpo-racija, ki je posodila železnicam velike vsote, ne more odrediti preiskave, lahko pa odreče nadaljnja posojila. Jones je dalje povedal, da je vladna korporacija posodila 60 železniškim druibam $460,000,-000 in vrnjena posojila xna-šajo samo $70,000.000. iNeloate-re kompanije, ki so dobile posojila, so v konkurzu in najbrž ne bodo nikdar poravnale dolga. Senatni odsek je pozval tudi Josepha B. Eastmana. vladnega koordinatorja transportacije, naj nastopi na zaslišavanju in pove svoje mnenje v zvezi s preiskavo financiranja železnic. Eastman je že večkrat naglas i I potrebo vladne kontrole nad železniško in drugo t na n k po rt arijo. V kongresu je bila predložena tudi zakonodaja, ki naj bi preprečila bankirsko dominacijo železnic in rabo njih fondov v špekulativne namene. Stavkm tekstilnih delavcev Dallas, Tex, — Nad dva tisoč delavcev v trinajstih tekstilnih tovarnah je te dni zastavkalo, da izvojujrl družbi Jf namreč stavka, ki je vuč ali manj dlsorganlslra-la produkcijo, kljub temu je pa zavrgla posredovanje delavskega odbora. Vsled tega je bila pozvana po oddelku NRA za izva* /arije pravilnikov, naj ne premisli, ali pa bo ob plavega orla, Hlednje pa |>omerii, kakor so se izrazili uradniki vojnega depart-menta, da lahko izgubi vladna naročila. Vojni department pa rabi izključno »trojnkre t« druA-I«. Za stvar ata se zabela zanimati tudi senator Nye, ki načeluje odseku za preiskavo municijske industrije, ter kongresnik Con-nery, načelnik odteka za delo. Oba sta izjavila, da bosta- priporočala zbornicama, da vlada premeni! vao p rodu k« ijo strojnic in pušk v svoje arzenale. Htavkarji »o se obrnili tudi na diplomate drugih držav, kat«re tirgirajo, naj njih države odpovedo naročila pri tej družbi. nov terorizem proti tlacanom v arkansasu Vigilanti zagrozili predsedniku farmar-tke unije in streljali v "stanovanje" člana THOM AsIPOŽIVA ZVEZNO VLADO Memphln, Tenn. — (FP) — V tlačanskem pasu Arkansasa jo zopet isbruhnll nov teroristični val. Vigilanti so zagrosill W. H. Stultzu, predsedniku Southern Tensnt I^rmors unij«, naj zapuati okraj Poinaett, Če mu Je kaj sa življenje. Ker imajo vigilanti v rokah tudi okraja Ctosb in Misalsslppl, so unljski voditelji in tudi člani v nevarnosti tudi v teh dveh okrajih. Kmalu po prejemu t« ffroftnje sta bila Rtults in njegov tovariš iPickerintf aretirana, ker sta obdolžila dva plantažnika, da sta streljala v kolibo nekega n«j«m-ninskega farmarja in aktivnega unionista po imenu .Brookin-sa. Po tem streljanju s« je Brookinsu s svojo druilno posrečilo pobegniti ns varno. Oni dan Je pa Aakalo v bližini. Tyronae šest avtomobilov plaiv-tažnikov na podpredsednika u-nlje H, L. Mitchella, organizatorja Kesterja in nekega fotografa Panamount družbe. Čakali so Jih ves dsn. Skoraj sleherni piantaftnlk v prej omenjonih okrajih si j« zadnje čase preskrb«! strojnico. "Nlgre" In drug« tlftčan« hočejo na vsak način in za vsako ceno M*tl v robstvu. In ker dr-tavna leglslatura ni spr«J«la v zadnjem zasedanju nove post* ve proti "upornikom", ae je bati, da bodo plantalnlkl sami dejansko rsblll strojnic«. Normsn Thomas j« t« dni ponovno pozval svssno vlsdo, predvsem poljedelskega tajnika VVallaca, naj nastopi proti plan-taAnlkom. VVallacu Js po Ulefo-mi iz Buffala rekel, "če pride do prelivanja krvi v Arkansssu, da bodo zanjo deloma odgovorni predstavniki oflclelnega Wa-rihingtona, predvsem pa AAA, ki j« kljub številnim apelom odklonila Intervenirati proti nasilju in kaosu, katerega Je kreirala s svojo politiko". Pri VVallacu ni Thomas dobil nobenoga zadoščenja. Tudi ga ni dosti pričakovati, ker je on rotlačil celo poročilo svoje preiskovalke Mary C, My-ersove. Kaj Je v nJem poročala, JavnoHt ne ve, Pred ljudmi se Je pa izrazila, da Je natla razmere, ki so hujše od rarmer v po Milni 'azhiti Bulgili. Porrčs-jo tudi, da je rekla, da se JI je celo Jed uprla, toliko je videla mizerlje m«d najemninskimi farmarji tla<"anl. Na drugi strani pa plantsžniki žive ko kralji, posabno odkar prejemajo vladno subvencijo ih skrčenje prininkci. je. In za ohranitev tega s bde-ma no si nabavili «trojnl<« Silen vihar na p Jadranu: 20 mrtvih A neona, Italija. I. apr,- Koli* ko r je doslej znano, je 20 italijanskih ribičev izgubilo življe-nje med viharjem, ki Je divjal v petek in Soboto lia Jadranskem morju. Hoj ne ladje Iščejo okrog 20 čolnov s M ribiči, katere še |N>grcAajo. Noseča Nemka oh »o j ena pod sekiro Berlin, I apr. —- Berlinsko sodišče je zadnji teden ob«odilo 24-let nO Charlotto Juencmanno-vo na mirt z obglavljenjem, ker Je prinpevek državne (jodpore zapravila s (»opivanjem s moškimi, dočim Nta njena dva otroka umrla doma «sl gladu In mraza. Njen mož J«' v norišnici. Mlada ženska Je noseča. M«*l«v u im, Ur im (M i lil 1'KOH V ETA iiit4i i« cm—t. MEMSKS Or TUŠ KKbBBATSD Glasovi iz naselbin phobtkta Zanimive beležke PROSVETA THK KNLIGIITENMENT 6LAMLO IM LASTNINA ILOVBNUI NAIODNI JIONOTf Or... mt m4 U* KW*mc KsMmmI IimA Mrif N.n^.ln* h tčmUnm »»< • M CtM* t« •• r**r tU«««- CiMr* #1.1* (M«t(i IMlUM NN »M r«r C*** a*tewv pm «<«h»i I« MMrol«itll (tank** m •• »rW»H> KufcfpUl IlUTSTM vaafe»»« ilrUmm, •MU. it—m - .rr-H. »*ujm«oi. i« t ^»eca, predno »eni prišel kakor jaz ne skrbim za njegove ^Ju^LZ^lZ o. Ite-u^rt^u «r ~~.»unt- »m vrsto pri rellTneiir delu. rv roeebne zadeve. K*r pa ae tke (ttl*M .»4 um«/!u.Ud aritrtM »III M« k« radtrM*. OiW MHMripu *t Hitrim, plmr*. pto val/ vtob ftmutnM kf —If »to .M O relifu, tabori«« CCC in i valcu Majku povem dobrohotno ca, r yeUowMiofiMkeai parku j na uho. da so moji otroci in dom "j*uno' <** 00 Kock Hprfng. Wy®. — Prošle* preskrbljen! moralno in materi-ga I. oktobra <*em bil odpuščen aino lepše nego njegovi, zato naj ii taborišča CCC z dobrim izpri-' ga nič no skrbi radi mojim o-čevakm, čakati pa nem moral trok in mojega domačega dela, da al ogledate "Revčka Andrej-čka" in se z njim zabavate ter uživate prijetnost in tugo. Pridite pred tretjo uro, tako da bomo lahko pričeli • programom točno ob napovedanem času. Poseben odbor bo preskrbe! vse po-na razpolago toč na postrežba in za ples dobra Datum » uhUpalu, m prtm.r IF to U. JM*». Imm mm nMk«« p mm »ni. to (M M • ui» totumo« poteki« »m-rto.lB. Ko«u»M« >e prm«o*m»mu to m *mm Uit m imU*I. Na svidenje 21. aprila! „ Anton Kovaeieh. Coughlinove "Socialne pravice" Ve« t i z an t rac i t nega poleti ^ o^ie zadeve. K*r pat se tu e SmMltnkMf P»._Zadnjič sem Samd imamo budget v vsoti, javnosti naj se Majk kar lepo poročaI 0 naAi «tavki in o nesreča na mesec. To se pravi, da pomiri kajti žena je upravičena ^ ki yr4,jo d||olfrebu kakor drugih bruarju pa polovico Uko da smo devami moje dnrtine, bova kma- ,judj Jama za krgto je bila dva zaMlulili samo j*) $11. v marcu la skupaj. krat ^^ Alj bi ^ bj|a Hra smo pa delali le 18 ur. | Rokavico, ki Je bila vržena na- mjUf ako bi He g kak4nim hIo, ■ V relifnem skladišču dobimo Aeniu Majku pod noge, je težko- V6ncem> katerih več dela pri vsak teden dva funta sveže go- vestno navidez prezrl in se opri- 0l#n A|den Cofl, Co tako vedine ali jelenlne ter nekoliko J«1 ivojega pesimizma, katerega dilo drugih živil, tako da ae tisi, da klepetuljasta podlaga je zelo Sedftj' pa še Q dpuRj Htavki bi pa kaj plačal za drukvo, tega 4ibka. Se to: Ker je Majk meni Na marca ao tukaj v dveh ni mogoče, te za najemnino sem nvetoval, moram naivet ja^vkali otroci. Se ni- čcdalje več dolian. Uni, četudi vrnia To je božja zapoved — kdar v avojem življenju nfsem sem delal pri reUfu, sem »e za- ne zanimam in ne vem, | videj kaj takega. Otroci, katevih (Nadaljevanje) "Točka 6. ~ Verujem v odpravo privatnega federalnega rezervneKa bančnega sistema in . --------________________ ustanovitev centralne banke, ki naj bo last fe- doliil, pa kljub temu je bilo za Majk kdaj moli — ki se gla- stitr4i H0 na 4trajku že od 4. fe- spoznanje bolje. ^ Ljubi svojega bližnjega kot bruarja, so tiste otroke, kateri Stlri meaece in pol sem bil v namega sebe. Končno naj dosta- M hotdi v ft0|0 odganjali proč. taborišču pri CCC v Teton Na- vim, d« ne želim voditi polemike BHo je vge pdno državnih ko- I tlonal parku. Krušna dežela! « fanatiki, ampak futi is fun. |ukov in mestnih policajev, ki so Tam je 160 kvadratnih milj ve- Prane«« Motz. razganjali otroke na vse strani. činoma gozdov in jezer. NaA od- --! Bil je pravi cirkus. Plakati, ki delek je taboril v krasnem smre- "Revček Andrejček" v Detroitu so nabiti na doteka vrata in tu kovem jtoodu ob malem jezeru, ki se imenuje 8tring Lake. Na deralne vlade. Točka 7. — Verujem v reAitev iz rok privatnih lastnikov pravice do kovanja in reguliranja denarja. Ta pravica naj ae vrne kongresu, kateremu spada. Točka 8. — Verujem, da ena glavnih dolžnosti vladine centralne banke mora biti, da obdrži v stabilnosti a-ne življenjskih potrebščin in poplača dolarske dolgove z dolarji enake vrednosti," Gornje tri točke so m<*nda srce Coughlinovega "socialneKu programa". Te točke pomenijo podržavljenje bankovnega sistema in izdajanja denarja. Navidezno so to zelo radikalne toJke in baA s t4-mi točkami si je "father" Coughlin pridobil največ pristaiev. V naAem prejšnjem članku smo že omenili, da Coughlfnov program ukljuČuje le delno podržavljenje. Coughlin bi podržavil le banke, električni tok, olje, naravni plin in "od Boga dane naturne zaklade", s čimer menda minli razne airovine, vse drugo bi pa pustil privatnim lastnikom in privatnemu izkoriščanju "pod kontrolo vlade". Ce je Coughlin uključil med "od Boga dane naturne zaklade" tudi železno rudo, tedaj bi bila ta ruda federalna last, ampak jeklarne, ki producirajo iz rude jeklo in jeklene izdelke, bi ostale privatna last Ruda je nepotrebna in brez aktualne vrednosti, dokler ni predelana v jeklo In jeklene produkte; zadnji šele imajo vrednost, ker m porabni. Ruda ni kapital, ker ima le potencialno vrednost, jeklo pa j« kapital, kajti jeklo je rezultat tlovrikt-ua d«la, ki ustvarja kapital. Coughlin se ne britfa za s«»cializiranje ali vaaj nacionaliziranje kapitala, ki je temslj modernr civilizacije. Največji in najvažnejši kapital so stroji. Od strojev ravlsi produkcija današnjih potrebščin. Ali Coughlin zahteva nacionaliziranje strojev? Ne, kajti to bi pomenilo popolen konec privatnega kapitalizma. Denar ni kapital. Denar je le sredstvo izmenjave. Z ik-riarjem se zamenjavajo produkti delavcev s produkti farmarjev In narobe. Denar sam na sebi, pa naj bo člato zlato, ni vreden nič. Človek Ima lahko celo goro zlata pa bo umrl od gladu, če ni živeža v bližini. Pra-vo človeško »>og«*tvo je torej živež, obleka, »treha, komfort in orodje (stroji), s katerim s«« pridobiva vse. Vse to naj ostane po "fathro-vem" programu privatna last — le denar mora biti v rokah vlade. Kapital ostane privatna la**t, tod« nI rov i ne bodo pod kontrolo vlade. Staro dejstvo pa je, kdor kontrolira kapital, ta navadno kontrolira tudi vlado, ps naj se vlsda A«« t«ko izvija. To vidimo danes, ko "newdtalska" vlada skuša kontrolirati kapita-liste, s pri vsakem poskusu pade pod njih kontrolo. (•ola dfiiarna reforma ne odpravi kriz«. K to prisililo tovarnarje, da odpro produkcijo? Ali to u | mm i j vse brezposelne de-lavce? Niti najmanj, če tovarnar ne najde tr-ttH t dobičkom — trga trga pa ne bo, če ne bo dovolj stoslulka hn d«i»vr<* — tega zaalužka pa ne bo. dokler »»bstoji siatem privatneuu kapitalu k privatnim /tfofitom — and there are! DetroH, Mieh. — Slovenski di drugod, se glase: "No School , dramski in pevski zbor "Slavec", Today." iPodpisani so po "Uni-zapadni strani se dvigajo visoki odgek in njegovi ^lani so ted Anthracite S:hool Children." vrhovi gora do 18,747 čevljev nad morjem naravnost navcgor, tako da smo bili popoldne ob petih Že v senci. Kar ae tiče dela, nam ni bilo treba trdo delati, hrana pa je bila zelo slaba. Sprva Je bila še nekam primerna, čim bolj pa smo se nagibali k jeaeni, slabša je bila, tako da smo morali večkrat kaj kupiti, če nitmo hoteli biti lačni. Sprevidel pa sem, če bi bilo malo več nadzorstvi nad kuharji, da bi bilo lahko 95 •odstotkov bolje, kajti jestvin so dobili dovolj. Naj omenim, da je pred par sklenili, da uprizorijo na velikonočno nedeljo, dna 21. aprila ob H. pop. v SDD znano igro "Rev-čejk Andreček", ki bo nudila našemu občinstvu (jibilo veselja in tudi ganljivih prizorov. Sedaj bo tu igra pri nas prvič na odru, torej bo nekaj novega za naAe občinstvo Detroita in okolice. Vsebina te igre je vzeta iz kmetakega življenja na Slovenskem. Je petdejanka in dokaj zanimiva. Godi se pri veleposestniku Jeklenu, poštenem in strogem gospodarju, ki je 'posebno pazil na svoji dve hčerki. Kljub temu se ni vse tako zgo- leti J. D. Kockefeller nameraval dilo kot je on mialil. Bil je dokupiti Imenovani park. Več pri- j ber h svojimi posli in z njimi vatnih posestev je že pokupil v delil svojo srečo ter poštenje, bližini parka, potem so pa naši, Posebno se je zanesel na hfip-državnlki še ob času, namero ca Pavla, četudi mu je pozneje preprečili. | delal precej preglavic, kljub te- Od našega taborišča do vho- mu pa ga je imel rad. da v znani Yel.owatone National Revček Andrejček, stari ci- you Vir mimo en sam primer. Iznajdan je nov •troj za obiranje bombaža, ki ober« v enem dnevu toliko kolikor «»beiv sto delavcev v vsej ■rioni. Socialna itoaMica tega stroja je, da je postalo mllljom* ljudi nr|n»trobnih. Nimajo kaj drlati, rw morejo nič zaslužiti in — nič kupiti. Stroj jih jr vrgel iz prisesa produkcije, ampak »troj nam n* |Mr«*huje svojih produktov. jtezultat? Kupcev je tmanjkalo, proizvajanje ««• U|ilM^a več in produkcija je uaUtljrna! Tisoč takih strojev v vseh Industrijah im« enake j»o«lrd!ce. Ali naj drnama reforma kaj pomaga pri tem? Prav nl^. Tudi mi »mo za podrža\ Ijenje bank. <*ienem pa »mo ne lr za podrftavljmje, temveč »orlali-uranje r* |n». v udnii koU,nt.l Park je bilo milj. V poletnih tednih je bilo za nas prosto, kdor je hotel iti v park. Vsako soboto zjutraj so dali dva truka, ki sta nam bila na razpolago do drugega dne zvečer. Okrog 36 ae nas je peljalo, a seboj smo Imeli tudi svojega kuharja in seveda dovolj provijanta za dva dni, tako da nam ni bilo treba potrošiti, če nismo hoteli, niti i>enija. Kdor se zanima za naravne krasote in naravna čuda, je priporočljivo, da o priliki obišče Yellowstone National Park, ki ja last zvezne vlade. Tam so neii-mirni gozdovi, vrelci, gejiirjl, vodopadl, jezera, soteske ali ca-njoni, blatni vulkani in tudi razne redke divje živali. Ta park se nahaja v severno-zapadnem kotu države Wyoming z obronki v Montani in Idahu. Je 65 milj dolg in M milj širok ter meri 3,348 kvadratnih milj. Njega najnižji kraj l(*i 6,0<>0 čevljev nad morjem. Vlada ga je prevzela za svojo last 1. marca 1872. Najbolj slovijo njegovi vodopadl, zvani Ye||ow*tone Falls, ki se nahajajo ob zglavju (irand kanjona In s« smatrajo med navarna čuda Amerike. Končno |H>idravlJam vse čita-telje Prosvete in jim Jtelim vse najboljše! I ji w renče Denuhar, 220 II street. "Fun Is fun" So. I klrago, IH. — Moj odgo-ver v Proavetl southčikaškem Majku. ki se oglaša v A. S., Je izsilil priznanj«, da ga je ie spet "drvgnUo", kakor on pravi, kaj* ti če ga ne bi, bi molčal kot ža-l»a \uh\ lapuhom. Majk namreč napada mojega soproga s tem. ko pravi, da se mu ni trrba skrl» vali za mojim hrbtom. No, če Majk mialf, da sem š<- tako "nazaj s kartami" kakor ona žena K galonom pod poateljo, se zelo moti. Naj mu bo še enkrat po-' vedano, da za svoja dejanja sem odgovorna jat sama in nihče; drugi. ' Majk mi tudi svetuje, naj se primem dela doma. naj skrbim za svoje otroke In naj se nikar ne podajam v Javn< »t. Sveto- trar, ki ima povsod ušesa in oči ■— ko ga boste videli, boste rekli, da je res revček — je več ko deseti brat. Tudi Anže, ki se je prekucnil, ko je šel jagode nabirat, pa je prinesel arnjaka v košari domov, je kampeljc, da kaj. Vreden je, da ga pridete 1111 velikonočno nedeljo pogledat. Vsi hlapci so si prizadevali, da se prikupijo Jeklenovima hčerkama,, Anici in Franici, zato ni nič čudnega, če so ga v svojih prizadevanjih za njuno naklonje-noat tu pa tam po*leno lomili. V šoli za prve štiri razrede je za oskrbnika Edvvard Hudič, ki Ima tri sinove in vsi trije delajo. V lati šoli je neki učitelj, ki ima dva brata in tudi tadva delata v šoli (za druge štiri razrede). Tam ni bilo nobenih posebnih pritožb, le otroci se ne morejo več videti. Ko so otroci po drugih krajih čitali o tukajšnji stavki, so se takoj pričeli pripravljati na štrajk. V Hanover Greenu, kjer so štiri velike srednje šole, so se takoj organizirali za štrajk. V Buttonvvoodu in Breslau-u so šolski otroci paradirali ob osmih zvečer 26. marca in nosili napise: "Strike Tomorrovv". Drugi dan je bilo vne polno državnih kozakov in domačih policajev, ki ho zastrašili otroke in jih razganjali na vse strani — nekatere v šolo, druge domov. Take rabuke in sitnosti še ni bilo v tem kra}u. Voditelji nove rudarske unije «0 še vedno v zaporih okraja Lu-zeme. Na 28. marca je bil bombardiran avtomobil hčere sodnika Valentiena skoraj sredi mesta VVilkes Barreja. Osebe, ki so bije v bližini in so videle eksplozijo. pravijo, da ni tisti čas hodil nikdo okoli avta. Sodnik Viilen-tien, ki je izdal injunkcijo proti stavki In odredil aretacijo unij-skih voditeljev, je že sedem tednov zastražen. Vprašanje je pa, koliko č&sa mu bo ta straža Ženska odriva moškega Ne zato, ker ae je ženska osvobodi L stala bolj moška, temveč zato. keV^JM stal bolj - ženski. To original Jt» > stavil Emst Runemann v svoji ^ H "Pot k matriarhatu" in jo *ku£ ^ H vsaj. podpreti s kopbo drugih trditev ^ Po Runemafinu je bil mož aoočetU idealist* ki 8e ni zmenil za gH nost življenja, junak, romantik Sil vae kar hoiete, v tem slogu. Ženska jJJ tiata, W je na njenih ramah počivala ?J 1 ljenia. ki je delala, se pokorila, dajala moškemu početju malo smehljala ker gajalo. Ji je KnltrtM dcur« John Htrackey, angleški ko-munlat, proti kateremu je vlada opustila izgonako 2e v živalskem svetu je tako. Kdo se no*» Ija kakor pav in razkazuje svoje sijajno Samec seveda dočim je samica neznatna 1 nrth#»ul tifi/n/. ni. a .j. . ,a» "" Igra vsebuje več lepih popevk, AaUMh prizorov in žalostnih I P«*" omeniti, da tisto momentov. Posebno ganljiv je nod» k<> J® M Matika po-Pavlov nastop v 5. dejanju. Na Pokopan, je bila vao noč fcozerttče pridejo tudi (Matija. J1'*4* n» Pokopališču, ker so se Nosan, Janez, pa Ivanka. Jerl:a bo ™<*oče grob bombar- in Matilda ter mnogo drugih. u,ritn T,iko razredne voj-Ker režiru to igro drfcro iikuic-\m tft kr»i videl. mi je kri in meno, ostale so le kosti. 8em Hrvat in poleg angleškega in hrvatskega časopisja či-tam tudi Proaveto, ki je prva za deiavce v Ameriki. Samo treba bi bilo, da bi imela več naročnikov, ker potem bi biir še boljša. Ona nas poučuje in brani pred kapitalisti. Prosveta je vaša lastnina, lastnina Slovenske narodne podporne jednote. Minilo je dve leti, odkar so prišli demokratje na krmilo. Postavili so NRA in "new deal". Dosegli niso nič, le obljube delajo. Danes je še slabše ko prej, saj je že 22 milijonov ljudi na rellfu in izgleda, da jih bo še več, zakaj delo je prestalo. Do marca se je tukaj okrog delalo po tri, štiri in pet dni na teden, ampak zadnje čase ae je skoraj vse ustavilo. Premogovniki obratujejo le po en dan na teden, le toliko, da je glih za unijo, doktorja, rent in elektriko. Ampak treba je tudi krompirja, fižola in žgancev. , , Slabo izgleda. Amerika, ki i-ma toliko milijard, pa taka revščina. Ce bo šlo tako naprej s tem "new dealom", bomo kmalu enaki bajtarjem v starem kraju. Dajejo nam le obljube. Tako bi lahko delal tudi jaz. Tukaj nismo imeli ze deset let dosti snega, vsled Česar je primanjkovalo vode. No, letos jo bomo imeli dosti, ker imamo to zimo veliko snega. Od začetka marca skoraj vsak dan sneži. Pred mojo hišo je osem čevljev snega, tako da pridem lahko po njem na hišo. Nobenih stopnic ne potrebujem. Ko to pišem, je le še nekaj dni do 1. aprila, ko poteče rudarska pogodba. Prišel je čas, ko morajo delavci odpreti oči in dati slovo kompanijskim unijam. Ne poslušajte bosaov. Obrnite ae proč od kompanijakih unij in stopite na ataro pot, na pot avoje laat-ne unije. Vrzite proč »učenjatvo! Bil aem član unije 34 let. Zdaj niaem več, ker aem preatar. Dober aem le še za jesti in pa za zvrniti kakšen kozarček belega ali črnega. Pa naj pri tem ostane, vi pa pustite kompanijske u-nije. Paul Panian. nI igrovodja naš dobroanani rojak Anton Ceanik, smemo z gotovostjo upati, da bo dobro i*, padla, kot je še vsaka, ki jo je on vodil. Preveč bi bilo. da bi človek hotel v podrobnostih opisati v*e prizore in zanimive dogodijaje v igri, zato pa se odločite, da jo pridete pogledat, mi vas pa zagotavljumo, da boste s programom zadovoljni. Vstopnina je dovolj nizka. Zato pa ne pozabite priti v nedeljo 21. aprila ob 3. popoldne v dvorano SOD, Mir h aH Ferlin (447). (tfc* ntarega naseljenca OcMted llutte, Coto. — Krna-lu bom praznoval 40 letnico prihoda v to deželo. Defa nimam in aem tudi brez skrbi radi ojega, ker imam že 64 lot. John D. Kockefeller me je postavil na črno liato že pred 22 leth Dokler m»m bil mlad, me je naziva! z boljševikom, zdaj pa noče imeti nobenega opravka z menoj, ker pravi, da aem prestar. Dobnr Nova «ev jetaka električna centrala v Kharkovu. Volitve Aobdtih odbornikov Waukegan-No. Chicago.—Veliko let že plačujejo Slovenci in Hrvati v tem okraju davke, le malokrat pa ao zastopani v kakšnem uradu. I-eto za letom ao drugorodci imeli avoje zaatopni-ke v raznih mestnih In okrajnih uradih, Uko tudi v šolskih odborih, kateri nadzorujejo osnovne in arednje ljudnke šole. Dne 13. aprila ae bodo vršile zelo važne volitve v našem o-kraju, in sicer volitve za nadaor-nike srednje šole (VVnukegan Tovvnship High School). Sedaj se ninm bo nudila prva prilož-noat, da izvolimo svojega zastopnika v ta važen šolski odbor. Is-brali smo rojaka, ki je agilen pri našem delu v naselbini in se bo gotovo zanimal za napredek šolske vzgoje. Za kandidata v šolski odbor je bil imenovan rojak J oaeph Nemanich. ki je dobro znan v naselbini. Ako postavimo njega v omenjeni urad. bo gotovo v korist rojakom, po-, nebno pa naši šolski mladini. I t"rad šolakega nadzornika ne noai nobenega političnega znaka ali opredeljenem)i in je brezpUč-no delo, kajti v U urad ae volijo le oni, ki želijo služiti v tem jar- j nem uradu v korlat šolske mla-1 dine ter njihove vzgoje. Volitve. 1 kakor I« omenjeno, bodo dne I 13. aprila. Sleherni Slovenec, ki. , «e zanima trn slovenski napn*- i 1 dek v naselbini in za to. da bo naš rojak za*t<»pai nas v šolskem | odboru, naj omenjeni dan stori svojo dolžnost. Jo*eph Z«rr. ne dealistično jajca in jih tudi zelo „raktl! vali. Jelen se ponafta z rogovi. Vuka * iJJ v nekoristnih bojih, ne pa košuta; kokoš U od jutra do večera za zrnom in kadar daka, je storila nekaj zelo realnega I)tJ pa stoji med tem na gnojišču in kikiriki J smisla in koristi. • 1 Pri primitivnih ljudstvih ni nič druj Ženska orje, seje, žanje, kuha in neguje od ke, mož lovi, tigra, pleše, se dela na zborov J važnega in uganja vojne. A tudi drugače tako. Don Kahot se bori z mlini na veter gova Dulcineja krmi med tem prašiče in v nari; Odisej se potepa brez pametnega raz ga po svetu, Penelopa skrbi doma za posest in prede; trubadurji samo pesni kujejo ^ bavajo s turnirji, pijejo vodo, v kateri so kopale njih oboževanke, te pa sedijo mod ti v avojih mračnih sobanah in tko lepo pUtj A vendar so bili moški tisti, ki so ustv« vae, kar imenujemo kulturne vrednote. To pa drugače, od kar vlada trezni kapitalizem, sovraži vae nekoristno početje in romantii nedelavnost. Mož, ki je po avojem notranji bistvu peanik, je zašel pod kolesje strojev, p atal je auženj stvarnega dela, praktična clv zacija lahko prebije brez uatvarjalne kultu Mož je postal po sili razmer trezno, skrbi gospodinjsko in delovno bitje, prevzel je «kri ka ulogo, ki jo je imela prej ženska. Poženi ae je, moških ni več na svetu ali vaaj malo To pa po Runemannovi teoriji bas ženski ugaja. Zenaka koprni vedno po dopolnitven delu aame aebe, po junaku, ki ne dela nič« drugega, nego išče pustolovščine, po umetni ki v svoji gospodarski neproduktivnosti ustv ja kulturo, po fantastu, ki giblje svet, a k« ureja. Kaj bo a svetom, če ne bo na njem, več pravih moških, kakršnih »i ženska želi? Nagon, ki je žensko še vedno prav vodil, je pokazal tudi pravo pot. Moža, ki se je, ženžčil, hoče spraviti nagonsko s sveta s te da aama prevzema njegove aedanje in v biit svoje nekdanje naloge, ženskemu mozu sjiodi pava tako rekoč tla pod nogami s tem, da sama uveljavlja kot zdravnik, odvetnik, kem tovarniški delavec, da prevzema gospodari breme na svoje rame zase in po potrebi za vso družino. Ženska, ki postaja moška, ja torej prav za prav ženska, kakor je vselej. Morda bo tako moža oavobodila u stvarjanje kulturne sposobnosti, zaradi kai ga ljubi. Ženska emancipacija ni nič dni nego stremljenje po emancipaciji moške*« žensko, a tudi v mo*ko korist. Ko bo do« svoj namen, bo prenehala posnemati moAk. kakršen je danes, ženska ae bo spet vrnili svojemu ženakemu ognju, da bo ogreval s« takrat bo spet dovolj moških, ki bodo Ijali svoj ogenj za to, da svet napolnijo 1 govo svetlobo. In tako bo po Runemannovi teoriji na ko vseh koncev apet dobro na svetu. Ce je stvar ko preprosta, ni hudika, da bo ženska nek apet sama orala, sejala, žela, kuhala, otroke govala, moški pa bo med tem na lov hodil, igral, popival, pretepal, ae važnega delal zborovanjih in uganjal vojne . . . Letal« brez posadke Kakor smo že poročali te dni, eksperiit* rajo v Ameriki z letali, ki jih krmarijo 1 b žičnimi valovi z zemlje. Dosedanji !><>skuu potekli zelo ugodno, a ta čas pripravijo v* trebno, za velik polet takšnega letala i*" Franciaca v Honolulu. Stotnik Hegenbtfl izumitelj tega letala, ki ne potrebuje p« je dal čaanikarjem zanimivo izjavo <> »vor delu. Pravi, da ae bo ameriško vojno m zračno brodovje dopolnilo s velikim novih letal 4)rez poaadke. trebuje socialno last in sorialn»» " hočemo, da prinese socialno blagi človeštvu« i * (Nadaljevanje češ n«'kaj dn* 2. APRn±^ Vesti s primo fliuiu kenoa obsojen — »hi^nii «b*>kn radi Jf A te «P*«f ,pr.v* institucije »koro vratih. — Pred krut- "T?;® proti mlademu, . lilrtm-mu mladeniču, d -- VTidimirju Kendi iz Idr,-U .pred izrednim sodi-rSnov^i je hotel lansko obiskati, potem ko je že prej Hom\\ mejo, svoj dom in se z nekim svojim pnjate-pot. Ponoči se je usta-• neki hiti v bližini mesta. n je pa domača hči ovadila Itraj je bila naenkrat hrta [jena. od karabinjerjev. Ko videla, v kakšnem položaju tta se skušala iz tega rešiti pobegniti. Kot poročajo sta g seboj tudi orožje in sta jj prestrašila zasledovalce, da se jima je v resnici po-,lo izmotati se iz zanjke. To-ko sta kasneje-pričela iskati >TO pot. so fašisti ujeli Ken-in ga odpeljali v zapore. Ob-i) je bil na procesu, ki se je 1 v Rimu, kot smo že prej iii, na 15 let ječe. Vendar kar je bi!o že v začetku žaljeno, ni višina kazni, kot ročamo še točno ugotovljeni potrjena. Tako se je kon-pot mladega dijaka, katere-je gnalo hrepenenje po domu io meje in ki se je podal na pot kljub velikanskim, nevar-im. katerim se je s tem iz-tavljal. - Upor zaradi mobilizacije wa, marca 1955. — V neki i blizu Kobarida so italijan-oblaati izvršile aretacije v iki večini mladeničev. Točen k teh aretacij nam prav za * ni znan. Kakor pa se do-va in kakor se širijo goveno bili aretirani fantje, ka-M nameravale italijanske iti poklicati pod orožje in podati v Abesinijo. Ker se vest o nenadni in bližajoči se ni z Abejiirtijo takoj razširi-po vsej deželi, je to izzvalo ivičen strah, posebno pa še našem ljudstvu, ki je svetlo vojno občutilo tudi na Ji koži. Ker so postale itali-oblasti pozorne na to raz-'jenje, so smatrale, da je to < povod za odpor profi moriji in so zato ukrenile vse, bi ga preprečile. Kot ž« o-njeno nam • ni znano, če je »h prišlo do kakega upora in too gotovo s strani italijan-* i> oblasti napačno tolmačeno. »j w bili alarmirani karabi-in vojaštvo. Ti so prišli P/>o s tajnimi policaji gori-kvesture na kraj dozdevnega so takoj pričeli z bcitmi. Aretirali so vse mla-w in jih ti tovornimi avto-Mli i vso naglico odpeljali v tort-. C V"* m uPjrai« in ne ^ lii šli njih mož j« m Kinov i v klanj« "t.-marca I«*«. _ y tem ''«■ razvijajo dogodki okoli a 7. Abesinijo. italijanskega ljud-' -krajno nape- li ženskami, ki še »hko kaj več povedo In c rvo kar jebil0' j« mT mini- r. • mopo- „I(,sar drugega m cenzurira - Vri;"Jn' je bik) I ' vr"t uvoznih arti- ipn Kontroli „ J 22- Jeb. t. I. tudi ^ ' Nazario Sau ■ ' Z| i(, -, (, i h Hal.______ Aink., || . fMr. kjer '"h delavcev n;'J bi gradili lri ulično. Kot pl-kfrHl<» ti in drugi Ciljno v Afrika r,*tovoljno", ker lakote v Italiji ;>ku|ira na to tudi na pro-" »»tert člani, 1 ,r> kmetje, no •U r m,t k obleči «• odi-»jaAkih ajo in *je in o več-vanjih 1« s silo zatrti in povsod skušajo že naprej organizirati s plačanci manifestacij«, da vsaj na ta način zakrijejo prvo sliko. V Cal-tanisetti j* prišlo do sedaj do enega prvih in največjih uporov proti tej vojni in izbruhnila je generalna stavka v žveple-nih rudnikih, kar je ustvarilo v mestu zelo napeto »tanje. Zanimivo je citirati sledeče iz nekega pisma iz Caltanisetti, kjer pravi mati, ki piše svojemu sinu v emigracijo: " "Pišem ti z zamudo, ker je tu pravi pekel že osem dni. Svet se je spremenil kar na mah. Morda ti ne razume* vsega, ker si predaleč. Mojega sina letnika 1911 so klicali v vojno in bi že pred tremi dnevi moral oditi, toda v žveplenih rudnikih so pričeli stavkati in od tedaj dan in noč hodijo molžje in žene na kolodvor in ne puste, da bi njih sinovi odpotovali. Do danes se še ni moglo dobiti kruha in "pa-šte". Trgovine so zaprte. Ne ve se, kako se bo končalo." Te bežne slike iz stare Italije ne povedo sicer vse&a, a podajajo nam lahko v razumeva nje resničnega položaja marši kaj, česar sicer ne bi mogli razu meti niti vedeti. Gradba zasilnih vojaških barak v Tržiču- Trst, februarja 1985. — Z veliko naglico so pričeli prej in j i mesec postavljati v okolici Tržiča zasilne vojaške barake. Ne ve se ali bodo služile kot kasarne ali kot bolnice. Dele, iz katerih grade te barake, dovažajo od nekje v notranjosti. Opaža pa se v zadnjih dneh večje povpraševanje pro hrastovem lesu po nekaterih krajih na Goriškem, kar spravljajo ljudje v zvezo z novimi potrebami za vojaščino. Med ljudmi so se pričele vsled teh novih del širiti najrazličnejše in često zelo razburljive vesti; da so se na abesinski meji že na več krajih spopadli in da je na poti že prvi transport ranjencev, katere naj bi po teh govoricah zdravili v barakah pri Tržiču. Toda te govorice so vsekakor zrasle iz fantazije in so preuranjene. Posledice gospodarskega propada kmetij na Goriškem Gorica, marca 1935. — Znano je, da gre dan za dnem vedno več kmečkih posestev na draž-bo. Toda do sedaj je bila dana možnost posameznikom, bodisi domačinom aH bližnjim sorodnikom, da so odkupili posestvo in ga prepustili prvotnemu lastniku. Izjemo so tvorili le, a še ti ne vedno, italijanski denarni zavodi, ki so kupovali posestva z namenom, da jih nasele z italijanskimi koloni. Seveda so bili ti podpirani od italijanske vlade, ker posestva niso nikoli mogla vračati potrebnih odplačil. V zadnjem času pa so po Goriškem oblasti poostrile postopanje in prepovedale oziroma onemogočile bližnjim sorodnikom kupovati taka posestva Prepoved gre celo tako daleč, da se morajo kmetje izseliti iz vasi, v kateri so dosedaj živeli in se preseliti v kak drug kraj, a še vedno ne k sorodnikom in domačinom. Na ta način hočejo prisiliti, da bi se preselili v notranjost Italije, kjer jim tudi nudijo nekaj zemlje. Namen teh novih odredb pa je več kot jasen. S tem hočejo izrabiti položaj naših ljudi, da bi se vsled gospodarske nuje preselili v Italijo in tako porazgubili in zginili v italijanstvu. Na mesto teh ki bi se morali preseliti v notranjost Italije, pa hočejo na vsak način naseliti Italijane in tako razredčiti Slovence v Julijski Krajini. Praksa je pokazala namreč do sedaj, da so se kljub temu, da »o bili pognani z domov, zadržali še vsi raje na domači zemlji. Kakšne posledic« bo imelo to preseljevanje, če se bo nasilno vršilo še dalje in dosledno, je vprašanje. Kljub vsemu namreč dvomimo v uspeh te nove akcije. ASIMILACIJA SLOVENSKIH OTROK Grahovo dobilo otroAki vrtec Gorica, marca 1986. — Znano italijansko potujčevalno društvo "Italia redenta" je otvorilo dne 4. t. m. otroški vrtec v Grahovem, katerega bodo predvsem posečali otroci slovenskih staršev. Otvoritvi so prisostvovale vse ugledne fašistične osebnosti goriške pokrajine. Ta slavnost se je vršila v pravem fašističnem duhu z godbo, zastavami, blagoslovitvijo in z govori. Nova potujčevalnica v Grahovem bo nosila ime po Josipu Lapajni, ki je kot pilot padel z aeropla-nom.v Furlaniji leta 19S3. Omenjeni je bil po rodu Slovenec doma iz Grahovega, a se je kmalu prodal Italijanom. Postal je tako zagrizen sovražnik našega ljudstva, ga preganjal in mu škodoval, kjer je le mogel. Ljudstvo gra je sovražilo. Kot pa nam je znano, je tudi njegov brat kaj slabo zapisan pri domačinih in je celo nevaren vohun, ki je tudi na Češkem kot tak deloval v korist italijanske države. Tud! o njegovf sestri smo ie večkrat poročali. Ta je bila pri županstvu, kjer je skupno s podešta-tom poneverila večjo vsoto. Oblasti so jo zaradi tega obsodile na tri leta ječe. Posvetitev te po-tujčevalnice poturici Lapajni smatrajo domačini kot navadno izzivanje Od fašističnih oblasti, ne pa kot kakšen vzigled. Oblasti plenijo denar namenjen političnim ujetnikom Trst, marca, 1966. — Ze "In-formazione Italiana" je prinesla pred kratkim vest, da so priče le oblasti strogo izvajati prepo* ved o pošiljanju kakršnihkoli potrebščin in denarja političnim ujetnikom. Znano Je namreč, da Je radi prekršitev te zapovedi posebno sodišče Izreklo že več obsodb. Gre tu za prihranke kmetov in delavcev, ki so liro za liro spravljali in si trgali v teh najbednejših razmerah od ust» da bi lahko poslali svojim, ki so v ječah. Slična vest je prispela pred kratkem iz naših krajev ln nam kaže, pod kakimi nemogočimi okolščinaml žive v prvi vrsti oni, ki so med fašisti slabo zapisani. Gotovo ne vedo nikoli kaj so storili prav in kaj ne, kajti za vsako svoje dejanje so lahko danes aH jutri klicani na odgovor aH celo postavleni pred sodišče. Profanaelja Bazovke Trst, v marcu 1906. — Prvi teden v marcu so na Bazovici ustrelili Viktorja Metlikovca iz Trupla pri Komnu. Metlikovec, kateremu je bilo komaj 23 let, je v avgustu 1934 posilil in ubil devetletno Olgo Suban v nekem gozdu pri Komnu. Dokazan mu je bil enak zločin v letu 1928. Sodišče v Trstu ga je v zadnjem decembru obsodilo na smrt in ker mu je bila prošnja za po-miloščenje odbita, je bila ta mesec obsodba izvršena. Na Bazovici so ga ustrelili v hrbet. Dvajset miličnikov ga je ustrelilo Ta ustrelitev zločinca Metli« kovca na Bazovici je bila aranžirana s posebnim ciljem. Fašisti so nalašč odredili, da se ek-sekucija izvrši na isti način in na istem mestu, kjer so pred štirimi leti ustrelili mladeniče: Marušiča, Bidovca, Miloša in Ubojstva med tuje-rodci Tujerodni belokožci v državi New Yorku so žrtve ubojstva (homicide) v mnogo virfjem razmerju kot tukaj rojeni prebivalci belega plemena. Pri črncih pa je razmerja še hujše, kajti ti tvorijo le en odstotek vsega prebivalstva države New York, dočim deset oseb izmed vsakih sto umorjenih je črnega plemena. Umorjene osebe tujerodnega izvora tvorijo 41 odstotkov vseh žrtev ubojstva, kar je več tuje- kot dvakratno razmerje1 rodnega prebivalstva. Ti podatki itvlrmjo iz študije o umorih, izvedene od J. V. De-Porteja in Elizabethe Pankhurst od zdravstvenega departmen-ta države New York. Ta študija se je raztezala na 37 "coun-ties" v državi New York, iz-ključivši mesto New York, za dobo od 1. 1921 do 1930. Število ubojstev v teh "coun-ties" je znašalo v tem desetletju 1962. Škandinavd pokazujejo najmanjše razmerje, 1.3 na vsakih 100,000 prebivalcev. Za njimi prihajajo turodni Jaele-kožci in Angleži. Črnci imajo najvišje razmerje, namreč 30.4 na vsakih 100,000. Najvišje razmerje izmed tujerodcev imajo Italijani, 21.1. Oni, rojeni v Avstriji, pokazujejo razmerje 16.3, priseljenci iz Rusije 9.7, iz Poljske «.4, iz Ogrske 4, iz Nemčije 3.6. Tujerodcl v splošnem so imeli 7.8 umorov na vsakih 100,000 prebivalcev. Razmerje izmed druge generacije — otrok tujerodcev — je bilo 1.8, kar je le četrtina razmerja izmed tujerodcev. Študija tudi pokazuje, da od vseh umorov v zgornjem delu drtave le eden morilec je bil kasnovan in da 1« eden izmed vsakih 26 morilcev je končal na električnem stolu. Od 388 oseb, obsojenih radi ubojstva, se jih je 281 rodilo v Ameriki in 142 v iribzemstvu. Izmed teh zadnjih je bilo 91 Italijanov. Clanl posadke nekega vlačilnega parnika ob zapadnem obrežju, ki ho zastavkall t«l rtrtvra. za vttje mezde. ugodne primere izmed raznih plemen. Narobe, poudarja, da se it te statistike ne sme skla-pati o "zaželjivih" in "nezaie-lJlvihM elementih v ameriškem prebivalstvu. Kajti kako bi se drugače razlagalo, da razmeji umorov je še mnogo večje v nekaterih južnih državah, kjer je prebivalstvo skoraj izključno tukaj rojeno in anglosaksonskega izvora. FLIS. Vesti iz Jugoslavije O visokem razmerju ubojstev med italijanskim prebivalstvom poročilo pravi: "Večina Italija nov, obsojenih radi ubojstva, ni bila poprej nikdar kaznovana radi kakega zločina. Zato je u-mestno raslagati visoko italijansko razmerje is starokrajske mentalltete, ki Um — kakor pač tudi na amerikanskem Jugu — smatra t upata m umor kot kak čin dolžnosti. Cim je poplačan dolg s krvjo, maščevalec, ako ni zasačen ali pa oproščen, se zopet povrne k življenju mirnega in zakon ubogajočega državljana. Italijani so zredka profesionalni kriminalci. Oni po navadi izvršujejo zločine iz strasti." — Poročilo trdi, da treba pripisati velik del krivde za visoke razmerje ubojstev med Italijani in drugimi tuje-rodci onim elementom izmed tujerodcev, ki si nametajo vlogo vodij in posvetovalcev. Poročilo nikakor ne primerja visokega razmerja ubojstev na tak način, da bi na pravi j slo ne- Valenčiča. Ker je bil Metlikovec Slovenec, so hoteli s tem izenačiti navadnega zločinca s štirimi žrtvami, ki niso zakrivile ničesar drugega, kakor da so politično nasprotovsle fašizmu. Fašistični tisk je na tgo in široko pisal o tej eksckuciji Metli-koves, j^kIa ta profanaeija Bazovice nT pri pametnih ljudeh spremenila mišljenja in Basovi-. ----------------- ca ostane še nadalje morišče [ tostims gg. knezoma Wind1»h Umrl je v Ljubljani znani solastnik Črkoslikarske delavnice Filip Pristou, star 67 let, in u-pokojena učiteljica Ana Petrov-čičeva, ki je poučevala 31 let v Smledniku pri Medvodah. V Podsredi je umrla 80 letna Ana Skerbčeva, v Ljubljani vodja prodajalne Mostne elektrarne Andrej (Jak, v Slov. Konjicah 78 letni posestnik, gostilničar in pek JoAef Stegenšek, v Lokav-cih pri Ljutomeru Franc Stlbler. Prevoz trupla is Amerike je zelo draga zadeva* Tako je v A-meriki umrla žena bogatega izseljenca Ivana Stražičiča in moš je dal prepeljati truplo v Jugoslavijo. Pred 20 dnevi so truplo v krsti vkrcali na parnik v New Yorku in je zdaj dospelo v Trst Za ta del prevoza po morju je plačal Stražičič 200,000 Din. Pleruftkova slika prispela. — Peru«škova slika, ki so jo cleve-landski rojaki darovali Narodni galeriji v Ljubljani in je bMti prejšnji mesec odposlana v Ljubljano, je prispela včeraj, 14. t. m. v Ljubljano. Danes jo bo Na-rodlna galerija dvignila na železnici ter zaboj odprla. O tem bomo še poročali. Zv sporočilo o tej lepi gesti naših rojakov —-prvi je poročal o tem "Slovenec", potom "Jutro" — je bWo sprejeto od javnoati z veseljem. Ob smrti dr. MihsJIa Puptna prinašajo vsi jugoslovanski listi dolge članke o tem rojaku učenjaku. Zlasti poudarjajo staro trxJitev, da je Pupin preko svojega znanca in prijatelja VVilso-na dosegel, da sta blejski in bo hinjski kot ostala Jugoslaviji. Naštevajo tudi, koliko denarja je poslal v domovino za ustanavv 1 Janje raznih društev in fondov ter za zgraditev raznih dobrodelnih zavodov. Njegovo knjigo "Od pastirja do izumitelja" je izdala Vodnikova drutba v slovenskem prevodu prof. dr. Brežnika, ki je pred leti obiskal U»A s podporo Carneglejeve ustanove! Ae imamo knese. — V nekem smrtnem oznanilu oziroma Za-hvsll beremo V nekem ljubljanskem dnevniku tudi t*~le stavek: "Iz globine srca pa se zahvaljujemo |>rav posebno tudi prečsstiti duhovščini, Nj. Hv«t- Johnton in rev* Cough-lin v novem spopadu (Nadaljevanje i 1. utrani.) Ameriki zato, ker Father Cough-lin hoče, da se razširja . . Detroit, Mlch. — Župnik Coughlin je v nedeljo v svojem radijskem govoru odgovoril Johnsonu le na njegov očitek, da pobira desettisoče dolarjev od siromakov, ki so se vpisali v župnikovo "Unijo socialne pravičnosti". Rekel je, da "enaHi očitki prihajajo tudi od boljše-vikov v Rusiji in Mehiki", nakar je vprašal: "Odkod pa Johnso-nova klika dobiva krvavi dšnar? Dobiva ga is okrvavljenih rok Wall streeta" — Coughlin je v tem govoru jionovno napadel "new deal" in se norčeval iz AAA in NRA, rekoč, da obe ti ustanovi je spočela trgovska zbornica v Združenih državah. Nemčija pozvala 580,-000 mladih fantov v obvezno voja-iko službo nedolžnih. I gršftz Skupina brezftonelnih reveže*, ki mo prišli v MeAle*ter. Okla.. šils a plinskimi bombami. Is zahtevali od oMsatl r višanje podpor*, s Jih je polirija rarpr- (NadaljavanJ* a 1. itranl.) bazirati na londonskem paktu in soglašati z načeli Lig« narodov. Predstavniki obeh držav so prepričani o potrebi varnostnega pakta za vzhodno Evropo in medsebojni pomoči, katere cilj pa ne sme biti izolacija katerekoli države, pač pa splošna zaščita. Jz tega razloga sta Poljska in Nemčija povabljeni na sodelovanje v tej akciji, ki nudi najboljšo solucijo obstoječih problemov." Varšava, 1. apr. — Tukaj Jo vse pripravljeno za sprejem angleškega -odposlanca Rdena, ki l>o danes prišel iz Moskv« skušal izvedeti mm«nje vlade o načrtih za rekonstrukcijo R v rope na permanentni mirovni podlagi. Razgovori o teh načrtih se bodo pričeli jutri, nakar bo Kden odpotoval v Prago. Opazovalci situacije pravijo, da bo Kden doživel razočaranje v Varšavi, ako misli, da bo pridobil Poljsko za varnostni pakt /.a vzhodno Evropo, kakršnega Mita Francija in Kusija in katerega je Nemčija že odklonila. Poljska, ki ima dogovor z Nemčijo, noče nič slišati o takem paktu. Ona ne bo podpisala nobenega pakta, s katerim bi s« obvezala, da s« Iki borila, na strani Rusije v slučaju, da *<• nlednjs zaplete v vojno z Nemčijo, ali na alrani Nemčije \ vojni proti Rusiji in Franciji Poljaku s« čuti dovolj močno, da igra odrejeno vlogo v svrop ski politiki na svojo pest. Is tega razloga ne bo sklenila no I »ene kupčij« z Nemčijo, ki bi dovoljevala trsnsporta^ljo nem Ski h čet | »reko njem*gs ozemlja, niti transportaclje ruskega vojaštva, ako Izbruhne krvsvl konflikt med Nemčijo ln Rusi-jo. Poljska je pripravljena podpisati le serijo obojestranskih paktov, ki pa morajo bazirati na realnih odnošsjlh med njo in prlzsdetimi držsvsmf. I Hi na j, t apr /bltžanje med Veliko Britanijo in Sovjetsko unijo, ki J« bilo doseženo ns moskovski konferenci, Je alsr-mlralo avstrijsko vlado. Polu-rsdni list "Reirhs|HHit" prsvl,1 da I »odo Anglija, Pranrlja in Italija v doglednem čsau spo- • znale, kako nevarna lahko po. j atsne kooperacija med njimi in aovjetl. s citati is Stalinovih in Leninovih govorov, s katerimi dokazuj«, ds sovjetska vlada propagira svetovno revolucijo in zna izigravati kapitalistične države drugo proti drugi, da doseže svoj namen. List piše, da je general Ludendorff naredil veliko napako, ko je pomagal Leninu, da s« je vtihotapil v Rusijo v teku svetovne vojne. Ludendorff je sicer dosegel svoj namen, ko je Rusija pustila zaveznike na cedilu, ni pa računal, da bodo plameni revolucije, katere je Lenin zanetil, zajeli tudi Nemčijo In j« bila nevarnost, da jo uničijo. Letalska korporacija kritizira vlado Ohlcago. — United Air Lines Transportation Corp. je naznanilu, da je preteklo leto naredila izgube in sa to j« odgovorna federalna vlada, ker je preklicala |>ogodbe za prevažanj« pošt«. Po poročilu, ki ga je objavil W. A. »Patterson, predsednik letalske korporacije, je imeka korporacija v I. lOttfl fittM.oai čistega profita. Patterson j« dejal, da je korporacija napravila nad milijon dolarjev izgub« v teku devetdesetih dni, ko Je bil prokltc pogodb v veljavi, ,Po tej dobi Je vlada obnovila |>ogodb«, toda določila Je nižje cene za prevažanje pošte In to je odgovorno za nadaljnje izgube, Utopi »t i na vzhodu New Vork. -— Ameriška uto-pustičnu zveza je pričela Iskati privržencev tudi na vzhodu, kjer je bil Izvoljen za predsednika vzhodne divizije Frank L. Psi-mer, znani dclsvskl žurnallst In 1« i ravnatelj tukajšnjega biroja Fe-poljske | dersted Prtssa, Ta organizacija je nekakšen naslednik tehnokratov, ki so pred par leti prodrli na prvo strank meščanskega časopisja. Utopistlčno glltanje Je Izključno vzgojno In na svoj romantičen način propagira odpravo profit-nega sistema. Merriam se zavzel za hiine po§*atnike Hacramento, ('al. (lovorner Merrwiin Je |M»dpisal zakonski načrt, ki določa moratorij za dolgove malih hišnih posestnikov. V smislu novega zakona ue morejo upniki prodati imetja malih hišnih (HiMestnikov na javni drsšhi, čeprav so zaostali s plačili obresti in kapitala. Vrhovno BodiiČe podprlo ohtoibo proti uredniku . Minneapolis, M i mi. — Državno vrhovno sodišče J« isalprlo obtoibo proti R. I). Oamerju, u-redniku rnagasina Minneapolis Lsbor lU»vl«w. na? NaAa resnica je tudi njim potrebna . . . Sedaj oni tega fte ne razumejo, a bliia s« Čas, ko pojdejo z nami ramo ob rami, ko ne bodo korakali več pod zastavo ropa in ubojev, katero jim lat-njivci in zveri prikazujejo za zastavo slave in časti, ko pojdejo pod naiim praporom svobode in bratstva. In za to, da tem prej spoznajo nafto resnico, moramo naprej. Naprej, sodrugi! Zmerom — naprej! Pavlov glas je zvenel trdo, njegove besede so donele v zraku umerjeno in jasno, a množica se je razvalila, drug za drugim so odhajali ljudje na denno in na levo k hiftam in »e naslanjali na plotove. Množica je zavzela obliko klina, njegova ostrina je bil Pavel, in nad njegovo glavo je gorela rdeča delavska zantava. Podobna je bila množica črni ptici —s iiroko razprostrtimi perotmi, pripravljajoči se, da se vzdigne in poleti, a Pavel je bil njen kljun. XXIX. Na koncu ulice je videla mati nizek, «iv plot enolikih ljudi brez obrazov, ki so zapirali izhod na trg. Nad pleči slehernega izmed njih so hladno in tenko blesteli bajoneti. In od vse te tihe. nepremične stene je pihal k delavcem hlad, upiral se je v materine prsi in prodiral v njeno srce. Stisnila se je med množico, tja, kjer so se njeni znanci spred poleg zastave zlivali z neznanimi ljudmi. Krepko se Je z bokom naslonila na visokega, obritega človeka; na eno oko je bil slep, in da vidi, je zasukal glavo. — Kaj hoče*? . . . Čigava ai? . . . — jo je vpraial. — Mati Pavla Vlasova! — je odgovorila ona in noge so ji zatrepetale pod koleni in spodnja ustna se ji je neprostovoljno povesila. •— Aha t — je dejal enooki. — Sodrugi! — je govoril Pavel. — Vse svoje ilve dni moramo naprej — druge poti nimamo! Zapojte! Vse je umolknilo. Prapor se je dvignil in zamišljeno vihra je nad glavmi ljudi se je lagodno pomikal proti sivi steni vojakov. Mati je zatrepetala, zatisnila oči in zastokala. — Pavel, Andrej, Hamjolov in Maziii, ti Atirje so se odtrgali od množice. V zraku je zatrepetal jarkLglas Fjodje Masi na: — Kot žrtve ste pali ... — ja zapel. V usodnem ... boju . . . — so se odzvali gosti, globoki glasovi, ljudje so stopali naprej in nji drobno udarjali na zemljo. In nova pesen se je oglasila, odločno In prepričevalno. — Vse, kar urno mogli, smo dali za ljudstvo ... — s« je vil glas Fjodje . . . — Za svobodo . . . — so v zboru zapeli so- drufftf. — Aha! — je Možici j no vzkliknil nekdo ob strani. — Nagrcdinico pojo, psi .... % —• Lopni ga! —- se je oglasij ra&ljučcn klic. Mati se je s rokami prijela za pr*i, ozrla s«» naokolo in videla, da množica, ki je prej tako gosto napolnjevala ulico, omahuje in gleda, kako odhajajo ljudje s praporom. Za njimi jih je ftlo nekaj desetin, a pri vsakem koraku Je kdo odskočil v stran, kakor da bi bila tla sredi ulice razbeljena in bi žgala podplate. — je oznanjevala — 'Nasilje propade . pesen v ustih Flodje . .. — In ljudstvo vstaja! — mu je uverjeno in grozeče sekundiral zbor silnih glasov. A skozi ubrano melodijo so udarjale tihe besede: — 2e ukazuje . . . — Puško — gor! — je zadonel spred rezek klic. Kakor val so se zamajali bajoneti, nagnili se in iztegnili proti zastavi. — Stopaj! — Zt gredo! — je dejal enooki in z rokami v žepih Široko stopil v stran. Mati je nepremično strmela. Sivi val vojakov se je pomikal po vsej širini ulice. Enakomerno in hladno, noseč pred seboj redek glavnik z bleatečimi, jeklenimi zobmi. S širokimi koraki se je bližala Pavlu in videla, da je Andrej »topil pred Pavla in ga zakril s svojim dolgim telesom. — Hodi poleg mene, sodrug! — je rezko zakričal Pavel. je imel sklenjene na Pavel ga je sunil z pred menoj! Nimaš Andrej je pel, roke hrbtu, glavo zravnano, ramo in znova zavpil: — Poleg mene I Ne pravice! Spred je — zastava! — Narazen! — je s tenkim glasom zavpil droban oficirček in mahal i svojo belo sabljo. Visoko je privzdigoval noge in ne da bi upogiba! kolena, je krepko udarjal s podplati po tleh. Mater so zbodli v oči njegovi svetlo namazani čevlji. . Ob strani in nekoliko vzad za njim je stopal s težkimi koraki visok, obrit človek, s širokimi, sivimi brki, v dolgem sivem, rdeče podloženem plašču in z žoltimi generalskimi portami na širokih hlačah. Kakor Malorus je držal roke na, hrbtu in privzdinlvii goste obrvi je ogledoval Pavla. Mati je opazila neobsežno mnogo, v njenih prsih je nepremično tičal glasen vzklik, ki se je skušal z vsakim vzdihljajem iztrgati; dušil jo je, a ona ga je zadrževala, prijemaje se za prsi. Pehali so jo semintja, majala se je na nogah in drvela naprej brez misli, skoro brez zavesti. Čutila je, da je vzad za njo vse manj ljudi, hladen val se jim Je bližal in Jih razkropil. Vse bolj so se bližali ljudje z rdečo zastavo, gosti verigi sivih ljudi, razločen je bil obraz vojakov — širok, čez vso ulico raztegnjen, popačen obraz — vanj so bile neenakomerno posejane raznobarvne oči, a pred njim so se kruto leKketale tenke ostrine bajonetov. Namer-jeni na prsa ljudi, so rezali in trgali drugega za drugim od množice in jo razkropili, še preden so se jih doteknili. Mati je slišala za sabo stopinje bcžečih. Potrti, nemirni glasovi so kričali: — Narazen, otroci . . . — Vlasov, beži! . . . — Nazaj, Pavluha! \ V ril zastavo vstran, Pavel! — je čemerno dejaf VJtsovščikov. — Daj Jo sem, da Jo »pravim! Z roko je jrtfiffcil za drog, zastava je omahnila nazaj. — Pulti! — je Mkrtfal Pavel. (Dal* pribodajM.) ImmjIs Zajec (Mllnaukee): Moji doživljaji v svetovni vojni (Nadaljevanje.) Popoldne no naAi topovi nekoliko odnehsli in dobili »mo po-vel ji- za naskok na utrdbo. Jaz nrm se stisnil za neko *kaU», a kmalu Je bil pri meni častnik, ki me je vpraAal, če »«nt ranjen. Odgovoril sem, da me nekaj ti-še i v pmih, on Je pa takoj jk>-t<*gnil revolver in dejal, da me bo takoj ustrelil, ako ne odhitim za tn\ariši. Hitro nem bil na nogah in jo udri ta tovariši. Po eni uri plesanja urno do*|M*li do prostora^ ki je bil ograjen z lav dečo žico, toda ograja je bila na več krajih pretrgana; razdejale so Jo granate it naših topov. Slutili »mo, > lečinah iti trupla italijanskih vojakov. Ranjencem nismo utegnili pomagati, ker smo morali In ko sem ne vrnil, *em videl, da se tovariši zvijajo V smrtnih mukah. Jestvlne so bile res zastrupljene; vsi tovariši so umrli ,V pol uri. O tem nem obvestif po-pred lahkimi granatami. Opazili veljnlka. ki pa je rekel. ziciJ, ker se je Italijan ustavil za bližnjim hribom in da je dobil doati topov in municije, katero bo pričel sipa t i na nas, če se mu pokažemo. Naročil nam >e, naj l>omo zelo previdni in pripravljeni na vse. Okrog |K>lnoči Je nekdo suge-stiral. da bi bilo dobro, če bi se (ha napotila nazaj v mesto Hi dobil« nekaj živil, ker nismo dobili večerje tisti večer. Jaz in neki drugi sva se priglasila, da bo\a šla v mesto in tam dobila nekaj koritane moke in potem bonu* skuhali polento za naš oddelek. Napotila sva se proti mestu, ki je še vedno gorelo. V neki hiši sva res dobila M vreče koruzne moke in kuhinjako posodo. Luči nisva imela., ampak svetloba je prihajala od gorečih poslopij in se je dobro videlo. Napravila sva ogenj In pričela kuhati polento, toda potrebovala sva tudi mast, da zabeliva polento Moj to\arU jo je M iskat v hiše, ki št niso gorele, ker je * PB08TETA nisva dobila v tisti, kjer se je kuhala polenta. Ker ae ni takoj vrnil, sem še nadalje brskal in iskal in konč no sem rea naftel zavojček masti. Medtem se je tovariš vrnil praznih rok. Pov«lal sem mu. da je te vse gotovo in nato sva aklenila, da se najprej sama najeva, kar bo ostalo, pa poneseva tovarišema. Začela sv« jesti, a jed je nekam čudno dišala. TovariA je nato pregledal ostalo moko in mast In ugotovH, da je bilo tiato, kar sem smatral za mast, mazilo proti ozeblinam. Vrgla sva stran tisto robo in pričela znovta kuhati polento, s katero sva hotela po-streči drugim, ki so kopeli jarke. Takrat pa so že pričele padati italijanske granate okrog naju. Pustila sva vse skupaj in bežale iz hiše, na katero je kmalu padla granata in jo užgala. Kmalu sva bila pri svojih tovariših, ki so bili veseli, ko so naju zagledali. Potem, ko sva jim povedala, kaj se je zgodilo, da je granata uničila že skoro skuhano polento, so pobesili glave. Bili so žalostni, ker so vedeli, da bodo lačni še naslednji dan, ker so kuharji ostali zadaj. (Dalje prihodnji*.) TUNIKA Anton Ingolič ftgančkovih sanj začetek in konec je bila ne previsoka, a trebušasta tunka (Tunka, tuen-ka, tunja pravijo v Prlekiji leseni posodi za mast—deža, de-žica.) polna masti in vanjo zakopanih klobas in mesa. Že od ipomladi, ko si je pri Sokovih, kamor j« največ hodil na delo, vzel prašička, preko vsega poletja, ko se je od rane zore do poznega mraka potil na sosednjih njivah in svojih štirih ogonih, pa vso jesen globoko v zimo mu je bila misel na tunko nekaj, kar mu je poleti hladilo potno čelo in gasilo žejo vedno suhemu grlu, v dolgih deževnih jesenskih dneh in mrzlih zimskih nočeh pa mu krajšalo čas, šepetajoč mu na ušesa tako skrivnostno lepo, dražeč mu nosnice s preslastnlm vonjem in navdajajoč mu vse telo In vso dušo s tako čudovitim občutjem, da je mnogokrat obstal aredi dela, besede, misli ali molitve in celo sanj in mlasknil z jezikom. Tunka res ni navadna reč! Saj sploh ni reč, marveč stvar, živa stvar! Z vso hišo živi, z vso družino. Tam v kamri veličastna kralj-uje, na zunaj je sicer temna. skoraj črna, a ko odpreš pokrov, se ti od same beline kar zablešči, pogled ti jemlje, v -u-stlh ali želodcu pa ae kar samo od sebe zasmeje. In če požene! vilice v to belino, jih komaj iz-dereš: lepa rdečkasta klobana a li obilen kos svinjine se iprime nanje. Urcžeš si Še kos kruha, in kaj je boljšega, lepšega in slajšega na svetu, če imaš k temu še steklenico vina! Vse je bilo v najlepšem redu: prašiček je rasel !n lepo dorasel, se debelil in se debelih Zganček je določil: dva dni po svečnici. Tudi njegova žena Srakica se je strinjala. .Tistega velikega in za Zganč-ka najpomembnejšega jutra vsega lefa sta zelo zgodaj vstala, se pokrfžala z blagoslovljeno vodo. pokrepila s požirkom žganja, vzela nož, skledo za kri in ku-halniro in. hajd na prašička, ki se naj še tlatf dan izpremeni v mast, klobaae in obilne kose mesa in preseli v tunko. Pomoči nista nikoli proaila nikogar. Čemu? Sama lahko opravita In tudi sama po jenta. Celo sa repek je škoda, da bi zdrknil v tuji ftelo-dec. Zmotila sta še molitvico k sv. Barbari, da bi šlo posreči, in pristopila sta k svinja A dih jima je zastal, kolsta zagledala vratca na steiaj odprta. Cm nekaj hipov, med katerimi nista ničesar videla, slišalo In vedela, pa se divje poženete k svinjaku, zakričlta. a ker so vrata v svinjak preozka za oba hkratu, udarita t rameni v hrastov okvir, še huje »tulite, se zgrudite pred »vinjakom v sneg, v nesledniem hipu spe? planeta ne noge in se vriete proti svi-njaku. spet omahneta v sneg. kričite, hitite in se nekeko drug po tirugem splezite v svinjak. vsega pretipeta in prelš-čete in se seeedete sredi ob zvrnjenem koritu ter obe hkretu zejočeta; čes čas se znova poženete iz svlnjeke. a spet ne moreta vštric ne plan, zeto se is* plazita drug pod drugim, zunaj se dvigneta na noge, preletita ozko dvorišče, obdirjata kočo, pretekneta vrt, preiščeta sadov-njak, pregledete cesto in vse poti, ki vodijo od koče in končno najdeta -prasca v kuhinji, kako preiskuje škafe in se čudi, da mu tako dolgo ne menita, dati zajtrka. V velikem dnervu se 2gančku šele posreči, da zavihti svoj dolgi nož in ga zasadi prašičku v vrat. Ne sicer v pravo mesto, a prašiček po dolgem Času vendar da od sebe toliko krvi, da končno pred njima negiben obleži. Zavlečeta ga v veliko korito in Srakka prinese kropa in ga vli-je nanj. A v tistem trenutku pra-šiček zamiga z uhlji, da Srakici pade od presenečenja in strahu velik prsten lonec iz rok in se £ri priči razbije, Žganček pa od lamega začudenja tako odipre usta, da potem, ko se prašiček dvigne ter se bliskovito zakadi preko dvorišča v sadovnjak, jih širje sploh odpreti ne more. Tako je Zganček tisto leto klal dvakrat, masti, klobas in mesa je vendarle imel samo za eno tunko. Pa kaj zato, da je bila le ena polna! In ta je bila! Oez nekaj dni, ko je bilo vse pospravljeno in ipomito, je stala v kamri tako samozavestno, da je 2gan(ek ni mogel pogledati brez solz tople hvaležnosti do od mrtvih vstalega prašička. Sedaj je bila tunka dvakrat več vredna. Dvakrat živo meso, to bo dajalo življenja in moči njemu, Zgančku, in njej, Srakici! Ni čuda tedaj, da je bila tiste dni koča konec vasi ena sama misel, beseda, vzdih, želja, molitev, eno samo hrepenenje, veselje in življenje, en sam vzklik: Tunka, blažena tunka! Desetkrat, dvajsetkrat na dan jo. je Zganček pogledal, odprl pokrov, potipal in poduhal mast ter se s prstom prepričal o njeni vaebini. Celo ponoči je šel večkrat v kamro in potipal tunko vsaj od zunaj. Sedaj res nista živelasama s Srakico, marveč živeli so trije: Zganček, Tunka in Srakica. Bilo je šesto jutro izza pra-šičkove dvojne smrti in tunkine-ga rojstva, ko je Zganček že na vse zgodaj odšel z veliko leseno žlico v kamro, da zajame masti za žgance. A komaj je odprl vrata, je pretresel kočo silen krik, ki bi moral prašička v dru go zbuditi od mrtvih, da ni bilo tedaj njegovo telo <že razsekano, razrezano, zmleto, spuščeno, deloma snedeno, koža pri usnjarju, mehur napihnjen nad pečjo, oči, parklji in nekatere kosti pa bog-sigavedi kje. - "Tunka. tunka!" Srakica je priskočila in iz-buUila oči. A zaman,—-------- Tunke ni mogla zagledatl. Ni je bilo tam, v kotu, kjer je stala že dvajset let, ne v ostalih treh kotih. Nikjer je ni bilo! Sprva sploh nista nič videla, tudi tunke bi najbrž ne bila, ko bi se tudi zadela vanjo, šele čez neka i časa sta opazila, da so bila czka vratu, ki so vodila iz kuhinje v vrt za hišo, zlomljena. V zmrznjeni zemlji onstran vrta opazila sled kolesa in stopinj. Zganček je B najglobljo bolečine moral spi,znati, da so tatovi i naložili tunko na toligp in jo odpeljali. A kam? Zganček in Srakica sta pe v smrtni grozi pognala ta sledjo, M ju je vodila iz vasi med njive in travnike. A kar nenadoma je je zmanjkalo. »Na takih mestih sta z rokami tipaje iskala dalje. Tu in tam je kdo prišel po cesti in ju začuden vprašal česa Iščeta na cesti. A niti ozreti se nista utegnile, samo brezumno sta ponavljala: 'Tunke. tunke!" V farni cerkvi je zvonilo ic poldne, ko sta se še vedno vlačila po klancih in poteh daleč iz vasi. Nista bila ne žejna ne lačna, mislila sta ssmo nanjo, na tunko. na prelepo, edino in i«e-dej izgubljeno tunko. Končno se je sled vender v loku zeokrenl-le spet proti vesi. A čim bolj ste se približevala hišam, tem tele JI je bilo slediti na močno resvoleni in move . zamrznjeni cesti. A najhuje Je bilo v vasi. Vsakih dvajset korakov je sled zmila na dvorišče najbolj trdnih kmetov Zganček in Srakica sta se osupla izpreševale: tu? A fte ju je kdo nagovoril izpred praga s hrupnim smehom: * 1 "Agenfek,'kaj pa sedaj, ko ho ti Jo odnesli?" -ramud rtet«»«■. Stavkovna straža pred veletrgovino Ohrbach v New Yorku. "Privezal bi si jo bil, privezal, pa bi ti je ne bili sunili!" "Spal bi z njo, Srakico pa pustil v miru, pa bi imel tunko in ženko!" Tako je šlo skozi vas: sam smeh, krohot m škodoželjnost, ko bi se bil Zganček najrajši razjokal od bridkosti. V prvem mraku sta Zganček in Srakica — še vedno sledeč sledi — prišla do svoje koče, a sedaj k prednji strani, ki je zjutraj nista utegnila pregledati. Sled se je prenehala prav pred vežnimi vrati, ob katerih so stale Zgančkove tolige. Torej celo z njegovimi toliga-mi so jo odpeljali, in vsa pot je bila zaman, ker so tunko gotovo kje med potjo vzeli s tolig in jo spravili na varno, tolige pa mu zapeljali pred vežna vrata, in on, Zganček, se je dal speljati na led. Komaj se je obdržal na nogah. Toliko, da je opazil, da so tudi vežna vrata, ki jih ta dan še ni odprl, vlomljena. Odprl jih je še z večjo grozo. Stopinje so vodile skozi vežo in TOREK, 2. APRUj kuhinjo v kamro tikrut tunki, ki je stala Z^F stem kotu kot *e fcL se čudila Zgančku to UJ ste s krikom planil« k ni!t ob njej agrudila. J J Naj je bilo z 2,wk«vt ko že Uko, kot h j, mi^jl M, fe m je po Čudežu nila k njemu kot je ček od mrtvih vstal. Tkfl verovala Srakica. ............................•..........Cl. dr«*l»a ....... •D ............................................fl. a 4«. 5> ............................................Cl. ilrtifttta *« ................................Država ...................... Nov naročnik...,.....................8Ur n-r«čn»li.......... "j TISKARNA S.N.P.J SPREJEMA V8A v tiskarsko obrt spadajoča deli Tiska vabila za veselico in shode, vUitnice, knjigo, koledarje, letake itd. v slovenskem, hnr«J slovaAkem, čtAkem, nemAkem, angleškem jeziku in ^ VODSTVO TISKARNE Al»KUHA na cljm S.N.PJ., DA TISKOVIN K NAKOCA V SVOJI TISKARNI Vaa pojaanila daje vodstvo tlaknn* Cene smerne, anijsko delo prre rrvu Ptiite po informarije na naalev: S.N.P.J. PRINTER 'S 7-5* SO. LAWNDALE A VEM« Telefon Rockwell 4«>4 CHICAGO, ILL. Taa se 4o6e aa UUe tedi vse