Po&TE PAGO CONTRALOR POSTAL No. 2493
SLOVENSKI TEDNIK
- Año IV. No. 180
Uredništvo in upravništvo Calle 25 DE MAYO 722
^Sprejemanje strank vsak dan od 16—19
"el semanario esloveno"
— Cena 16 cent
Naročnina za pol leta $ arg. 3.— celo leto $ 5.—, Inozemstvo Dolar 2.— List izhaja ob sobotah štirikrat mesečno
VPRAŠANJE RAZOROŽITVE
?ajanja v Londonu z a ožjo razorožitveno konferenco, ki naj bi rešila spor med Francijo in Nemčijo
„. tedanja ženevske razoro-^tveiie konference, ki so sc 1 a obnovila koncem pretoka meseca, so se morala, akor znano, odgoditi spričo trdovratnega zadržanja ^emčije, ki je izjavila, da se *°nference ne bo udeležila, «oklcj
ko
se ji ne prizna ena-'Pravnost v pogledu oboro-/ar>ja. Ker prigovarjanja nič zalegla in je bilo ra-* tega izključeno, da bi konica mogla napredovati, jc anRleŠka vlada sklenila pojiti večje države, namreč ra"cijo. Nemčijo, Italijo in, prebiti, tudi severoameriške tU2f ne države na ožjo kon-
ferenco, kjer naj bi se rešila najbolj pereča vprašanja, ki so doslej ovirala delo razoroži tvene konference.
Doslej še niso določili, kje iti kdaj bi se ta ožja konferen ca vršila, po vsej priliki pa se bosta skušali dogovoriti glede vseh važnejših točk. ki so v zvezi z razorožitvijo, predvsem pa glede nemških zahtev, angleška in francoska vlada. Francoski ministrski predsednik bo, kakor napovedujejo, posetil MacDonalda ter z njim razpravljal tudi o novem načrtu za razorožitev, ki so ga v poslednjih tednih izdelali v Parizu.
Samo $ 5 | VESTI 0 NEMIRIH V JUGO
SLAVIJI
stane odslej za celo leto
Slovenski tednik samo $ 3.-
za pol leta POSAMEZNA ŠTEVILKA
10 cen ta voso v
Agredí brezposelnih del a v
cev na angleškem
®Popadi med policijo in demonstranti — Več ranjenih
Pretekli torek se je zbrala
' ^elfastu velika skupina rezP0SQlnih delavcev, ki vPrizorili burne Clje,
rezPoselnostnih podpor. Prišlo
so
demonstra-zahtevajoč povišanje
do
je do resnih spopa-
'v s policijo, ki je navalila delavce najprej s pendre-' a Je pozneje, ko so jo de-^ °Ostranti napadli s kame-Za5e,a st^ljati. Ranje-, ^ bilo šest delavcev, od
berili
Umrl
sta dva tekom noči a v bolnišnici. ,jaj. I)emonstracije so se na-lavJeVale ves dan in so dete/' naskoii]i nekaj trgovin Prevrnili par tramvajev.
tis °llCÍ;ia mobilizirala dva 0(: «»ož ter poslala na uli-
Jl^	X----iiu UH-
kj udi oklopne avtomobile, stl)S° «ele noč krožili po me-
Sk
üvrv°r° ob istem žasu so se
licij8olU razni spopadi med po-m brezposelnimi tudi v kenhaedu Y
cel0 P°Slednjih tednili je za-stVo mec* brezposelnim delav-tegam Vreti in je vlada radi lja ,V hu(üh skrbeh. Pripravka l Velik »eladovni pohod" Po^on. Dolge vrste brez-i2 t.anih bodo prišle 27. t. m. aznib mest v glavno me-
sto.
Da je vprašanje brezposelnosti na Angleškem res zelo hudo, priča dejstvo, da živi danes, tako računajo, 11 milijonov mož, žena in dece, deloma ali izključno le od državnih in občinskih podpor.
GOSPODARSKI POLOŽAJ NEMČIJE
Tudi iz Nemčije prihajajo vesti, ki zatrjujejo, da se je splošni gospodarski položaj te države začel v zadnjem času nekoliko boljšati, in strokovnjaki izražajo mnenje, da je najhujša doba depresije že prestana. V tekstilni, kovinarski ter rudarski industriji je bilo opaziti v preteklem mesecu večjo živahnost. Poživilo se je tudi delovanje borz. Vendar pa se v gospodarskih krogih razmotriva nevarnost, da bi politični zapletljaji u-tegnili škodljivo vplivati na te skromne, a mnogo obetajoče kali gospodarske obnove.
VELIK POŽAR
V Rojdovi na Češkoslovaškem je izbruhnil prejšnjo sredo požar, ki je upepelil preko sto hiš.
Kako nakažete naročnino?
1.	— Osebno v uredništvu vsak dan od 15. do 18. ure razen nedelj in sobot.
2.	— V priporočenem pismu, ki mora biti DOBRO ZAPEČATENO, na naslov: Dirección del SLOVENSKI TEDNIK, Calle 25 de Mayo 722, Buenos Aires.
3.	— če imate na Banco
i
¡ Germánico ali Banco Holandés račun, pišite banki, naj nakaže računu Slovenskega Tednika znesek za naročnino. To je še najbolj varen in najbolj ekonomičen način pošiljanja za rojake, ki žive v notranjosti in ki ne morejo priti osebno do urednika.
ZAČASNI NASLOV SLOVENSKEGA TEDNIKA"
V nekaj dneh bodo novi prostori za naše uredništvo v ul. Cangallo esq. Reconquista gotovi. Za sedaj prosimo cenj. rojake in rojakinje, da naslove vso pošto na nas še vedno na: Dirección del SLOVENSKI TEDNIK, Calle 25 de Mayo 722, Buenos Aires.
VELIKA JAVNA DELA V ALZACIJI
Francoski ministrski predsednik Lebrun je otvoril preteklo nedeljo v Strassburgu prvi del velikega kanala, ki naj bo združil Ren z reko Rhone. V zvezi s sedaj otvor-jenim delom kanala, ki je 6 kilometrov dolg, 150 metrov širok in 12 metrov globok, so se izvršila tudi važna dela, katera bodo olajšala plovbo po Renu, ter so se postavili temelji za velike elektrarne, ki bodo dobavljale elektriško energijo za ves vzhodni del Francije.
Aretacije v Zagrebu
Dunajski dnevnik „Reichs post" je objavil preteklo nedeljo vest, da je v Liki izbruhnila oborožena vstaja, ka tero baje vodijo načelniki hrvaške revolucionarne organizacije ..Ustaši".
List zatrjuje, da so uporniki napadli nekaj orožniških postaj ter zajeli pet orožnikov. Jugoslovenska vlada je baje takoj poslalala proti v-stašeni vojaštvo in žendarme-rijo, oboroženo s strojnicami in manjšimi topovi. Med Splitom in Reko krožijo torpedo-dovke, katerih namen je preprečiti morebitno doba vi j a-nje orožja upornikom.
Podobne vesti so razširili z letaki nekateri pristaši u-staške organizacije, ki žive na Dunaju. Iz drugih virov pa vest n> bila potrjena.
V Zagrebu je policija ar¿ tirala osem voditeljev hrvaških separatistov, ki so obdol-ženi, da so širili med ljudstvo protidržavne letake, ki ščuvajo k uporu. Letaki so se tiskali v tujini in so bili vti-hotapljeni v Jugoslavijo.
DEMENTI
Italijanska uradna novinarska agencija ,,Štefani" javlja, da je neki beograjski list prinesel senzacionalno vest, da je neki podmornik italijanske vojne mornarice izkrcal na jugoslovanski dalmatinski obali nekaj ljudi. A-genciji' „Stefani" odločno izjavlja, da je ta vest izmišljena.
Neurja in poplave v Bosni
Veliki nalivi v vzhodnem delu Bosne so povz^Sčili pretekli teden poplave, ki so naredile mnogo škode posebno v Slatini in Zidinah. Več hiš se je zrušilo in pet oseb je utonilo, mnogo pa jih je bilo ranjenih, ko so se nad njimi zrušili domovi. Oblasti so takoj poslale pomoč v prizadete kraje.
Neurje je trajalo več dni in je zajelo tudi druge kraje. Pri Mostarju je povzročila mnogo škode izredno debela toča; poročila pravijo, da so do 300 gramov težka zrna klestila drevje. Voda je poplavila železniško progo med Užicami in Sarajevim. To je povzročilo, da je neki tovorni vlak skočil s tira ter tako blokiral promet na tej progi.
Pri Bjelovarju je strela vdarila v neki hlev ter povzročila požar. Petdeset volov je poginilo v plamenih.
INCIDENT NA MEJI MED PERUJEM IN EKVADORJEM
Ni se še popolnoma razči- di. Poluradni listi pišejo da
BOJI V CHACU
Posrečeni paragvajski ofenzivi proti boqueronski utrdbi je sledila še cela vrsta napadov proti drugim „fortinora". Bolivijei nimajo posebne sreče in se morajo umikati pred sovražno vojsko.
Poslednji porazi v Chacu so povzročili, da je postal notranji položaj v Boliviji precej napet. Vlada y La Pazu pa menda le še nima namena, da bi popustila v chacovski prav-
stilo napeto ozračje med Pc-rujem in Kolumbijo zaradi obmejenega incidenta pri Le-ticiji, ko že spet naznanja br-zojav, da se je dogodil drug incident na meji z Ekvadorjem. Pri okraju Tumbes sta se spopadli obmejni straži o-beh držav ter se začeli streljati. Ekvadorska vlada je baje že poslala na mejo en bataljon vojakov.
dosedanji boji nič ne pomenijo ter da Bolivija še ni začela prave ofenzive. Baje so se v zadnjem času začele zbirati v Chacu nove bolivijske čete, katere so bodo še ojačile. Bo-livijska vlada namerava najeti nemškega generala Han-sa Kundta, da bi on vodil vojsko v boju proti Paragvaju. General Kundt je že prej živel celih enajst let v Boliviji.

RHEP- - * » «i E
_■_ '" r %
Tftffl □
PRIREDITEV V DRUŠTVENIH PROSTORIH SPD I NA PATERNALU
V nedeljo, dne 23. t. m. se bo vrila v prostorih SPD 1 na Paternalu lepa domača zabava s plesom, ki jo priredi SPD 11 iz ul. Colonia 104. Na zanimivem vzporedu je petje, deklamaeija, kuplet in burka v 3 dejanjih „<5evljar v bolnišnici". Po končanem vzporedu je ples in srečolov. V-stopuina je znižana za člane na samo $ 0.40 za nečlane pa $ 0.80.
Udeležite se, rojaki in rojakinje, te lepe zabave, ki je navsezadnje edino veselje, ki nam ga nudi tujina v teh slabih časih. V domači družbi se človek še najlepše počuti in zabava. Na svidenje torej v nedeljo, dne 23. oktobra.
IZPOPOLNJENI ODBOR
JUGOSLOVENSKEGA PATRONATA
Preteklo nedeljo se je v prostorih Jugoslov. Kluba, ul. Bolivar 1109 vršil izredni občni zbor tukajšnje Jugoslo-venske Zaštite. Udeležba na zboru je bila pičla, vsled česar so sklicatelji skrčili dnevni red samo na volitve, odnos-no izpopolnitev odbora, ki naj pripravi v par mesecih vse potrebno za redni občni zbor, ki naj pretresa vsa važna v-prašanja dnevnega reda.
Enoglasno je bil v nedeljo sestavljen sledeči odbor:
Predsednik: Agustín Gobic; I. podpredsednik: Peter Kebelic; II. podpredsednik: Nikola Hreljač; tajnik: Simo Gjurkovič; blagajnik Sveti-slav Atanackovič; namestnik blagajnika: Angel Veljano-vic; Odborniki: Miguel Pavlic, Aleksander Jovic, Krsta Rusovic, Slavko Galetin, Jura j Bogunovic, Jovan Toško-vič, Dr. Pedro Pandol Tadic; namestniki: Hija Ilič, Ing. Gjukič. Revizorji: Ferdo Ei-senbauer, Toma Mavric, Anton Jurinčic.
F ANI K.ERŠEVAJN, Calle Campana 4675, Villa Devoto, sprejme dekleta in žene, ki pridejo iz Evrope, ali ki so brei službe na hrano in lepo stanovanje. Dobra postrežba.
Slovanska noč"
Nocoj, 15. oktobra, se bo vršila ob 21.30, v dvorani Principe Jorge, Sarmiento 1230, velika vseslovanska zabava, ki ji je komite „Eslavo Americano", organizator zabave, dal privlačno in bajno ime »Slovanska noč". V vseh tukajšnjih slovanskih naselbinah in v buenosaireški javnosti sploh je ta skrbno pripravljena prireditev vzbudila mnogo zanimanja in pričakovati je, da bo primanjkovalo prostora v ogromni in elegantni angleški dvorani, ki bo privabila nocoj prav gotovo vse številne prijatelje Slovenske umetnosti.
Kdor prečita skrbno izbran in nadvse bogat vzpored, ki ga tu spodaj prinašamo, bo danes zvečer težko ostal doma. Škoda le, da visoka vstopnina ni za raztrgane in suhe žepe večine naših rojakov.
Na vzporedu so koncert in kinopredstava:
1. Kvartet „Borodin". 2. Duet „Magaldi-Noda". 3. Né-lida Gianneo, umetnica na harfi, članica prof. ork. društva. 4. Aquiles Romano, violinist. 5. Gloria Veli, operna pevka. 6. Wadin Struckoff, violončelist. 7. Aza Raszado-va, pevka ruskih nar. pesmi. 8. Vicente Manzo, koncertist na gitari. 9. Enrique Muiño, član tuk. drame. 10. Pepe A-rias, član teatra Sarmiento. 11. Mercedes Simone, plesalka, 12. Anton Rozwens, tenor. 13. Marta Pieticova, violini-stinja. 14. Leonid Gigrin, zbor „Ruska krčma".
Kinopredstava: 1. Turistični film „Skozi Češkoslovaško". 2. Šaljivi film. 3. Aktualnosti. 4. „Slovani v Buenos Airesu". 5. »Presenečenje". 6. „Dve besedi Slovanom v Buenos Airesu". 7. „Slovanska šola v Buenos Airesu".
Ob 2 popolnoči bo proglasitev SLOVANSKE LEPOTICE. Nagrada za najlepšo narodno nošo. Med prosto zabavo s plesom bodo balalajke spremljale mnogoštevilne narodne napeve. Trajalo bo do ranega jutra.
Vstopnina: za gornje nad-
stropje za dame in gospode $ 5; za spodnje prostore (dvorana) za gospode $ 3.—; dame $ 2.—.
Na obilno udeležbo vabi vse Slovane v Buenos Airesu komite
ESLAVO AMERICANO
Pismo iz Cordobe
Mesto Cordoba s provinco leži skoro v sredini obširne argentinske zemlje. Zaradi centralne lege se je že mnogokrat mislilo na proglasitev Cordobe za prestolieo republike. Toda temu so se proti-vile tradicije Buenos Airesa in bržkone tudi gotovi interesi.
Cordoba (mesto) šteje po zadnjem ljudskem štetju 230 tisoč prebivalcev in se prav nič ne odlikuje, kakor bi kdo mislil, po krasnih ulicah in širokih avenidali, še manj pa po lepi bližnji okolici, ki je pusta in peščena kot sveta dežela. Glavni del mesta leži v dolini ob umazani reki Rio Primero in nima izhoda po ravni poti, vsled česar se pro-pagandisti za tujski promet nemalo jezijo nad brezbrižnostjo španskih konkvistador-jev, ki niso znali izkoristiti visoke lege mesta. Vsakdo, ki pride v Cordobo, ima vtis, da
je tukaj ljudstvo zelo verno. Po jezuitih so bile zgrajene mnoge stare in razkošne cerkve in samostani, ki bodo še mnoga desetletja pričale o vplivu Jezuitov. Slikoviti Par que Sarmiento in zoološki vrt so edine večje zanimivosti, s katerimi se more ponašati „La Ciudad Monacal", (tako namreč nazivajo Cordobo svobodomiselni ljudje).
Mnogo tujcev privabi v naše mesto pred vsem zdravo subtropično podnebje ter slikovite cordobske Sierre (hribi) ki se dvigajo severoza-padno za mestom. Semkaj se prav radi zatečejo argentinski politiki, hladit svojo vročo kri, drugi denarni ljudje pa vživat svoj „dolce far niente".
Posebno slikovito je umetno jezero Dique San Roque, ki je oddaljeno kakih 40 km od mesta in visi, posebno ko ob deževnem vremenu nara-
ste, kakor Demoklejev fflee nad Cordobo.
Velikega gospodarskega 10
trgovskega pomena je za Cor* ¡ dobo rodovitna poljedelska 10 živinorejska okolica. Vsle^ tega imajo tu še največ iz" gledov za gospodarski napredek ljudje, ki se razumejo »8 mlekarstvo in na živinorej0. Vsa večja industrijska p0^ jetja so pivovarne in par ve likih mlinov, vojaška tov»r na letal in razne železni^ delavnice.
Po šestmesečni suši snl0 končno vendarle prve poml8 danske dni dobili malo blag0 dejnega dežja, ki je rešil "Pe mnogih kmetovalcev, da vsaj zaslužili za vzdržanJe stroškov. Na kak večji d0^1' ček v teh časih itak u¡ >llU
misliti. Kmeta je dež za
sil"
rešil, ampak za nas dela^ce pa še vedno traja huda stt ša. Med nami je revšci08 vsak dan večja, da so mn°S|
že začeli misliti na »ze
len'
I
Kdor ima
a
1)
2)
3)
4)
BLEN0RAG1J0
mora vedeti:
Nič mu ne koristi, da se leči na mesečne obroke, ker mu bolezen tako podaljša.
Ne izplača se mu, da plačno.
se da pregledati brez-
kader", če se razmere v krst kem ne izpremene. Le v varnah se je sedaj na spon»8 nekoliko poživelo, kakor v ko leto ob tem času, sanio je letos manj delavcev zaP° slenih, kot jih je bilo l8"1' Drugje pa vse delo počiv®-
Dragi rojaki! Opisal se«1
_ prav na kratko glavne in
j zanimivejše stvari iz
c be. Po mojem mnenju bi 15 .
I jaleo dobro, da bi se roj8*1
5 oglasili tudi iz ostalih kraj I	y t?'
I velike Argentine, da bomo
deli drug za drugega, spozDa li vse važnejše kraje te v<>|'
ki i* m zap0' . ki
br>"
| ke države in možnosti, tu popolnoma sami nudijo priseljencem, ščeni, nihče se za nas »e
i
5 sceni, nince se za nas
1	ga mnogo. Zato je neobho^0
2	potrebno, da si sami va^ j K 11,,;___________ hnče&
Ne sme dovoliti, da se ga leči z injekcijami, kerj ! boJno pomagamo, če hoc ^ je to zastareli način, ki povzroča komplikacije J ¡ ka;> dose5i in vsaJ za siI°
živeti te slabe čase. Sl°v
ei'
Ne sme upotrebljavati razna zdravila brez zdravniškega prepisa, ker si v nasprotnem slučaju kvari želodec in živce.
Zatecite se na
INSTITUTO MEDICO INTERNACIONAL
BRASIL 923
* I
j ski Tednik imamo na * lago, da si potom njega Ia I menjamo misli, da si sV vL y mo, kaj storiti in kam se 0 I niti, da pridemo do pošte» a vsakdanjega kruha. dragi prijatelji, mojemu M du in poročajte
SLO^1
SKEMU TEDNIKU o ž»v
nju v vašem kraju. To Je še ljudi
like važnosti za naše morajo sedeti v brezdelji
lj*" volt»

nimajo ne sredstev ne ' .
vo-ef
W si"'
ODPRTO
od 10 do 12 in 15 do 21 ure
NIMAMO PRAKTIKANTOV NE BOLNIČARJEV
\

dil, da bi se podali tja bi našli vsaj skromen 28 žek. Dopisujte, bratje >" stre!
Cordoba, oktobra .
Valj»**
SLOVENSKI TEDNIK
Lastnik: Konzorcij SLOVENSKEGA TEDNIKA
Urejuje: PETER ČEBOKLI
^itatelji in cita-teljjice!
Kljub vsem nizkotnim kle-vetam, kljub zahrbtnemu ro-nekaterih samoljub-^ ljudi, ki v imenu bratca in sloge poglabljajo med j^ni razdor, kljub nerazumskemu postopanju tukaj-^jih jugoslovenskih oblasti 111 skrajni brezbrižnosti večini® naših izseljencev, kljub 2i ter ostalim zaprekam in ®viram, s katerimi se mora 0riti sleherno pošteno gla-s«o, ki
se ne obrača po vetru, SLOVENSKI TEDNIK še ži-^ in redno izhaja, ^reko pol leta mu njegovi rotniki prerokujejo sko-^jšnji konec, več ko šest mescev širijo v naselbini neres-^čtie vesti, s katerimi neiz-^rno škodujejo našemu li-Marsikoga so že pregovo-*> naj nam nikar ne pošilja ^očnine, češ da TEDNIK

ne bo več dolgo med ži-
SLOVENSKI TEDNIK pa
v .
21vl In živel bo še mnogo
se let,
Tudi takrat ko se bodo 0rali vsi njegovi nasprotni-1 sramotno umakniti iz jav-*eea življenja, bo TEDNIK ^ najboljšem zdravlju.
Rojaki, rojakinje! SLO-VENSKI TEDNIK bo tudi
^adal
te
je redno izhajal. Veruj-
gočimo vsakemu slovenskemu izseljencu, da je na naš list naročen. Pet pesov letno vsakdo izmed nas lahko žrtvuje za časopis.
Upoštevajte, čitatelji in či-tateljice, dobro voljo naše u-prave in bodite odslej nekoliko bolj točni v vršenju svojih dolžnosti napram našemu listu, napram edinemu slovenskemu glasilu v Argentini, ki pošteno in odločno brani naše pravice v zasužnjeni domovini ter dostojno predstavlja naš mali a žilav in pošten narod v dalj njem tujem svetu.
Pomagajte SLOVENSKEMU TEDNIKU, da se bo večal in stalno boljšal v našo skupno korist in veselje.
in bodite brez skrbi! b0v°lj življenske sile ima, da ^ niogel uspešno še nadalje Jüborati vsem številnim ezkočam in oviram.
^°da mi se ne zadovoljimo 8a,1no s tem, da bo naš list 'etJno izhajal; radi bi videli, a bi se tudi povečal in iz-Jšal. Ampak to ni od nas °^visn0, marveč od vas!
boste redno plačevali ^očnino in se malce bolj ^trudili, da se bo na TED-K naročil tudi vaš prijatelj
«i
Prijateljica, boste videli,
J^šen bo potem SLOVENKI Tednik. Velik in zani-v> da bomo lahko vsi sku-J ^anj ponosni. TJ'
. Mižati
Prava lista je sklenila

^fc sle
z današnjim dnem nano na $ 5 za celo leto, P°1 leta pa na $ 3. Posa-
;en izvod lista bo stal od-
J samo 10 centavosov. Na-smo s tem vse, kar je 0 v naših močeh, da orno-
Pjatiletka
Kakor poročajo iz Moskve, so pretekli ponedeljek otvo-rili ogromno hidroelektrično tovarno ob Dnjepru, predvid-jeno v pjatiletki. Ta nova ruska industrijska naprava je največja izmed vseh, kar jih je te vrste na svetu.
Tovarna se dviga v Dnje-perstroju; tako so sovjeti i-menovali to novo industrijsko središče. O veličini orjaške naprave nam pričajo naslednje številke: Za Dnjeperstroj so izkopali 2 milijona in 300 tisoč kubičnih metrov kamenja, 4 milijone in 400 tisoč kubičnih metrov zemlje, reko so očistili za 4 milijone in 200 tisoč kubičnih metrov; uporabili so 300 tisoč ton cementa, 900 ton razstrelilnih snovi in 100 milijonov kubičnih čevljev lesa.
Velike tovarne, ki bodo v zvezi z novo elektrarno, bodo proizvajale, poleg drugega, 1 milijon in 250 tisoč ton železa, 1 milijon in 400 tisoč ton koksa ter 20 tisoč ton aluminija na leto.
Dnjeperstroj bo zalagal z električno energijo ozemlje, ki meri 70 tisoč kvadratnih milj in ki šteje 16 milijonov prebivalcev.
Vse naprave bodo stale 820 milijonov rubljev oziroma 410 milijonov dolarjev.
SANTOS JE SPET ODPRT PROMETU
Brazilska vlada je odredi-
la, da smejo trgovinske ladje spet pristajati v santoškem pristanišču, ki je bilo za časa revolucije zaprto za promet. Odstranile so se že vse vodne mine, s katerimi so uporniki bili zaprli kanal, ki vodi do mesta.
Prilike v državi Sao Paolo se polagoma spet vračajo v normalnost. Mnogo politikov in vojaškili poveljnikov so odvedli v Rio de Janeiro, kjer se bodo morali zagovarjati pred sodiščem radi revolucije.
Kakor računajo, je stala poslednja revolucija državo Sao Paolo približno 160 tisoč Kontov, t. j. 11 milijonov dolarjev.
SPOPADI V MANDŽURIJI
Glasom nekega uradnega japonskega poročila se je izvršilo v preteklem mesecu na ozemlju nove države Manču-kuo 64 spopadov med japonskimi vojaškimi oddelki in skupinami kitajskih prostovoljcev; v teh bojih je padlo 3.640 Kitajcev, ranjenih pa jih je bilo kakšnih 7.000, do-čim znašajo zgube Japoncev, na podlagi njihovih zagotovil, samo 16 mrtvih in 62 ranjenih.
Hitler jevci in nacionalisti
Nemške stranke se vneto pripravljajo na volilni boj, ki se bo vršil 6. novembra. Posebno živahna je volilna kampanja Hugenbergove nacionalistične stranke, edine opoie von Papenove vlade in nevarne nasprotnice hitlerjevskih fašistov. Občinske volitve, ki so se vršile v poslednjem času v raznih krajih Nemčije, so namreč pokazale, da število Hugenbergovih pristašev močno narašča na škodo fašistične stranke. Pravijo, la je Hitler v hudih skrbeli zaradi bodočih volitev, pa bi rad tako ukrenil, da bi se ne vršile. Njegovi pristaši povzročajo nerede na volilnih shodih drugih strank, predvsem nacionalistične, vendar pa izgleda, da se njihovi načrti ne bodo posrečili; vlada je že izjavila, da bo brezobzirno zatrla sleherno teroristično akcijo.
PENSION ZA ŽENSKE
ženske se sprejmejo na hrano in stanovanje. Lepe zračno sobe. Hrana dobra in na izbero. Telefon in, radio na razpolago. Lepa ugodnost za iskanje služb po telefonu. — Calle San Blas 991. — TJ. T. 59 Paternal 2499.
DOBER PRIJATELJ
je oni ki nudi svojim klijentom tudi v teh kritičnih časih
Varnost in Veliko Korist
obavljajoč vse cenjene naloge z največjo hitrostjo in točnostjo, ob najmanjšem strošku, da si na ta način zagotovi še nadalje
ZAUPANJE
5
katero si je tekom dolgega najkulatnejšega poslovanja pridobil q	obresti plačamo za denar uložen
na uložne knjižice, ki se vsake tri ® mesece pripišejo kapitalu kateri Vam je vsak trenotek na razpolago.
POŠILJAMO denar v vse kraje Vaše domovine, bodisi v Dinarjih, Lirah ali Dolarjih, katere se dostavi na dom prejemnika, brez da bi on trpel kak strošek, a mi Vam pozneje dostavimo njegov lastnoročni podpis.
PAROBRODNE LISTKE dobite pri
nas najceneje. VPRAŠAJTE PISEMNO ALI OSEBNO
v
SLOVENSKEM ODDELKU
Banco Holandés
de la América del Snd
CENTRALA: Bmé. Mitre esq. 25 de Mayo 300, B. As. PODRUŽICA: calle Corrientes 1900, Buenos Aires Uradujemo od Y29 pa do 19. zvečer, ob sobotah do 15.
Na Paternalu
priredi v nedeljo
23. okt. ob 16 url
v prostorih SPD I Trelles y Añasco
lepo domaéo zabavo s plesom
SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO II
Vstopnina za člane cent. 40, za nečlane 80.
NAČRTI NEMŠKIH MO-NARHISTOV
V	poslednjem času se širijo z vedno večjo vztrajnostjo vesti, da so nemški monarhi-sti pripravili načrt, za povra-tek Ilohencollerncev ter za vpostavitev cesarskega prestola. Sedanja vlada namerava baje doseči, da bi Iiinden-burg ob primerni priliki podal ostavko, nakar bi bivšega princa proglasili za regenta. Da bi ne bilo večjih sitnosti, bi se bivši cesar Viljem formalno odpovedal vsem svojim pravicam do nemškega prestola. Pri izvedbi tega protirepublikanskega načrta bi se vlada poslužila policije ter organizacije bivših bojevnikov.
V	ANGLEŠKIH STRAN-
KAH
Največji angleški stranki, konservativna in laburistična, sta imeli pretekle dni svoja redna občna zbora. Konservativci so izrekli popolno zaupnico vbidi, posebno z ozirom na ottawsko konferenco ter na njeno politiko v indijskem vprašanju.
Laburisti so sklenili, med drugim, zahtevati od vlade, naj takoj prične pogajanja za brisanje vojnih dolgov ter reparacij, ter naj odslej ne sprejme več, in naj ne plača, niti enega funta šterlinga na ta račun.
—i----------—-— —
j Diplomirana j
babica
ANA CHARPOVA
v Pragi in Buenos Airesu
Ima dolgoletno prakso v porodnišnici v Pragi in v bolnici Rawson v Buenos
Airesu. Sprejemajo se penzijoni-stke, posebno s kampa. Pomoč pri porodih za
$ 30,— calle COLOMBRES 178
U. T. 62 Mitre 3755 (1 kvadra od Rivadavia)
i
Borba našega kmeta s fašizmom
Povsod je neznosna beda in velika brezposelnost. Delavec strada, kmet pa komaj zmaguje ogromne ^lavke, takse in carine. Dolgovi in davki spravljajo kmeta na boben. Kmet se upira in smatra, da je fašizem povzročitelj vsega gorja. Vzeli so mu šolo, jezik, cerkev, sedaj hočejo še zemljo in skromne pridelke. Borba za obstanek postaja zato vedno bolj ostra. Če vržejo jezik iz cerkve in šole, lahko kmet kljub temu vzgaja deco v rodnem jeziku! Toda kaj naj napravi, če mu vzamejo streho ? Zato so znaki upora vedno bolj vidni in splošni. To velja zlasti za I-stro, ki je v gospodarskem oziru najbolj revna. Znani so razni pohodi na občinske sedeže (Koper, Dekani, Hrpel-je) in demonstracije žena. 0-blastem povzročajo velike skrbi protifašistični letaki, ki v zadnjem času kar preplavljajo našo zemljo. Talco je bilo zlasti 24. maja restresenih po raznih krajih ogromno število letakov, ki so pozivali ljudstvo k uporu. Nekateri računajo, da je bilo razširjenih preko 2,000.000 letakov, ki so bili natisnjeni v nemškem, italijanskem, slovenskem in hrvaškem jeziku. Letaki so dali oblastem mnogo dela. Zanimivo je, da je tedaj telefoniral občinski tajnik iz Doline na kvesturo v Trst: „Municipio di San Dorligo de la Valle é pieno di manifesti-ni: solo a Caresana i carabi-niejri e la milizia hanno trova-to circa 20.000 manifestini..." Ti letaki strašijo oblasti že od marca sem. Značilno pa je, da niso dobile oblasti nikogar pri delu. Tekom dveh mesecev je bilo aretiranih na slepo v teh predelih okrog 2.000 ljudi. Središče tega gibanja so predvsem kraji o-koli Doline, Dekani, Milje, Marezige, Koper, Piran, na Goriškem vsi večji kraji, ter sosednja Furlanija. Z letaki pa je bila zlasti posuta cesta od Trsta do Pulja.
KAKO UBIJA FAŠIZEM NAŠE OTROKE
V Črnem Kalu je fašistična organizacija (starejših) v popolnem razsulu. Večina članov pa je bila prisiljena, da
se vpiše v fašistično stranko, ko so fašistični propagatorji spoznali, da ne dosežejo ničesar z novimi davki in z raznimi prisilnimi dokladami, so sklenili „ubrat" povsem novo
pot. Nekega dne so se pripeljali v vas podesta iz Dekanov, fašistični tajnik, učitelji in učiteljice. Namen tega prihoda je bil, da organizirajo otroke v Balilla in Avan-gvardio. Načrt pa je popolnoma propadel.
Ko je domača učiteljica zbrala vse šolske otroke, so jili začeli z lepimi obljubami vabiti v Balillo: jim obljubljali lepe obleke, čeveljčke
itd. Toda otroci se s tem niso dali preslepiti. Nato so začeli postopati kot farizeji in vsiljevati otrokom denar. Denar je delil podesta.
Neki deklici iz Zoreta je dal 150 lir, nekemu dečku iz Predloke 100 lir, drugemu iz Kortin (Podčrnega kala) zopet 100 lir. Otroci pa so o-stali zvesti svojemu rodu kljub zapeljavanju in nasilju. Sestanek fašističnih pustolovcev je končal s popolnim neuspehom. Črni kal je in bo ostal zvest svoji grudi.
IZ MEKSIKA
Razburjenost, ki se je bila polastila meksikanskih repu-
Hočete dobro jesti in piti?
Pridite v
RESTAURANT 0S0RI0
Našli boste tudi prijetno domačo družbo. — Prostori popolnoma preurejeni in primerni za bankete in gostije. — CENE ZMERNE. — Prenočišče 70 cent.
Priporoča se lastnik:
EMIL ŽIVEC
Calle OSORIO 5085	Buenos Aires
blikanskih krogov zaradi po-sledje papeževe enciklike, se je sedaj, po neprostovoljnem odhodu papeževega odposlanca nadškofa Ruiza, že skoraj polegla. Izgleda, da si vladni krogi nikakor nočejo spet na-
Velika Klinika S pee i a I i stov
Buenosaireške In pariške univerze
Za dosego popolnega zdravljenja s kolikor mogoče malimi stroški, pregledujemo svoje bolnike z X žarki in jim podarimo zdravila
KAP AVIC0
Reakcija Wassermann
Lečenje s pomočjo elektrike, ki skrajša zdravljenje
REVMAT1ZEM
in komplikacije zdravimo brez bolečin
SYFILIS 606 - 914
Bolezni členkov, srčne napake, splošna onemoglost, Arteriosklerozis
ŽELODČNE BOLEZNI
Povračanje, bolečine, kisline, rane, slaba prebava
ČREVESNE
Krči, zapeka, šibkost BOLEZNI GRLA, UŠESNE, OČESNE in NOSNE
X ŽARKI - ULTRAVIOLETNI ŽARKI DIATHERMIA - VISOKA NAPETOST
1017-Sarmiento-1017
Pregled SAMO $ 3.-
Od 10 do 12 in od 14 do 21 ure
kopati novih sitnosti s
pre;
hudo reakcijo. Pred neka.3 dnevi so bili aretirali meksl kanskega nadškofa Diaza, ko so ugotovili, da je vpisa° v seznam duhovnikov, ki s*®6 jo vršiti svojo službo na °zeia lju republike, so ga spet
v
pustili. Kakor znano, Je Meksiku po zakonu
določe»3'
koliko svečenikov sme i"ictl vsaka občina. Za glavno ,ne sto in okolico je njih štcvi0 omejeno na pet in dvajset-PEVKAM SPD I V nedeljo, 16. t. m. se vrs« pevske vaje za ženske toČD° ob 16. uri.
Pevovodja
ZOBOZDRAVNICA
Dra. Dora Samoilovic de Falicov in Feliks Falicov ^
Sprejemata od 10. do 1-" in od 15. do 20 ure-Donato Alvarez 2181 U. T. 59 - 1723 Directorio 1347
V DAR DOBITE
na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 $, lepo sliko v barvah. X Atelje SAVA JOVANOVIČ, F. Quiroga 1267, Dock Sud
VAŽNO!
Za vse izseljence mošk® in ženske, ki želijo Pre" skrbeti se z dobrimi stvarmi in z dobro obleko mal denar. Pri tvrdki "Astra", Córdoba 901 vdo-bite z druge roke in«^ brem stanja briljantn«! biserne, zlate in srebrn® nakite; umetniške slik«» kipe, porcelano, kristale h t. d. Moške in ženske bleke, svilene in iz blag»i večerne in promenadne bleke, kožuhe, suknje garniture i. t. d.. Zalog» moških oblek in delavnic»1
Velika —-.... novost
V barvarni (tintoreriJ*) "Belga", Córdoba 901, se® otvoril krojaški °dde' lek, ki izdeluje po najmodernejšem kroju obleke suknje iz najboljšega a51* gleškega blaga. V tej n»°* derni barvarni morete Pobarvati in očistiti obleke sov, tako da izgledajo kot in drugo stvari za par Pe' nove. Obiščite na vsak «** čin podjetje, kar vam 1,0 gotovo v veliko korist.
LASTNIK OBEH PODJETIJ:
TOŠKOVI6 JO VAN OSTOl<5
društvene vesti in dopisi
ŠE NEKAJ O ZADNJI PRI-
REDITVI SPD I
Prejeli smo od g. Josipa Živca pričujoče vrstice o zadnji prireditvi Slovenskega prosvetnega društva I, ki jih prav radi prinašamo, prepričani, da so dobre in stvarne kritike za izpopolnjevanje in boljšanje naših diletantskili odrov potrebne tf'r zdravemu razvoju naših prosvetnih organizacij zelo koristne.
Tudi v nedeljo, dne 2. t. m., ko bi dvorana XX Setiembre morala biti polna, je bila udeležba na prireditvi SPD I pičla. Čeravno je to za požrtvovalne društve-nike precej nevesel dokaz, da ni-nia naše ljudstvo preveč zanimanja do napredka in izobrazbe, naj vseeno ne plaši pridne pevce in marljive člane dramskega odseka. Ko bodo prireditelji pokazali našemu občinstvu to kar želi videti, bo zanimanje za prireditve samo oživelo in dvorane bodo spet napolnjene do zadnjega kotička.
Z igro "Dom" je napravilo društvo korak naprej. Opaziti je bilo, da so so vsi igralci skrbno pripravili za to prireditev. Naloga je bila težka, kajti klasična igra "Dom", ki je vzeta iz našega življenja na kmetih, je trd oreh za vse diletantske odre.
Dramski odsek je to pot pokazal, da z dobro voljo se marsikaj da napraviti. Režija je bila v dobrih rokah. Vloge so bile dobro razdeljene. Oder je bil, vkljub težkočam, na katerih trpe vse naše igre, primeren. Tudi maske so odgovarjale.' Prvo in drugo dejanje sta bila jako dobro podana, dočim se mi je zdelo tretjo, posebno pa četrto preveč mrtvo. To pa največ zaradi tega, ker gledajo igralci vse preveč na sebe in občinstvo. Če hoče igralec dobro podati svojo vlogo, so mora v njo popolnoma vživeti. Ničesar drugega ne sme videti in čutiti, kot vlogo oziroma občutke osebe jo na odru, ki predstavlja.
Mirko Merkuža nam je kot režiser in igralec v vlogi Tineta pokazal svojo nedarjenost. On je močan steber, na katerega je društvo lahko ponosno. Tudi Kacin je igral dobro Mirkota, le študenta ni dobro razumel; v njegovi življenski brezbrižnosti je manjkala energija. Angelo je g. Zlobec podala jako dobro. Ona je na odru z dušo in telesom. Prav dobro se je vživela v svojo vlogo. Ana (g. Lojkova) je svojo nehvaležno vlogo dobro igrala; njene naravne geste so v takšnih vlogah zelo primerne in vredne polivale. Vlogo krčmarja je tov. Metlikovec podal zadovoljivo. Brez dvoma bi bilo boljše, če bi
se bil bolj vživel v svojo vlogo in se bolj primerno oblekel. Njegova obleka res ni bila na mestu.
Najboljše od vseh pa je bila po moje mmnenju podana vloga strica Toneta. Stane Rijavec je dober karakteron igralec in kličem mu, le tako naprej, občinstvo ti bo hvaležno! Ostali igralci so rešili svojo nalogo kot je pač bilo v njihovih močeh. Vsi so pripomogli na lepem moralnem uspehu zadnje prireditve. Eno stvar pa treba igralcem najtopleje priporočati: drugič bo treba malce več paziti na pravilno izgovorjavo.
Vse pevske točke so bile dobro izvajane. Najboljši dokaz, da so občinstvu ugajale, je bilo navdušeno odobravanje in dolgotrajno ploskanje po vsaki pesmi. Neu-trudljivemu pevovodji Trebštetu treba čestitati.
Joško živec.
POMLAD IN DOM
Vedno se spominjam na dom. Danes mnogo bolj, ko vidim tu pa tam kakšno cvetočo drevo in cvetlice, oznanjajoče pomlad. V naših srcih in dušah skoro ne čutimo prebujenja narave. V tujini je pomlad bolj mrzla, niti senca ni tistih prekrasnili majnikov, ki smo jih priživeli v domovini.
Haldno nas boža na tuji zemlji pomladansko solnce. Kje je radost in veselje? kje zelene tra-tiee in livade, po katerih smo tako veselo prepevale? Nič ni čuti veBclih ptičic, ki so v logu oznanjale vstajenje prelepe narave iz zimskega spanja. Pa tudi veselega kričanja igrajočih se otrok na gričkih in kraj žuborečih potokov ni čuti. Velikomestni šum in ropot prevpijeta vse: sivo zidovje ogromnih palač ne dajo, da bi mogli čuti nebeške melodije prebujajoče sa narave in se nasrkati oživljajočega in po vijolicah dišečega svežega zraku.
Ostal nam je samo še spomin na lepe čase, ki so za nami, spomin na pomladansko veselje in radost, ko se je po poljih in livadah razlegala naša divna pesem, dokler ni prišel na našo zemljo lakomni tujec, ki je prinesel s seboj nesrečo, bedo, trple-nje in nas pognal z rodne grude v daljnjo tujino za kruhom in mirom.
In našli smo tu sicer malo sko-rjico kruha, toda miru in sreče' ne bo, dokler bodo morali naši v domovini prenašati perverznosti brezsrčnega tujca.
Pomlad v tujini nam prinaša spomine na lepše čase, zato nas ne more navdahniti z optimizmom, marveč samo povečati našo domotožje, da bi najrajši kar na ves glas zavpili:
"Oh domovina, kje si, kje mati
Za nakazila in izplačila
v angliških funtih :
na vsa mesta in kraje Jugoslavije, Češkoslovaške in Julijske Krajine
ter na vse države celega sveta, obrnite se na
BANCO DE LONDRES
Y AMERICA DEL SUD
Najstarejša banka, katere samo ime pomeni že
VARNOST in RESNOST
Osrednji zavod: 6, 7 in 8, Tokenhouse Yard, London Buenos Aires: Bartolomé Mitre 399 esq., Reconquista Mendoza, Paraná, Posadas, Rosario, Santa Fe, Tres Arroyos, Tucumán in Asunción.
Rosario: calle San Martin 849 y Salta 2809-13 Podružnice: Azul, Bahía Blanca, Concordia, Córdoba,
rodna si, kje planine ste cvetoče in gozdovi, kje šumenje bistrih je voda! Bog ve, al bomo še kedaj videli te..."
Paula špacapan, članica SPD I
STARŠEM V TUJINI
Zelo redki so dopisi iz našega kraja, kakor sploh skoro iz vseh mest v notranjosti Argentine. Vse premalo se zanimamo za naš časopis, ker se ne zavedamo velikih koristi skupnega složneda acia in mišljenja v tujem svetu. Ce si sami medsebojno ne bomo pomagali, nam tudi drugi ne bodo. In da si lahko pojdemo bratsko ne roko, je neobhodno potrebno, da vemo eden za drugega, da si potožimo svoje težave in skupno poiščemo pota in vire, ki nam bodo najlažje in najstvarneja o-mogočili priti do našega skupnega cilja, ki je in ostane: delati
pošteno in zaslužiti.
* *
*
Nedavno je pisal SLOVENSKI TEDNIK, da ima SPD na Pater-nalu na razpolago šolske knjige. Pisal sem TEDNIKU in v par dneh mi je društvo poslalo zaže-ljene knjige, ki sem jih poklonil hčerki mojega hišnega gospodarja, ker sem videl dobro voljo zavednih staršev, ki hočejo, da bi njihova deea govorila materinski jezik. To je, žalibog, med našimi priseljenci redek in časten slučaj, zakaj prav mnogokrat som videl, da se nekateri presneto malo brigajo, če bo njihov otrok govoril slovenski ali ne. Smejejo so in se ponašajo, kadar jim lastno dete odgovarja v tujem jeziku. Nisem proti temu, da bi morali otroci naših izseljencev govoriti samo naš jezik, ampak ne morem pa razumeti, kako morejo starši dopustiti, da govore samo tuj jezik. Kaj proečejo svojim v domovini, kadar se bodo vrnili ali pa šli na obsik, če se ne bodo mogli z otroci niti pogovarjati? Kaj ne bo to sramotno za takšne starše? Mnogi se bodo izgovarjali, da ni bilo slovenskih šol in učiteljev v Argentini. To je resnično, ampak ni dovolj tehten izgovor. Jaz sem končal šolo pred približno 21 leti in mnogo več se spominjam na to, kar so me starši naučili, kot pa učitelj in učiteljica. Zato bom vedno in povsod trdil, da sta prva in najboljša učitelja oče in mati. Brez njihovega sodelovanja šola ne more mnogo doseči pri otrokih. Na vas, dragi starši, samo na vas leži, če bodo vaši otroci razumeli in govorili vaš jezik. Učite jih, da se ne boste na stara leta kesali, ko se boste morali ločiti od njih in jim ne boste mogli niti spisati par vrstic, ker ne bodo razumeli vašega jezika.
Rojaki in rojakinje, matere in očetje, no zamerite mojim iskrenim besedam, ker njih namen in žaliti nobenega nego samo vzbuditi med vami malce več spoštovanja do slovenskega jezika ir slovenske matere. Zdravo!
Naročnik TEDNIKA
Bahía Blanca, oktobra 1932.
"La Favorita"
Novoporočenci bodo našli pri nas prav gotovo najboljšo postrežbo po neverjetno nizkih cenah za umetniške slike. Elegantne poročne obleke z vencem, tulom in vsemi pritiklinami brezplačno na razpolago. Darujemo povečavo. Naročnikom „Tednika" poseben popust. Ugodne zveze s tramvajem 49 in 83; om-nibusi »Flores", „Plaza Italia" štev. 13, 15, 43, 54, 70, 101 vozijo mimo. 12 slik za $ 4,— PAULINA BRUSI-LOVSKA, calle Varela 1201.
Dr. J. H A H N j
ŽENSKE BOLEZNI — BELI TOK — NEREDNO PE- ♦ RILO, BOLEZNI MATERNICE, JAJČNIKA, MOŠKE ♦ BOLEZNI: GONOREJA. ANALIZA KRVI IN ORINE. ♦ SIFILIS — KRVNE BOLEZNI;
Tucumán 2729. esq. Pueyrredónt
U. T. 47 Cuyo 7601 Sprejema od 3 do 8 zvečer. Ob nedeljah od &—11. NIZKE CENE
in našim tamošnjim prijateljem.
Sledečim c-enj. naročnikom in naročnicam se najlepše zahvalu-jemo za nakazila:
Josip Jazbec do 30. VI. 1933. Planišček Ljudmila do 30. IX. 1933. Keržič Tomaž do koncem 1. 1932. Lupin Ivan do 30. VI. 1933. Batagelj Janko do 30. X. 1933. Počivalnik Joža do koncem 1.
1932.	Bizjak Josip do 30. VI. 1933 Vladimira Grozdana do 31. VII.
1933.	Stok Andrej do 31. VIII 1933. živec Venceslav do 30. IX. 1933. Ana Jug do 30. VIII. 1933. Batagelj Josip do 30. IX. 1933. Skubin Ivan do 30. IX. 1933. Koren Josip do 30. IX. 1933.
Listnica uprave
Kurinčič Franc, Cordoba: Tvoje prijateljske in stvarne nasvete vzeli na znanje. Upoštevali jih bomo, v koliko nam bo mogoče. Naša največja želja je, ustreči vsem čitateljem, zato smo hvaležni vsakemu svojemu prijetlju, ki pride s kakšnim treznim predlogom ali nasvetom. Ostalo v pismu. Zdravo!
Vidič Ivan: List smo poslali. Denar pošljite v dobro zapečatenem priporočnem pismu na naslov: S. T. calle 25 de Mayo 722, Buenos Aires. Pozdrav.
Murgelj Franc: Borno prav radi počakali in upamo, da boste odslej prejemali list bolj redno. Se priporočamo.
Boškovic Jože: Vodnikovih knjig letos ne borno naročili. Hvala lepa za dopis. Pozdrav Vam
I JURIDIČNI K0NZULT0RU ¡
Advokat
Dr. LORENZO SARELLI
CONTADOR NACIONAL
Daje brezplačne nasvete, v vse kraje države
1 Administrativne prošnje, vse sodne, trgovske in lcon- j 1 zularne zadeve, posredovanja pri oblastih, interven- gj odškodninah itd.
Razširjajte SLOVENSKI
TEDNIK
cije, obrambe pri likvidacijah, penzijah,
L A V A L L E 1514
al
LARORATORIJ U ANALIZE Dr. German Schwartz
Analize krvi; Wassermann, Widal, Urina, Pljunkov, Ultromikroskopin i. t. d. — Vseh vrst cepljenja
CALLE POZOS 170	BUENOS AIRES
INSTITUTO MEDICO
CALLAO
Direktor: Dr. LUIS N. RENOULIN Stranke sprejemajo specialisti
SPOLNE BOLEZNI: Prostatis, vnetja, kapavica, Analize za ugotovitev ozdravljenja od kapavice. BLENORRAGIA — Abona po $ 20 mesečno. SIFILIS — Moderno zdravljenje. * KOŽNE: Izpadanje las, lišaji. ŽIVČNE: Nespanje, omotica, glavobol. PLJUČNE: Bronkitis, kašelj, naduha, jetika. REVMATIČNE in OBISTNE: Kila, zbadanje. ŽELODČNE: Bolečine, kislina, razširjenje, rane in povračanje.
OSLABELOST: Uspešno zdravljenje z injekcijami. ŽENSKE: Bolestno čiščenje. Jajčnika. Beli tok. čnika. Beli tok.
PRVI PREGLED BREZPLAČNO ZMERNE CENE — ZA SLOVENCE POPUST GOVORIMO SLOVENSKO Urnik: od 10. do 12. in od 15. do 21. Ob nedeljah in praznikih od 10. do 12.
Ulica CALLAO 339
Í3
DOCK SUD
(¡Prov. Buenos Ares) Calle Facundo Quroga 1441
nasproti komisarije EDINA NAŠA SLOVANSKA LEKARNA
Pojasnilo o vašem zdravju lahko dobite osebno ali pismeno v moji lekarni.
Franjo Huspaur
GRAFOLOG
svetonega slovesa vam opiše na. tančno vaš značaj, vam pove v«-šo bodočnost in preteklost. Pošljite nekoliko lastnoročno napi. sanili . vrstic ter navedite vaio starost spol, in stau (oženjon,
neoženjen). Pišete lahko v slovenskem, španskem, francoskem ali nemškem jeziku. Dopise, katerim je treba priložiti 1 peso in znamko za 10 cent. za odgovor, naslovite na:
A. HOČEVAR
Dr. MILOSLAVICH
diplomiran na univerzah v Buenos Airesu, Berlinu in Dunaju SPECIJALISTA ZA SPOLNE BOLEZNE, KAPA-VEG (TK1PER), SIFILIS IN KOŽNE BOLEZNI Sprejema osebno brez asistentov. — Zdravljenje garantirano. — Zdravilna elektrika. — Ultravijoletni žarki. — Zdravljenje na abonament NOVI NASLOV:
TALC A 11 H A IV O 1025
med CHARCAS in SANTA FE
Sprejemanje bolnikov od 8. do 10. in od 3. do 7. (prej Lavalle 310)
DELAVEC
Veliki zavod RAMOS MEJiA
ZDRAVNIKI SPECIJALISTI
ANALIZE urina brozplačno. Analize krvi. Popolno moderno zdravljenje.
SIFILIS v vseh oblikah, Popolno zdravljenje na podlagi krvne analizo (914).
KOŽA: Kronični izpahi, mozoljčki. Izpadanje las. Ultravio-letni žarki.
ZLATO ŽILO: zdravimo brez operacije in bolečin.
SPOLNA SIBKOST: Hitra regcnaracija po prof. Cicarelliju.
ŽIVČNE BOLEZNI: Nevrastenja, izguba spomina in šibkost.
REVMATIZEM: kila, naduha, gota. Šibkost srca zdravimo po modernem nemškem načinu.
PLJUČA: Kašelj, šibka pljuča.
ŽELODEC: upadel, raširjeni, kisline, težka prebava, bruhanje, rane.
ČREVA: colitis, razširjenje, kronična zapeka.
GRLO, NOS, USESA: vnetje, polipi: brez operacije in bolečin.
ŽENSKE BOLEZNI: maternica, jajčnika, neredno čiščenje.
Naš zavod s svojimi modernimi napravami in z izvrstnimi SPECIALISTI je edini te vrste v Argentini. — Lečenje zajamčeno. — Plačilni pogoji dobri
GOVORI SE SLOVENSKO
Plaza Once Rivadavia 3070
Od 9—21 ob nedeljah od 3—12
Če se vam je zgodila nesreča na delu, ima-á te po zakonu določeno odškodnino. ¡¡1 Obrnite se v vsakem slučaju na
Odvetniško pisarno
¡I TOMAS MAS0TTA
i j SAN MARTIN 492	Bs. Aires
U. T. 31 - 2975
11 Informacije brezplačno in v vašem jeziku. Delavci v natranjosti države, zahtevajte informacije po poŠti Uradne ure od 10 do 12 in od 14 do 18.
Kmečki pohodi v Istri
Tekom zadnjih mesecev se je položaj v Istri izredno poostril. Istro, ki je bila v gospodarskem oziru že pred vojno zanemarjena, je prive-del fašizem na rob prepada. Kmet čuti, da je izkoriščan do skrajnosti. Življenje je postalo le še neznosno breme!
Za to kratko dobo so značilni enotni kmečki nastopi. Kmet se organizira in si skuša sani pomagati. O teh dogodkih je že poročalo časopisje, vendar pa je v obliki kronike in brez navedbe važnejših momentov. Nujno in nadvse važno pa je, da raz-motrivamo take dogodke v : zvezi s posameznimi okolišči- ' nami, da si ustvarimo glede bodočnosti čim močnejšo sliko.
V sredini junija se je zbralo v okolici Kopra čez 400 kmetov, ki so kmalu nato prišli v Koper v strnjenih vrstah. Postavili so se pred občinsko hišo in zahtevali podesta ta. Ta pa se je ustrašil in sporočil podtajniku, da je bolan. Množica pa se ni ho-
[JURIDIČMITUDI "SLA VIS'ri
Ravnatelj: dr. PEDRO PANDOL TADIČ
Tri odvetniki in štiri prokuratorji oskrbujejo civilne, trgovske in kriminalne zadeve. Prevajatelji vseh slovanskih jezikov
SARMIENTO 1011, 5. nadstr.
! I
U. T. 35 Lib. 0406 X
RUENOS AIRES	!
hrano in § stanovanje |
1 sprejema možke, ženske jj in poročence.
1 Klijentom, zlasti žen- jj 1 skam in matrimonjom, ¡¡ 1 preákrbi potom dobrih f§ zvez brezplačno
nameščenje	¡¡
¡Pensión Vienal
j Sta. Fe 1930 ¡
| U. T. 44 - 5207 — Bs. As. |
jj Priporoča se lastnik 1 E. KRAVANJA
šil
o-mm-o
tela raziti. Podesta je moral pred množico ter obljubiti, kar so zahtevali kmetje. Orožniki in miličniki so bili brez moči. Kmete so prosili, da naj se mirno razidejo. Zanimivo je, da so koperski ina-lomeščani solidarizirali s kmeti. Javili so jim, da bi zaprli trgovine in se udeležili demonstracij, ako bi jih obvestili o pohodu. Trgovci so namreč v veliki stiski, ker ne morejo nikamor s svojim blagom. Veliko slabše pa je seveda z delavstvom, ki je brez vsakega zaslužka in s kmetom, ki mora plačevati ogromne davke.
29. junija se je zbralo o-krog 300 kmetov ter oblegalo občinski urad v Dekanih
LA MODERNA
Mojim cenjenim odjemalcem sporočam, da bom dajal tekom zimske sezone vsem čitateljem SLOVENSKEGA TEDNIKA, ki se bodo predstavil z listom, velike popuste. Daroval bom tudi lepo izdelane povečave. Pri-poračam se cenj. čitateljem SLOVENSKEGA TEDNIKA.
S. Saslavsky U. T. 45 - 1720 Av. San Martín 1679, Buenos Aires. — Podružnica, calle Belgrano 3135.
in zahtevalo podeštata, ki se je hotel skriti. Končno pa je vendar moral pred kinete. Spremljali so ga seveda orožniki ter osobje občinskega tirada, ker so se bali, da bi prišlo do večjega incidenta. Ko si je vsled velikega strahu nekoliko opomogel, je vprašal kmete, kaj hočejo. Kmetje, ki so bili dobro organizirani, so nastopili povsem enotno.
Zahtevali so:
1.	pouk v materinem jeziku:
2.	ureditev izvoza v inozemstvo ;
3.	znižanje občinskih davkov na živino ter popolno odpravo nekaterih drugih davkov ; s
4.	ukidanje samskega davka;
5.	državno podporo za po-vzdigo gospodarstva;
6.	vrnitev zaplenjenega in zarubljenega blaga na račun davkov;
7.	podaljšanje odplačil kmečkih dolgov; ter podpore za občinske reveže.
Kmetje so medtem vzklikali, da hočejo popolno svobodo.
Drugi dan so bili kmetje res oproščeni vsakega plačevanja davkov za dva meseca : vrjeno jim je bilo tudi zarubljeno blago.
ZEAISKE BOLtZMI
ŠIBKOST - BELI TOK - NEBEDNO PEBILO - ŽELODEC, ¿REVA, PLUČA NOTRANJE BOLEZNI
Pregled vrse specialisti
Clinica Medica
R E K ]V E R
Od 15. do 20. ure
RIVADAVIA 2580, 1. nadstr.
Dve kvadri od Plaza Once
PRIMORSKE VESTI
PISMO IZ ŠEMPETRA NA KRASU
Preživljamo težke in žalo'-stne dneve. Svetovna kriza, ki je preplavila svet, upro-Pašea tudi nas: toda še huj-sa je lokalna, ki jo povzroči fašizem s svojim gospodarstvom. Šempeter je sicer ^al kraj, a znan kot važno Prometno križišče. Ker se tu °epi železnica na Matulje-°Patijo, je tujski promet Pred vojno zelo napredoval. Tudi po vojni je bil promet ®e precej živahen. Zadnje le-to> Pa je popolnoma izostal; Prihaja le še neznatno število tujcev.
Pred vojno se le lepo razvila tudi lesna industrija (v Šempetru dve žagi na parni Pogon). Podjetja so zaposlila lepo število domačih delavcev, drugi pa so delali v °bširnih okoliških gozdovih. Vsled tega je vladalo pred vojno splošno blagostanje. Ker so ti prishodi večinoma neredovitvi, so bili ljudje navezani na lesni izvoz in lesno industrijo sploh. Takoj Po okupaciji so se pojavili italijanski špekulanti, ki so škodili lepo razvijajočemu se gospodarstvu. Poleg tega pa 3e fašizem sistematično upro-Pašča'. to življensko gospodarsko panogo. Italijanski veleindustrijci so začeli ku-Povati les v drugih državah: vsled nadprodukcije so nato ta naša podjetja kmalu propadla. Propadlo je tako tudi Podjetje Mankoč in drug. Pri tem sta prizadeta predvsem delavstvo in naš kmet, ki s strahom zreta v bodočnost.
fašiste. "Tiha želja naših fan tov je, da bi čimprej prišel ta dan". Tako piše kmečki fant iz Istre.
JAVNA DELA NA OPČI-NAH
Cesta ki pelje iz Devina v Trst, še ni končana. Za na-daljne naprave je država nakazala novih 7.000.000 lir. -Med Miramarom in Barkov-Ijami zasipajo morje v širini 200 m od obale ñi dolžini 500 m.
V Banji pri Opčinah grade novo vojašnico, na Opči-nah pa vile za oficirje. Vojašnico bo imela kmalu vsaka zakotna vas. Tako pojmuje fašizem povzdig (zboljša-nje) gospodarstva!
PRED VOJAŠKI TEČAJI
"Premilitari" se povsod Pridno vadijo v orožju, da Sa bodo znali o priliki upo-rabiti zoper svoje zatiralce—
FAŠISTIČNI SHOD V BO-LJUNCU
Kot v vseh občinah v okolici Trsta, n. pr. v Miljah, Sežani, Divači itd. se je vršil čen sestanek in sicer v Bo-ljuncu. Radi teh stvari je pri šel on poslanec iz Rima in z njim tudi predsednik kmečkega sindikata iz Trsta. Govori teh gospodov so bili taki, kot so jih naši ljudje že navajeni: dosti lepih besed, še lepših obljub, največ pa laži. Kmetje so bili primora-ni udeležiti se in tako je bil ta shod bolj kmečki kot fašistični, oziroma politični. Na poslančeve puhle besede in obrabljene fraze o Musso-liniju in fašizmu so od gova-rjali fašisti sami, kmetje pa so se smejali, ker se zavedajo kako je ta gospoda pri vsej svoji izobrazbi neumna. "Kot ima Nemčija železa in veliko industrijo, Francija bogastvo, tako ima Italija svojo kulturo..." tako je go voril poslanec.
POSKUŠENA ARETACIJA V MAČKOVLJAH
V Mačkovljah so poskušali aretirati Antona Smotlako. Ponoči okoli druge ure se je ustavil pred njegovo hišo avtobus s karabinerji, ker ga je neki Ivan Tul iz iste vasi (hiša št. 62) ovadil in je bila policija prepričana, da je v tej hiši nekako središče izzivanja proti Italiji v tem kraju. Vsega skupaj se je pripeljalo 12 osob: 6 civilnih agentov, 4 karabinerji in 2 miličnika. Naredili so preiskavo, ki je trajala eno uro, in pri kateri niso našli ničesar. Smotlaka pa jim je že prej ušel. Za navedbo primera, kako preganjajo oblasti naše ljudi, je potrebno pripomniti, da so imenovanomu že ob priliki državnozborskih volitev dne 16. maja 1921. zažgali hišo. Uničili so mu skoro vse in le s težavo se je rešila družina, dočim je ena članica od straha umrla.
pred gospodarskim propadom, katerega je povspešil polom denarnega zavoda "Banca della Venezia Giu-lia", kateri je vdaril mnoge naše posestnike. Govori se, da bodo vračali vsaj hranilne vloge s 40 o|o in še te le v letnih obrokih. Preprosti kmetje so prepričani, da ima polom te banke politično ozadje, ker je namen italijanskega fašistovskega režima uničiti gospodarstko dobro situirane kroge, da jih bodo lažje asimilirali. Brezposelni plačujejo vkljub veliki revščini še vse sindakalne prispevke v upanju, da vendar končno dobe delo in s tem zaslužek vsaj za neslano polento.
Pri popravljanju strategične ceste, ki vodi preko Breginja na Nadižo, Fojdo (Faedis), v Benečijo, je bilo zaposlenih le par "vdanih" domačinov, a še ti so bili odstavljeni, ko je bila cesta dovršena do stare italijansko - avstrijske meje, odkoder vodi na Ponte Vittorio. Pozneje je zaposlila te brezposelne občina Breginj z robotanjem občinskih poti. Pri tem poslu pa je bil zaslužek nadvse boren. Kako naj plačuje naš človek v takem položaju še obresti za svoje dolgove, sindikalne prispevke in razne prisilne davke za nacijonal-ne parade?
KULTURNI DAVEK V ASI-
MILACIONE NAMENE
Na Kobariskem plačuje šolska deca nekak intelektualen dohodinski davek v o-bliki znamke, ki se lepijo na vsak šolski zvezek. To so nekaki narodni kolki v prid
Restavracija "DANUBIUS
katero vodi znana gostilničarka
Jelka Vukiiša roj. Silagy
se nahaja v ulici
RECONQUISTA 542
VEDNO SVEŽA IN OBILNA HRANA TER NAJBOLJŠA PIJAČA
Cene zmerne — Postrežba prvovrstna. Slovencem se priporoča
99
si
Knjigarna
LUKA ALJINOVIČ
San Martin 450. — Bs. Aires ima v zalogi gramafonske plošče slovenskih narodnih
pesmi po $ 2.50 V notranjost države se pošlje najmanj 6 plošč
IZ KOBARIŠKEGA KOTA
Razmere od Kobarida do Čedada in zlasti v goratih krajih so zelo žalostne. Silna davčna bremena in brezposelnost ogrožajo obstoj našega ljudstva. Mnogi so tik
IZKUŠENA RADICA
FILOMENA BE NU S DE BILIK, diplomirana na univerzi v Pragi in v zdravniških vedah v Bs. Airesu. Zdravi vse ženske bolezni. Sprejema tudi noseče v popolno oskrbo na dom.
Ordinira od 9. ure zjutraj, do 20. ure zvečer.
LIMA 1217, I. nadstr,
U. T. 23 Buen Orden 3389 Buenos Aires
mladinski organizaciji, "Ba-llila". Gorje naši nepreskrbljeni deci! Vsiljenega jezika se uči naša deca mehanično, z večnim ponavljanjem besed. Med šolskimi odmori ne smejo otroci spregovoriti niti besedice v svojem materinem jeziku. Vsak prestopek se kaznuje po nepedagoških, barbarskih metodah, s pretepanjem in psovanjem. Taka je torej dvatisočletna romanska fašistična kultura!
PRETEPANJE NAŠIH FANTOV
V Vipavi so neznanci pretepli dva fašista. Pri zasledovanju krivcev so karabinerji naleteli na Alojzija Žgu-rja iz Podrage, ki je nič hudega sluteč kosih travo na Nanosu. Zahtevali so od njega, da jim pove kam so izginili krivci, ker so zbežali proti Nanosu in jih je gotovo videl. Ker jim ni mogel dati nikakih pojasnil, so ga pretepli, da je moral v bolnico. Težje je poškodovan na glavi in hrbtu.
UTRJEVANJE MEJE
Že več člankov je poračalo o utrjevanju meje. Italijani zlasti močno utrjujejo črto od Snežnika do Planine, posebno pa še Javornik, ki je posebno važen radi železnice, ki teče spodaj. Stalno vozijo iz Postojne municijo, topove i t. d. — seveda ponoči. Za časa prevozov so zastražene vse ceste in pota. Na vrhu Javornika je zgrajen velik stolp in pred kratkim so se vršile na Javorniku velike artiljerijske vaje, pri katerih je sodelovalo tudi mnogo aeroplanov. Ljudje na obeh straneh zrejo na ta početja "miroljubne države" s strahom.
STRATEGIČNA DELA V IDRIJI IN NAŠE DELAVSTVO
Pri gradnji vojašnice, ki je večinoma betonirana (cemento battuto), so uporabljali za manj važne stvari tudi opeko. Značilno je, da
so jo uvažali iz Furlanije in da ni prišla opeka, ki se izdeluje na slovenskem ozemlju popolnoma nič v poštev.
Vojašnica zadošča vsem no vim potrebam. Poleg nje je razgledni stolp s podstavki za strojnice, ki so obrnjeni proti jugoslovenski meji. Istočasno z dograditvijo vojašnice so popolnoma preuredili cesto, ki vodi na Kobalovo planino ter dogradili 200 m dolg most, ki sega od hiše pri Stari žagi čez Idrijo do pokopališča. Vojašnica je zavarovana z močnim obzidjem. Fašizem očividno pripravlja novo bazo za poitalijančeva-nje ter izhodišče za nove imperialistične pohode. Pred kratkim so se vršile v okolici Idrije velike vojaške vaje. Na Colu i Godoviču se ljudje niso smeli ustavljati na cesti samo zato, ker so bili v bližini provizorijini strelski jarki. V Bači se je tedaj nevarno obstrelil kmet z granato ki so jo vsled neprevidnosti vojaki zamešali med seno. Po končanih vajah, je vojaštvo slavnostno odkorakalo v novo dograjeno idrijsko vojašnico.
IZDAJCE V GORIŠKIH GORAH
Fašistične lavorjeve vence nosijo neki Goruppi (Gor-jup), bivši občinski tajnik v Breginju, Lenchi (Lenkič), pred letom občinski tajnik v Kobaridu, detektiv Volari (Volarič) in Karlo Šumijev iz Iderskega. Teh ljudi se izo giblje, kdor le more. Prvemu so sami Italijani rekli: "carne venduta" in ker se je celo samim Italijanom zameril, je bil premeščen v Frisonzo pri Maniagu. Lenchi, ki je tudi doma iz Breginja ni hotel govoriti slovensko niti z najožjimi rojaki: tudi ta se je zameril fašistom in bil premeščen v neki kraj blizu Milana. V častni fašistovski službi v Kobaridu so tudi bivši branjevec Perinčič Anton, zidar Volarič Franc in krojač Ivančič Franc.
ORGANO DE LA
C OLE C T IV IDAD
YUGOESLAVA EN
LA A ni. DEL SUD
SLOVENSKI TEDNIK
"EL SEMANARIO ESLOVENO" (YUGOESLAVO)
25 DE MAYO 722
Año IV Núm. 180
Biiuniiuiiiiiiininniumnmunmmmmmiiiimiiniiiiiiiiiiiiiiini
GLASILO SLOVENSKEGA IZSELJg NISTVA V JU Z Ni
- - AMERIKI
NE POD 24 LET
Policijsko ravnateljstvo v Budimpešti je izdalo ukrep, da ne sme nobena slaščičarna, kavarna, restavracija in gostilna zaposlovati natakaric in strežnic pod 24. letom. To odredbo ji je narekovala izkušnja, da se dekleta v teli službah zaradi bežnih znanj preživljajo še na druge nedovoljene načine. Vsaka prodajalka, natakarica in strežnica, ki služi v podjetjih imenovane vrste, mora dokazati, da je stara vsaj 24 let, sicer mora ostaviti svoje mesto. Na ta način je prišlo ob kruh na stotine in stotine lepih deklet v najbolj cvetoči mladostni dobi.
ZAKAJ ZEHAMO?
Zehanje povzroča pomanjkanje kisika v pljučih. To se utegne zgoditi, če dihala ne delujejo pravilno ali preveč površno. S tem pride premalo zraka v pljuča in kri bi se lahko zastrupila z nako-pičenjem strupene ogljikove kisline. V tem položaju si pljuča v interesu vsega organizma -pomagajo tako, da vsrkajo nenadoma in z vso močjo kolikor morejo zraka. Posledica: človek zeha.
Površno delovanje dihalnega mišičevja ima lahko različne vzroke, običajno utrujenost ali tudi dolgočasenje. Zgodi se pa lahko, da zazeha-mo tudi sredi najbolj napetega duševnega delovanja, n. pr. pri poslušanju kakšnega zanimivega predavanja. Pozornost nam je osredotočena na predavanje, dihanje je postalo nehote površno in bežno. Pljuča si skušajo nekaj časa pomagati z lažjim, toda hitrejšim dihanjem, če pa to ne zaleže, morajo poseči po zehanju. Sosed, ki bi zaradi tega menil, da se dolgočasimo, se zelo moti.
PES JO JE UBRANIL
V okolici Gradca se je spri 58-letni upokojeni nadzorniki gospodarsko - ekonomske stroke Franc Wenzler s svojo ženo. V prepiru jo je hotel udariti in pobiti na tla. Tedaj pa se je zapodil vanj domači pes, ki je. ugriznil gospodarja v desni kazalec ter mu razmesaril obe podlehtji.
RAZNE VESTI
V težkem stanju so ga odpeljali v bolnico, kjer se bo moral lečiti delj časa.
KAZNENEC PODEDOVAL MILIJONE
V Bratislavi je zaprt neki Sulko zaradi tatvine. Vodstvo zavoda je prejelo pred kratkim dopis, da je mož podedoval 10 milijonov Kč. Sulko nima nobenega dediča-tekineca in tako bo gotovo dobil ves denar, ko bo zopet i na svobodi.
NESLIŠNA VOJNA BODOČNOST
Dva bivša italijanska častnika, Luce in Guerra, sta predvajala nov izum, blaži-lec zvokov, ki se preposto montira nu vsak top in povzroči, da se topovski strel, kakor je izjavila strokovnja-ška komisija, ne sliši iz bližine nič močneje, nego ublažen udar kladiva. Vrhu tega absorbira nova priprava skoraj ves smodnikov dim, tako da se strel iz kratke daljave ne vidi in ne sliši.
Ta izum bi vojni vzel stra-
NOCOJ
je sestanek vseh
SLOVANOV
v
Principe Jorge
Sarmiento 1230 Čitajte članek
SLOVANSKA NOČ
šni trušč topovskega ognja, vojno samo pa bi napravil za dobro stopnjo grozotnejšo in v primeru, da bi se ga posluževala ena sama stran, bi tej strani zagotovil premoč, ki bi utegnila biti odločilna. Zlasli podnevi bi streljanje z "blažilno" pripravo imelo u-soden pomen, kajti ponoči bi topove izdajalo vsaj zabli-skanje ob vsakem strelu. Sploh je značilno, da temelji večina vojnih izumov na zakrivanju in meskiranju. Po-
vsod velja geslo: Ostati moramo nevidni! To je posebno važno z ozirom na letalske napade.
Tako preizkušajo v Ameriki ta čas zakrivanje s pomočjo temnih žarkov, ki jih poznamo več vrst. Pomagali naj bi pred vsem za maski-ranje mest.
Na Francoskem skušajo odpraviti ropot letalskih motorjev in propelerjev. To naj se zgodi s pomočjo priprav, ki usmerjajo ropot od zemlje stran. Letalska krila hočejo napraviti prozorna, da bi o-težili opazovanje od spodaj. Že med svetovnim klanjem so v Nemčiji delali poskuse z barvanimi krili in so zaznamovali znatne uspehe.
MUSSOLINI MORA PLAČATI KAZEN
Predsednik rimske vlade je nedavno prejel dopis od policije in kazenski nalog, da mora plačati 10 lir globe. Kdo je bil tako predrzen, da se je upal poslati mogočniku v Beneški palači takšen pla-
.4ho hocete biti zdravljeni od vestnega in odgovornega zdravnika, zatecite se na
CUI'ai&ALÍO'CA
D?A.GODEL
Zdravljenje po ravnatelju dr. A. GODEL
Speeijalisti za sigurno in hitro zdravljenje BLENORAGIJE - KAFAVCA
AKUTNE, KRONIfiNi BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE. ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH
SIFILIS (606-914) Krvne in Ko žne Bolezni
ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNA
Ženske bolezni, bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specijalisti za pljučne, srčne, jetrne, živčne in reumatične bolezni
MRKI X - DIATERTfllNA
Govori se slovensko.
Sprejema se od 9. do 12. in od 15. do 21.
ANALIZE
Ob praznikih od 9. do 12. ure.
CALLE CANGALLO 1542
Žilni nalog? Nihče drugi kakor stražnik, ki je na cesti opazil Mussolinijev avtomobil, ko je v prehitrem diru drevil po ulici Flaminiji-Prometni redar si je zabeležil njegovo številko in naznanil stvar predstojnikem-Ko je Mussolini prejel plačilni nalog, je dal redarja pozvati k sebi ter mu izročil denarno nagrado in še sliko z lastnoročnim podpisom.
TAJNI DOKUMENTI — LJUBAVNA PISMA
V Chamonixu so pred dvema mesecema aretirali in zaprli neko Heleno Kalin zaradi suma vohunstva. Policija je našla pri njej korespondenco, o kateri je sodila, da se nanaša na vohunske zadeve. Šele pri čitanju pisem je preiskovalna komisija spoznala, kakšnega kozla so u-strelili. Korespondenca Kah-nove je namreč obstojala iz samih — 1 jubavnih pisem.. • NOV ROBINZON
Iz Valparaisa je odjadral na Velikonočni otok v Tihem oceanu neki Hugo Weber, bivši častnik nemške križarke "Dresden'. "Na Velikonočnem otoku hoče živeti kakor Robinzon. Da mu pa ne bo dolg čas, je vzel s seboj svojo mlado ženo, ki je po zgledu moža, obrnila civilizaciji hrbet in noče nič vedeti o svetu in ljudeh.
Zaljubljen parček se je odpeljal na deželo z avtomobilom, da poišče miren kotiček, kjer bi se lahko brez skrbi poljubljal. Toda bila je nedelja in vsi mirni kotički so bili zasedeni. Tedaj sta se zaljubljenca odločila, da se splazita pod avto. Čez čas j« je iz zamaknjenosti prebudil surov moški glas: — Za vraga, kaj pa delata tu? Ali nista opazila, da se je nekdo odpeljal z vajinim avtomobilom?
Profesor pojasnjuje dijakom, kaj je talent.
— Talent je subjektivna kapaciteta interne aktivnosti ali vice versa koncentracija eksterne impresije z mentalno evolucijo.
Upam, — pravi,
da
vam je po tej enostavni razlagi jasno, kaj je talent.