171. številno. O Lju&llanl. v peteh. 26. julija 1901 XI. leto. Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano s pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi naj se izvole frankovati« — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništve in upravcištvo je v Knaflovih ulicah št 5. in sicer uredništvo v 1. nadstr., upravništvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari. Uredništva telefon št. 34. jtfesečna priloga: „Slovenski Cehnik". Posamezne številke po 10 h. Upravništva telefon št. 85. Kranjski veleposestniki. Če je kje na svetu kaka kurija nezaniselna, je to kurija veleposestnikov na Kranjskem. V osestvo kot ekonomičen in soci-jalen faktor prav toliko kot nič. Kje je raison d9 etre kranjskega veleposestva ? To je jedro vse*ra vprašanja o volilni reformi za kranjski deželni zbor. Vse stranke so za to, da so prezida poslopje naše deželne ustave, da se preuredi naš dež. parlament. Nazori, kako se naj to stori, so lahko različni. To pa je gotovo: Kar se hoče od starega ustavnega poslopja ohraniti in prevzeti v novo dobo, to mora imeti svoj namen in svoj pomen, to ara imeti svoj raison d* etre, sicer se mora podreti in pometati med -i aro saro. In zdaj vprašamo vnovič: kje in v čem tiči raison d* etre kranjskega veleposestva v svoji sedanji sestavi, kdo more navesti le en sam razlog, da je ohranitev veleposestniškega privilegija, omejenega na dežel no-deskarje, potreben in koristen I Že enkrat smo povedali, kako je > to stvarjo. Vlada noče za nobeno ceno druge volilne reforme, kakor tako. ki sloni na načelu o interesnem zastopstvu. Danes je tako in če hočemo sedaj imeti volilno reformo za deželni zbor. se moramo vdati v tem oziru. X*' vemo, kako se narodno-napredna stranka odloči, ali če se bo odločila za to. da naj so volilna reforma izpelje se d a j . bo pač morala akceptirati interesno zastopstvo kot podlago. Xikakor pa se ne bo moglo zahtevati, naj bi akceptirala tudi smešno izjemo od interesnega zastopstva in dovolila, da se ohrani gorostasni privilegij, dii smejo v deželno desko vpisani veleposestnikivo-liti deset poslancev. To je absolutno nesprejemljivo, kajti blaznost je, naj ima 5o večjih kn etovaleev, ki so le še slučajno in ne zaradi velikosti svojih posestev vpisani v deželno desko, kar deset poslancev, vsa mesta in trgi pa le osem, vsa Ljubljana, ki plačuje več kot polovico vseh deželnih doklad, samo dva! Stvar je tako jasna, da je vsako govorjenje o njej nepotrebno. Nihče na svetu ni v stana navesti le en sam resen argument za ohranitev veleposestniškega privitega -- tudi veleposestniki sami tega ne morejo storiti. To je pokazala j Temi j ada, ki je izšla v včerajšnji številki »Grazer Tag-blatta«. Pisatelj dotičnega članka — brez dvoma kak veleposestnik — se bridko pritožuje, da hoče narodno-napredna stranka ubiti »svoje nekdanje zveste zavt Olike« veleposestniško kurijo v sedanji njeni sestavi, ne ve pa ne enega argumenta, ki naj bi opravičeval ohranitev tega privilegija. Ves članek napravlja vtis.da je vlada uvidela utemeljenost tega, kar smo na veti li za odpravo privilegija deželnodeskarje\. ČV je tako. potem je vlada na pravi poti. Volilna reforma za dež. zbor — če že mora biti zasnovana na podlagi interesnega zastopstva —se po naših informacijah ne bo dala drugače doseči, kakor s preuredbo kurije veleposestnikov. Vlada zahteva, da se mora ta kurija ohraniti —a ohraniti se da le. če se princip, na kat. ioni je zgrajena, konsekventno izvede, če se odpravi izjemni privilegij za deželnodeskarje in če s«' v kuriji veleposestnikov da volilna pravica vsem veleposestnikom brez razločka. To je alternativa, pred katero stoji v i a d a in v n j e -n i h rokah ter v rokah njenih z a -v o z n i k o v j e , da ali volilno reformo omogočijo ali pa jo pokopljejo. Zo pGdsiišanie davčne prostosti Ljubljani. PosL Ivan Hribar s tovariši .a« stavil v seji poslanske zbornice dne 19. t. m. sledeči predlog: Z zakonom z dne 23. maja 1905, drž. zak. si. 89 S€ je izreklo podaljšati veljavnost zakona z dne 23. junija l^iK"), drž. zak. štev. Is S v tem smislu, da se 251etna davčna prostost v mestu Ljubljani in drugih pokrajinah Kranjske in Štajerske za poslopja, ki jih je poškodoval potres leta 1895., podaljša do 2. junija 1910., 181etna davčna prostost za no- ve zgradbe in prezidave pa do 2. julija 190S.. ako su dani drugi predpogoji, ki so obseženi v zakonu z dne 23, junija 1895, drž. zak. št. 88. Ker deželno prestolno mesto Ljubljana še vedno hudo trpi na posledicah potresa, in je posebno dolžnost države, da blaži te nesrečne posledice s primernim podpiranjem stavbne obrti; ker nadalje v Ljubljani še vedno ni odpravljeno pomanjkanje stanovanj in ker se je transakcija med mestno občino in vojno upravo šele te dni dognala, vsled česar se '»odo zazidala obsežna stavbišča obstoječega vojaškega o-skrhovališča in bivše garnizijske bolnic*1, predlagajo podpisani: Visoka zbornica skleni: Vlado je pozvati, naj v začetku prihodnjega zasedanja predloži zakonski načrt, s katerim se veljavnost v § 2. zakona z dne 23. maja 1905, drž. zak. štev. 89 dovoljena ISletna davčna prostost za nove zgradbe in prezidave v področju mesta Ljubljane podaljša do 2. julija 1910. V formalnem oziru se predlaga, naj se izroči ta predlog po S 31. poslovnika odseku za podpore. D u n a j , 18. julija 1907. Ivan Hribar, Koblek, dr. Laginja, Baljak, Spinčič, Tresie, dr. Hlibo-vvizki. Masarvk, Drtina, Vukovie, Mrmdič, dr. Ploj, P. Ivaniševie, Prodan, Graionauer, Biankini, IMirieh, Padour, Klofač, Peric, Vaelav Kotlar, dr. Kvhar, dr. Ivčevič, Hraskv, Alojzij St rekel j. Delovanje preteklega parlamentarnega zasedanja, 1) u n a j , 25. julija. V ravnokar zaključenem zasedanju poslanske zbornice je predložila vlada 1(> predlogov. Nujnih predlogov je bilo vloženih 25, za podpore L84. Nadalje našteva zapisnik 247 inicijativnih predlogov in 577 interpelacij. Prošenj za izročitev poslancev sodiščem je došlo 27. Sprememba v ministrstvu? L v o v . 25. julija Kurjer Lvovski« poroča z Dunaja, da mini-ter grof Dziedus z y e k i kmalu odstopi. Poljski klub. posebno konzervativni del, ni zadovoljen z ministrovim delovanjem, češ, da je slaho poučen o vladnih načrtih in da nima dovolj vpliva na ministrstvo. Njegov naslednik postane baje poslanec Bo- brzvnski. Tudi gališki namestnik grof Potočki baje odstopi, ker mu je od zadnjih volitev stališče omajano. Nadomesti ga deželni maršal grof Stanislav B a d e n i , za deželnega maršala pa je določen grof T a r -n 0 \v s k i. Delavsko .ministrstvo. D u n a j , 25. julija. Razne parlamentarne stranke, v prvi vrsti krščanski socialisti in Poljaki, zahtevajo baje ustanovitev novega, takozvanoga delavskega ministrstva. Novi minister bo združil v svoj delokrog razne, sedaj še razkosane panoge uprave. Predvsem bo obsegal njegov delokrog državne gradnje, parobrod-stvo na jezerih in rekah, zakonodaj-stvo, rudarstvo, varstvo rudarjev, delavsko statistiko in delavsko zavarovanje. Splošna volilna pravica za deželne zbore. Praga, 25. julija. Glasilo češke socijalne demokracije napoveduje veliko gibanje v prilog splošni volilni pravici za deželne zbore. Z ozirom na včerajšnje dogovarjanje ministrskega predsednika barona B e e k ji s poslanci iz Češke piše imenovani list: »Za nas je današnji dan začetek boja! Parola se glasi: Splošna, enaka volilna pravica za deželne zbore! Ako misli vlada nastopiti s predlogom, naj bi se ustanovila splošna kurija za češki deželni zbor (po vzoru drugih dežel) poklicali bomo na Češkem vihar razburjenja, ki bi ga vlada ne bila pričakovala. Prihodnje dni si- bodo nemški in češki zaupniki socijalnih demokratov posvetovali o spremembi volilne pravice in pričakovati je velikih demonstracij in kot zadnje sredstvo s )» I o š n i štrajk. NcgcdDen: pogajanja. D u n a j , 25. julija. Ministrski predsednik baron Beck, finančni minister vit. K o r v t o \v s k i in sek-cijski načelnik S i e g h a r t so odšli danes v Budapešto, da nadaljujejo konference z baronom Wekerle-jem. Na Dunaju, kakor v Budapešti se jo zadnje dni pridno delovalo za izravnavo diferenc, tako da. je mogočo, da se v jutršnjem ministrskem svetu VSO nagodbona vprašanja do-ženejo do konca. Strokovni referenti so v zadnjem tednu razpravljali skoraj vsak dan o perečih vprašanjih, tako o prometni politiki, o železni- ških tarifah, o parobrodstvu, o užit-ninskem davka in o veterinarskih zadevah. Po sklonjenih pogajanjih gresta najbrže oba ministrska predsednika poročat cesarju na Dunaj. Posebno mnogo diferenc je pri dr-žavno-finančnih vprašanjih, zato še nikakor ni izključeno, da so n a godil a s j) 1 o h r a z b i j e. Sestanki vladarjev. B ero lin, 25. julija. Iz Ma-drida prihajajo zanesljive vesti, da prideta španski kralj in kraljica dne 16. septembra na Dunaj. L o n d o n , 25. julija. Sedaj poročajo že tudi polofioijozni časopisi, da se sestane kralj Edvard na potovanju v Marijine vari v Wilhelms-hohe s cesarjem V i 1 j e ni o m. Sestanek ho 14. avgusta. Zvečer potuje kralj naprej proti Avstriji. Petrograd, 25. julija Car in nemški cesar se sestnneta blizu Gdanskega med 5. in 6. avgustom. Zopet barantija za srbski prestol. Zagreb, 25. julija. Novosadska »Zastava« je prinesla, očividno iz Belgrada inspiriran članek o sporu med obema zetoma črnogorskega kneza, med srbskim in italijanskim kraljem. Kralj V i k t o r E m a n u e 1 se je spri s srbskim dvorom ter je prepričan, da dinastija Karagjorgjevi-cev nima bodočnosti; zaradi tega se je v Desiu in Raeconigiju sporazumel z Avstro-Ogrsko, da za slučaj, da nastopi v Belgradu dinastična katastrofa, zasede srbski prestol dinastija Petrov ič-Njeguš. Dogodki na Ruskem Petrograd, 25. julija. Mod predstavo v gledališčnem vrtu v Pen-si so vrgli anarhisti več bomb, katerih eksplozija je provzročila mnogo stra.hu, toda napravila je le materi-, al no škodo. Na postaji A 1 e h e v s k a je neki K o ž n Is o v zabodel ravnatelja rudnikov X i h u r i n a. Odesa. 25. julija. Načelnika preiskovalne policije R a d z i e vv -s k e g a so zarotniki zastrupili. Pet rog r a d , 25. julija. Besedilo rusko-j aponskega dogovora se razglasi v soboto. 1 V a r š a v a . 25. julija. Leta 1005. je rovolucijski odbor sežgal grad Kacdangeu v Kurlandiji. Pri tej priliki je bil neki dragonec umorjen. Kazenska ekspedicija je deset re- LISTEK. Vrnitev sliitoria Potočnika. Spisal Andrej Progar. (Konec.) Odprle so se duri, mati je stala r.n pragu, zelo so se začudile oči. »Ivan . . .« Oklenile so se ga koščene roke, pritekla je sestra Ivanka in ga je poljubila na mrzli obraz. »Prišel si . . .« Vesela je bila, za roko ga je prijela in tudi roko mu je poljubila. »Ivan, Ivan . . .« In je pritisnila roko na prsi in njen obraz je bil vesel, ves rožnat, oči so se smehljale, ustne so se tresle od sladke omamljenosti. »Ali si pustil vse nesrečne misli? .. .« Mati ga jo vprašala s solzami v očeh, jokala je od veselja in od žalosti. »Ali si jih pustil t . . .« »O mati. vse sem pustil. Lahko sem se poslovil od vsega in najlažjo od tujine; ne zaželi se mi. glejte, po njej nikoli več . . .« Govoril je in je pogledal okoli in na vrata in, glej, že so se odpirala. Počasi, enakomerno predse strmeč, tipajoč z rokam,, je vstopi! polslepi oče, ko je bil slišal nenadno govorico. Spoznal je in je vedel; že so bih1 vse solzne njegove oči. »Kaj si se povrnil, povrnil ...« Ponujal je tresočo roko, stal je mirno, široko so so odpirale polslepe (>č i. Kaj me ni slišal Bog, kaj sem zastonj molil! Rešil me je Gospod, njegovo ime bodi na veke češceno..« Se so stale solze po licih, tresel -e je glas od veseh žalosti. Potočnik je sedel in je poslušal dolgo povest. Najprej o domu žalostno historijo, potem o vaščnnih, potem zopet o domu, <> lepši bodočnosti. »Več nisem za organista... ne vidim ... Opešale so mi oči . ..« Doma ostaneš in boš ti orga-nist in boš živel, kakor je živel tvoj oče in tvoj ded. Ne v bogastvu, ne v beračiji, do tistih dni, ko doraste-jo sinovi in ti preskrbijo miren kot. Glej! že sem mislila, da boš pozabil na dom, na polslepega očeta in na sivo mater in se boš izgubil med tujimi ljudmi. Ali Bog je bolel in njegovo ime bodi vekomaj češčeno . . . Prišel si, domislil si se v pravem času, zdaj jo vse dobro . . . Bog je storil, njemu čast in hvala!...« Nepričakovano naenkrat se je bila storila zelo veličastna noč. Zado-voljnost se je razlila po Potočniko- vem srcu. zakaj spoznal je veliko dobroto, ki jo jo bil storil nevedoma Od nesreče gnan jo zapustil tujino, v nelepih sanjah je taval po svetu, hipne misli so prevzemale srce. Napravil se je bil v domovino, ni vedel kaj bo v domovini, ali srce je tako velelo in se je zgodilo. Poklical je glas, slučaj je bil samo, da je bil glas iz domovine. Lahko bi bil prišel od onstran morja, lahko od bogvekod in tja hi šel od nesreče gnani popotnik. Ali glas je bil iz domovine; Potočniku se jo zazdelo pomenljivo. Troje plašnih ljudi je samevalo v vaški koči, čakalo plašno nelepe poslednjo bodočnosti in mislilo straho-ma nanj, ki menda pride — rešitelj za željeni. »Kaj je pozabil na dom . . . Pozabil je . . .« Vprašala je in si odgovorila sivolasa mati, prebirala je črne jagode, drobne solze so spolzele po licu. »Pozabil . . . pozabil . . .« Vsa plašna je spoznala besedo šibka Ivanka; bodočnost je stopila pred oči tako mahoma, da je srce vse zatrepetalo. »Ni pozabil doma, zakaj dom se ne pozabi. In če se pozabi vse, doni živ i v spominu, stopi pred oči v tihi uri, srce je vse mehko že, že se čuje glas,glas, ki zove od daleč . . . Dom se ne pozabi . . .« Počasi je govoril polslepi oče, široko je odprl medlo oči in se je visoko vzravnal sedeč tako ob peči. »In Bog živi, ki ne zapušča ubogih in revnih, ki so ga častili vse dolgo življenje. Vso dni do konca jih ima v mislih, ne zapušča jih.« Pozna je bila že ura, Potočnik je legel in je zaspal. In ko je bil zaspal, je vzela mati blagoslovljeno vodo, oljkovo vejico jo pomočila v njej in je blagoslovila sina, ki so jo vrnil iz tujino. »Da bi bil srečen . . .« In ga jo poškropila povprečno. »Da bi imel mir . . .« In ga je poškropila križema. »Da bi ga ne zvabilo misli v tujino, o Bog . . .« Poškropila je tretjič in je molila ob postelji tiho kleče. Molila jo polglasno šepetajo, vstala je in vpih-nila luč in legla v postelj. Potočnik je mirno spal in ko se je bil storil dan, je vstal čudno prerojen. Čakal je, da preteče še nekaj ur in je šel v župnišče, da pozdravi svojega starega dobrotnika. Zelo se je bil že postaral dobri mož, ali spoznal ga je nngloma, nasmehnil se je in v nasmehu je bilo pol veselja in pol žalosti. Oddal jo Potočniku službo cerkvenega organista in njegov glas je bil zelo pobit. »Kako ste živeli, o dragi prijatelj? . . .« Sedel je nasproti, zelo pobit J9 bil njegov glas. »Ce je to življenje, o gospod, potem življenja ni na svetu. Zapodila me je domov ina, ko ni imela zame ničesar, in tujina me ni marala Sprejeti, ko ima tako obilo svojih velikih sinov. O umetnost, o domovina... če pomisli človek, ne more biti nikoli vesel. Zakaj ne pozna domovina u-metnosti, preokorna jo, daleč presi-rova ...« Tako je rekel Potočnik in že jo bila žalostna misel sredi srca. »Prerevna je domovina, pre-uboga; no more rova, rediti sinov, ki so ji zrastli; ostavlja in pošilja jih v Svet, da ginejo tam od vseh zapuščeni .. . Prerevna je domovina ...« Župnikov glas je bil ubit, gledal je v namizni prt, potem je vstal in je stopil do omare. »Teško vam gre, o dragi prijatelj, vzemite! . . .« Ponudil je denar in tako je bil Potočnik že prvi dan globoko ponižan. »Xe moreni živeti od niilodarov, storim Vam kaj, nepotrebnega svetnika napravim . . .« Odvrniti je hotel od sebe globoko ponižanje, ali župnik se je nasmehnil, spremil ga je do praga in je zaprl počasi vrata za njim. Sel je tako proti domu globoko volueionarjev takoj obglavila. Izmed ostalih je vojno sodišče šele sedaj tri kmete obsodilo na smrt ter jih v soboto obesijo. Prevrat v Koreji. London, 1*5. julija. V CVmul-po so prispele t r i j a p o n s k e v o j-n e ladje, kar dokazuje, da je Japonska na Koreji pripravljena na vsako eventualnost. Japonska policija je pozaprla vse korejske dvorne uradnike, ki so zapustili cesarski dvor ter upa od njih izvedeti podrobnosti o spletkah odstopivšega cesarja. Nemiri po Koreji se širijo. Izgrednik! so napadli vlak ter razdjali brzojav. V Tokio so dobili poročilo iz Seula, da se je bati splošnega punta korejske armade. Med Japonsko in Korejo se je sklenil novi dogovor, ki pa se še ni razglasi 1. vendar je iz njega znano že toliko, da daje japonskemu vrhovnemu rezidentu neomejeno kontrolo nad korejsko notranjo upravo. Tudi ima edino pravico, imenovati Japonce za uradnike korejske vla-ile. Korejska vlada sprejme te pogoje brez obotavljanja — ker bi ji upiranje tudi nič ne pomagalo — ter je zadovoljna, da dogovor ne zahteva, tla bi moral oditi odstavljeni korejski cesar na Japonsko. Kitajska cesarica odstopi? London. 25. julija. Iz San-gbaja se poroča, da namerava kitajska cesarica odstopiti, ker jo je spla-šil umor anohajskega gubernatorja. (Cesarica Ču-Hši je stara 73 let in vdova cesarja Hsieii-Funga.) Dopisi. Iz Bele Krajine. Na Krasinou v podzeme jski župniji sta dva mladeniča streljala proti toči. Nesreča je hotela, da se je smodnik, katerega je bila večja količina shranjena v stre-ljalnici, užgal in tako sta ponesrečila oba mladeniča, katerima se je vžgala obleka in sta za opeklinama oba umrla — eden še isti dan, drugi čez tri dni. Sočutje je bilo splošno, ker sta bila oba ponesrečenca zelo pridna, a umrla sta v groznih mukah, ker sta bila takorekoČ popolnoma sežgana. Ali podzemeljski župnik, glasoviti J. Rome, niti pri tej nesreči, ki je zadela njegova župljana, ni mogel postati človek, nego je ostal tisti siro-vež, kakor je bil vedno. Brat enega ponesrečencev ga je prosil, da bi bila pri pogrebu maša na Krasincu, ali ta čuden ^namestnik Božjia se je nanj zadri, da v cerkvi na Krasincu toliko Časa ne bo maše, dokler bodo Kra-sinčani liberalci. Župnik niti v to ni privolil, da bi šel s pogrebom od hiše do pokopališča, nego je izjavil, da noben Krasinčan ne bo imel pogreba od hiše, ker, da je za liberalca že to preveč, ako on, župnik, pride na pokopališče in blagoslovi krsto. Kmetje na Krasincu so pametni možje, pa vedo dobro, da je popolnoma vseeno, sko župnik Rome moli za koga ali ne. Ali oni želijo, da bi svoje umrle na Čim lepši način spremili k večnemu počitku. Tako je bilo tudi v konkretnem slučaju in župnik bi se moral ozirati na čuvstva pietete napram tako nesrečno umrlemu mladeniču. Tukaj bi se v župniku moral vzbuditi Človek — ali on nima nič Človeškega več v sebi. Župnik Rome misli, da si s takimi sirovostmi podvrže zavedne in moške Krasinčane, ali se zelo moti, ker njegovo delo ponižan in slabo napravljen in va-šeani so se ozirali radovedni za njim. Kaj prav vidim . »Prav vidite, oče . . .« (udno se je nasmejal kmet, domislil se je in vprašal s hripavim glasom: »Kaj ni nič ... s podobami ...« »Nič, oče___« Glej, in še bolj se je začudil. »Kaj pa zdaj .' »Organist bom . . »A . . .« In je odšel počasi in je mislil svojo pot. Potem je vtaknil čez ozko okno črevljar Veseliček svojo debelo glavo in je zaklical: Hej, Potočnikov! . . .« Zaklical je in se zasmejal. »Kaj si pravi ?...« »Pravi, Veseliček . . .« »Kaj si prišel slikat Gašperja, ki ga je oplazila bukev ? . . .« Zasmejal se je Veseliček na glas, pa je spoznal, da je bil smeh oduren in da ni bil na mestu. »Kaj ti je prav? . . .« »Prav . . .« In je šel in je stala na pragu Manca, lepa županova hči. Lepa je bila zelo in lepo napravljena tista, ki jo je preziral nekoč in se igral z njeno ponižnostjo, zdaj pa se ji je bližal berač iz tujine... Nasmejal se je dekletov obraz, Potočnik pa je sklonil glavo in je odšel v ovinku za hišami. rodi take sadove, kakršnih ne pričakuje. V vsej župniji vre, ljudje odpirajo oči in prijatelji napredka so lahko zadovoljni z delom podzemeljskega župnika, ki s svojim vedenjem odpira oči svojih župljanov. Vsak pritisk poraja odpor! Strelec. Po tolikem grmenju pa tako malo dežja. Znan nam je še vsem volilni boj ob priliki zadnjih državnozborskih volitev v Ljubljani. Klerikalci, ki so imeli na vesti najhujše volilne sleparije, ki so povsod nastopali silno divjaško in sirovo, so to očitali naprednim volilcem Danaadan so romale anonimne klerikalne ovadbe na državno pravdniŠtvo proti naprednjakom, Češ, da so se pregrešili proti zakonu za varstvo volilne svobode. Vse te ovadbe so se brez izjeme izkazale za laž njive, do-čim je nekaj klerikalnih grešnikov zadela roka pravice in paragrafov volilnega zakona. NajgladnejŠe so pa klerikalci pograbili demonstracije z dne 8 maja, ko je bil klerikalen shod pri Hafnerju preprečen, ko se je demonstriralo pred gostilno pri Kamničanu na Karlo vski cesti, kjer so klerikalci dva naša pristaša sirovo napadli in ju pretepali do krvi in ko so bile demonstracije pred dr. Šusteršičevim stanovanjem ter pred škofovo palačo, kjer je bilo pobitih par šip na škofovih kancelijah — kar se je zgodilo, ker je neka tercijalka zlila vodo na demonstrante. „ Slovenec" je te demonstracije, ki niso nikomur nič hudega prizade'e — tistih par šip je vrednih nekaj kronic — napihnil po katoliški maniri. Govoril je o osebnih tolovajskih napadih na škofa, dr. Šusteršiča, Lampeta, dr. Kreka, trdil, da so demonstrant) e motali kamenje tudi v stolnico, a oken niso mogli (!) zadeti, ker so previsoka! (Komisijski ogled je dognal, da ni bil noben kamen vržen v stolnico). Dr. Krek je kvasil na shodu dan po demonstracijah, da so hoteli njega ubiti in dolžil pristranosti ljubljanske porotnike, da bi oprostili te „nasilne" ljudi, če bi prišli pred porotno sodišče. Klerikalci — dr. Šusteršič in drugovi — so vložili na državno pravdništvo ovadbo zaradi imenovanih demonstracij proti več osebam napredne stranke. V groznih barvah so slikali strašna dejanja nasilni h ovadencev, tako, da če bi bila le senca tega res, bi bili ti skoraj potrebni, da jih pobesijo. Začela se je dolgotrajna preiskava. Dannadan je zaslišaval preiskovalni sodnik dr. Kaiser ovadence in nebroj prič natanko na vse strani, da bi se dognala v ovadbi navedena zlodejstva. A glej! Konec večmesečne preiskave je bil, da državno pravdništvo pri vsej svoji pozornosti ni moglo izslediti pri ovadencih hudodelstva javne sile in da je ustavilo preganjanje nekrivih oseb, pač pa odstopilo vso stvar okrajnemu sodišču, naj to postopa proti ovadenim osebam. Obravnava o tej stvari se je vršila včeraj popoldne pred okr. sodnikom gosp. Zotmanom. Obtožbo je zastopal zastopnik drž. pravdništva g. Peči i k. Obtoženi so bih: Arnošt C ham, Ivan Skubic, Franc K o d e 1 j a, Ludovik S t r i c e lj, Jožef Novak, Ivan Šuklje, Andrej R a k o š, Rudolf V e 1 e p i Č, Albert Feldstein, Albin Anžič, Ivan Mohorič, Josip Mohar in Ivan Pogačnik. Vsi so bili obtoženi, da so se pregrešili proti zakonu za varstvo svobodnega zborovanja, Rudolf Velepič in Albert Feldstein pa še, da je prvi ubil šipo pri Cotiču, drugi pa, da je vrgel kamen istotam ter da je z Mohorčem, Anžičem in Chamom p o b i j a 1 šip e p r i šk ofu. Ludovika Strici j a, ki so ga postavili pod obtožbo, češ, da je zaklical: „Doli z monstranco !u je zagovarjal dr. Fermevc, vse druge obtožence pa dr. Žerjav. Obtoženci so vsi izjavili, da se čutijo nedolžne in da niso zakrivili niti enega očitanih jim d e j an j. Zaslišale so se nato same klerikalne priče, najprej člani društva rokodelskih pomočnikov, katere so klerikalci pri zadnjih volitvah uporabljali za Špijone. lGletni čevljarski pomočnik Ivan Kimoveo je sprva videl, da je AnžiČ metal kamenje proti Bončarjevi hiši pred škofijo ter da je kričal: „Kamenje gor, vse pobiti!" Ko ga je sodnik trše prijel, se je fantič udajal, da ne more „prav za gvišno" trditi, ker je bila tema, ampak da se mu le zdi, daje videl tak glas. Pozneje se mu je dozdevalo, da je bil Anžič zraven, gotovega pa ne more reči. O Chamu je v preiskavi trdil, da je rekel blizu dr ŠusteršiČevega stanovanja: „Tukaj stanuje fars k i izdajalec", včeraj se je pa mož udal, da ne ve, če je Chamto rekel. 491etni Franc Zabavnik, hlapec v „Katoliški tiskarni", je videl, ko se je na voglu „KatoliŠke tiskarneu Feldstein pripognil k tlom. Ne more reči, zakaj se je pripognil. Stražnika je opozoril na Feldsteinovo sumljivo (!) ravnanje. Ko je priča šel na shod pri Kamničanu, mu izmed demonstrantov ni nihče nič hudega storil in nihče mu ni branil na shod. Mizarski mojster Pa vel Batjel je pravil zadnjič, da je obtoženi Mohar delil piščalke Seveda se je to smatralo, da jih je delil demonstrantom. Včeraj je pa priča povedal, daje Mohar delil piščalke doma svojim otrokom, ki so potem piskali na nje po dvorišču. 171etni Franc Cundrič, krojaški pomočnik, je zbog svojega nastopa napravil vtisk človeka, ki igra pri klerikalcih enega večjih špijonov. Sel je za demonstranti kritično noč. Pred škofijo je Čisto natančno videl, dasoCham, Feldstein in Mohorič metali kamenje v okna, dasi je na videz preje poznal le Chama, ki ga je par mesecev preje videl tri-do štirikrat. Natanko je videl, da je Cham vrgel kakih pet kamnov v škofovo palačo. Feldsteina in Mohoriča ni preje nikdar videl, vendar je pri temi, ki je takrat vladala, natanko spoznal, da sta ta dva metala kamenje. Chama po imenu ni preje poznal. Ko ga je pozneje opisal Al. Kocmurju, jq ta storil brž sklep, da ni bil noben drug med kamen me-tajočimi kot Cham. Končno je fante retiriral, da sta Feldstein in Mohorič vrgla vsak le poen kamen. (Značilno je, da v preiskavi ni vedil prav niČ, da sta Cham in Mohorič metala kamenje!) Ko primejo pričo trdo, kje je stal Mohorič, ko je vrgel tisti nesrečni kamen, jo je dečko tako nerodno izpeljal, da se je po njegovi izpovedi prišlo do zaključka, da bi Mohorič moral vreči kamen okoli ogla. Pri poznejšem vprašanju zaradi obtoženca Chama je pa Cundrič izpovedal, da ko je prišel do ogla, kjer je videl, kakor je malo prej izjavil, stati Mohoriča, da ni takrat nihče več metal k amen j a. Obtoženec Cham pove, da se on demonstracije pred škofovo palačo ni mogel udeležiti, ker je bil tisti čas pri svojem očetu, profesorju Vodebu. Sklene se poklicati to pričo. Priča Cundrič je nadalje trdil, da so Cham, Feldstein in Mohorič metili kamenje v presledkih pol minute. Ko je prva šipa zažvekentala, je bil priča pri Grobelniku, potem je šel počasi proti škofiji — za katero sprva pri zaslišanju niti vedel ni, kje da stoji! (Slab kristjan to!) — in ko je je prišel do konca škofije, je bilo konec kamenite demonstracije. Zagovornik dr. žerjav je opomnil, da tej priči ni dosti verjeti, ker je preje nekaj dolžil nekega Von-čino, pozneje pa vse preklical. Priča Anton Vičič, 171etni krojaški pomočnik, je bolj premetena glava, zato se je znal tudi bolj zvijati. Feldsteina je videl, ko je pred KamniČanom vrgel kamen v nekega moža, kateremu je stal nasproti. Tega je zadel kamen po njegovi izpovedbi najprej v z a ti ln i k (!), pozneje pa na stran vratu pod ušesom! Naravnost Čudeži so se v resnici godili S. maja zvečer! Čudno je, da se tisti zadeti mož ni nikjer pritožil ali da bi bil vsaj komu potožil svoje bolečine, saj so bili kamni po tedanjih „ Slovence -vih" poročilih pest debeli! Vičič je končno izpovedal, da sploh ne ve, kaj je Feldstein vrgel. Vencajzov krmežljavi pisač Al. Kocmur je povedal, da tisto, kar je v preiskavi povedal o obtožencu Veiepiču, ni nič res, ampak da dotične njegove iz-povedbe veljajo o nekem drugem demonstrantu, katerega Kocmur išče med poslušalci in katerega tudi srečno najde (!) v osebi Petra Koma-tarja. Pripomniti je, da je Kocmur ves brjav in da silno slabo vidi! lSletni uslužbenec Katoliške tiskarne Franc Puc, tudi špijon prve vrste, vreden tovariš znanega pohaj-kovalca špricanega pripravnika Fer-derberja, ne pove nič, ampak se omeji na tisto, kar je povedal v preiskavi. Tudi on je zaveden katoliški mož. Istotako ne pove nič 231etni Pavel Božič. PriČa profesor Vodeb, ki stanuje Pred škofijo št. 18 II. nadstropje, pove, da je bil Cham pri njem, ko so žvenketale Šipe. Zven-ketanje ni trajalo niti eno minuto. Da bi bil Cham šipe pobijal pri škofiji, je izključeno. Hiter človek pride v par minutah od škofije do priči-nega stanovanja. Cham je pa moral še zvoniti in čakati, predno so mu odprli. Krojač Jožef Globelnik je potrdil, da je res, kar je p6vedal v preiskavi in kar je splošnega pomena. Usnjar Gašper Mohorič ve, da je Feldstein pred KamniČanom metal jajca in kamenje. Zadel da je v klobuk nekega moža, ki je bil med vrati, s kamnom, debelim kot drobno jabolko. Franc Orehek, ki so ga klerikalci postavili za špijona pred KamniČanom, je povedal, da je Cham miril demonstrante. Paznik Alojzij ŠoŠtarič je videl Kozakovega hlapca. Ko mu pokažejo obtoženega Pogačnika, ki je Kozakov uslužbenec, pravi, da ta ni pravi. (Kako je prišlo do tega, da je bil Pogačnik obtožen, ko n i k č e o njem ničesar ni vedel?!) O VelepiČu trdi priča, da je pri Kamničanu s prazno roko pritiskal Šipe, da so se razdrobile. Obtoženec Velepič izjavi, da pri hiši še bil ni, ampak da je stal sredi ceste. Šipe so šele drug dan konstatirali, da so ubite. Konrad Roš, strojevodja južne železnice, Jožef C o t i č , gostilničar, Ivan Štefe, časnikar, ter Ignacij Voje samo pridejo in oddidejo. Kar so povedali v preiskavi, obvelja. Vse je le splošno. Prebrala se je nato izpoved Valentina Pivka, ki je izjavil, da pozna Velepiča, da pa izmed onih, ki so bili pri Kamničanu pri vratih in tam razdrobili šipe (ubita je bila pravzaprav le ena šipa) ni poznal nikogar. Iz tega sledi, da Velepiča ni bilo tam. Zagovornik dr. Žerjav stavi glede tega predlog, naj se zasliši priča Ignacij č e p o n , ki bo povedal, da se je neki klerikalec motovilil okrog tistega okna s palico in s to neprostovoljno ubil Šipo. Zagovornik dr. Fermevc predlaga, naj se zasliši priča Jura ž, da Lud. Štricelj ni vpil „doli z monstranco", kar navsezadnje ni kažnjivo. Ko je nato zastopnik državnega pravdništva vzdrževal svojo obtožbo, povzel je besedo dr. Žerjav, ki je poudarjal, da so naprednjaki prav veseli, da se je vložila ta grozaa ovadba, ki se je izkazala za silno pretirano, kar je pokazala zlasti ravnokar se vršeča razprava. O vaj alci novega zakona za varstvo svobodnega zboro vanj a niso natanko študirali, zato se jim je pa pripetila nesreča, da so ovadili osebe, ki se zoper ta zakon niso niČ pregrešile, kakor je razvidno iz pričevanj vseh. Posebej se je pečal dr. Žerjav s pričo Cundrič, ki se je izkazal za pravega tajnega špijona klerikalne stranke in ki je zabredel v najobcutnejše protislovje v svoji izpovedbi. Predlaga, da se vsi obtoženci oproste, Če bi pa bil kateri obsojen, naj se uvažujejo olajševalne okoliščine in zlasti razburjenost kritičnega večera. Zagovornik dr. Fermevc je dokazoval, da Ludovik Stri cel ni storil nobenega nepostavnega dejanja in predlagal njegovo oprostitev. Sodnik je proglasil nato sledečo razsodbo: Obtoženca Feldstein in Velepič se obsodita vsak na 10 K denarne globe, ker jeprvi zagnal kameu proti CotiČu, drugi pa, ker je tam šipo ubil, vsega drugega se oprostita. Vsi drugi obtoženci so oproščeni vsake krivde in kazni. Tako se je končala afera, v katero so klerikalci tako upali, da bodo kovali iz nje velik kapital v svoje politične svrhe. Vsa špijonaža, vse laži in obrekovanja jim niso nič pomagala — obravnava je pokazala, koliko je resnice na klerikalnem govorjenju, zlasti pa, koliko je resnice na „Sloven-čevih** poročilih o takih in sličnih Stvareh. Zato je ta afera silno velika blamaža za klerikalno stranko, posebno pa za Škofov list. Dnevne vesti. V Ljubljani, 2G julija. — Osebna vest. Slovenska tehnika Milan Lenarčič z Vrhnike in Milan Vidmar iz Ljubljane sta napravila s prav dobrim uspehom drugi državni izpit ter sta postala s tem strojna inženirja. — Prirodopisno profesorsko mest i na I. državni gimnaziji ljubljanski. Ker še vedno ni niti razpisa za mesto prof. Gartenauerja, ki gre v pokoj, opozarjamo na sledeča fakta: To prirodopisno mesto je imel pred G a r t e n a u e r j e m Slovenec, slovenski pisatelj Ivan Tuše k. Tušek je umrl maroa 1877., na njegovo mesto je bil pozvan suplent dr. H. Gartenauer, obenem pa se je služba definitivno razpisala (Verordnungsblatt 1877, komad VHI.| 15. aprila) in sicer tako-le: nEine Lehrstelle tur Naturgesohiohte, in Verbindung mit Mathematik und Phvsik, vvobei dieKenntnis der slovenischen Sprache als teilweiser Unter ichtsspraohe neben der dutschen unerlass-lieh i s t". Očividno ni bilo primernih prosilcev; zakaj ministrstvo ni mesta definitivno izpolnilo, ampak Gartenauerju še nadalje poverilo sup-lenturo, dokler ni bil julija 1878. definitivno nastavljen (Jahresbericht 1878, str. 43). Kar je bilo pred 30 leti potrebno, je stokrat bolj dandanes : slovenščina kotučni jezik je na tem prirodopisnem mestu neobhodna. Brez slovenščine mesto ne sme biti razpisano. — Deželni predsednik v Idriji. V sredo popoldne je deželni predsednik Schvvarz na svojem uradnem potovanju posetil tudi Idrijo. Sprejem v Idriji ja imel zgolj uradniški značaj. C. kr. rudniško ravnateljstvo se je potrudilo, da sprejme predsednika čim dostojnejše, več rudniških poslopij je bilo okrašenih z zelenjem. Mesto samo in prebivalstvo pa se ni moglo posebno navdušiti za dohod visokega uradnega dostojanstvenika. Ne glede na to, da je predsednik Schvvarz Nemec in goreč pospeševa-telj dr. SusteršiČeve klerikalne stranke, Idrija pa slovensko in napredno mesto, marveč je došel predsednik Schvvarz v Idrijo kot reprezentant one vlade, ki že toliko let izkorišča kolikor le more to rudarsko mesto, nima pa za idrijske potrebe niti beliča, iu je torej Čisto naravno, da je bil sprejem zgolj izraz takta, nikdar pri-: -uosti ali veselja. Le poglejmo vsakoletni državni proračun, kdaj snii videli tu kako postavko za mesto Idrijo, ako izvzamemo one za državno rudarsko podjetje. Koliko Časa prosi že podržavljenje ceste Idrija-Logatec, ali ima Idrija kako državno srednjo Šolo, aH ima državno pošto, kje je železnica, kje so kake druge državne naprave, kdaj je dobila Idrija zadnjo državno podporo! ! Koliko Časa se že prosi za preložitev državne ceste Idrija-Sv. Lucija in napravo novega mostu v Idriji na začetku te ceste! Občina je prosila p: kratkim to vlado, naj poveri napravo načrtov in troškovnika za regulacijo Nikave državnim inženirjem, a vlada je tudi to malenkostno prošnjo odbila z motovaci'0, da so drž vni inženirji preobloženi z delom. Za mesto Idrijo ne stori vlada nič, nič iu ie enkrat niČ. Ali se naj potem ogrevamo za to vlado in nje zastopnic Ne, sramotili bi sami sebe. Predsednik Schvvarz je sprejemal v sredo popoldne deputacije v občinski pisarni ter si ogledal realko, ljudsko šolo in grad, drugi dan pa rudniške naprave. Iz Idrije se je odpeljal v četrtek ob enajstih dopoldne p: Logatcu. — Vknjižba lovskih pravic. Koncem decembra 1.1. je vložila c. ki. finančna prokuratura pri okrajni m -niji v Postojni imenom c. kr. erarja več sto prošenj za vknjižbo lovske pravice na zemljišča tistih posestnikov, katerih prednikom je erar pred več ko 40 leti v odkupnem in regulacijskem postopanju zemljišča v ia> odstopil s pridržkom lovske pravice. Tem prošnjam je okrajna sodu.j.t ugodila. Nekateri prizadeti posestnik: so vložili po postojnskem odvetnik proti tem pravosodnim sklepom re-kurze in deželna sodnija je vsem re-kurzom ustregla ter vknjižbo lovske pravice kot nedopustno in neveljavno proglasila. Finančna prokuratura vložila je revizijske rekurze na c. ki. vrhovno sodišče na Dunaju, toda njeni rekurzi niso imeli nikakega uspeha: kajti o. kr. vrhovno sodišče je pritrdilo pravnemu nazoru deželue sod-nije in je vse rekurze finančne pro-kurature zavrnilo. Ta pravni slučaj se bode v „Pravniku" natančneje objavil. — Slovanski gostje V Ljubljani se mudi znani ruski filozofski pisatelj prof. Mikš, urednik rSa-vremenika" prof. dr. Branimir Livadič in književnik Pero O davi ć iz Belgrada s soprogo. — Iz davčne slnžbe na Štajerskem. Za davkarje so imenovani kontrolorji: Rupert Brovet, Josip Mikula in JakobTobia*. Davčni oficijali, oziroma kontrolorji so postali davčni pristavi: Oton Stepio, Fr. Kankovsky, Ladislav JerŠe in Andrej Cizl. — Šolska vest« Izprašani učiteljski kandidat Karel Perko je imenovan za provizoričnega učitelja v.Stopičah pri Novem mestu. — Dijaškemu podpornemu društvu , Radogoj" je g. dr. Fran Novak naklonil 20 K iz neke kazenske poravnave. — ,,Prosveta". G. d r. Ivan :Jubelj, ministerialni tajnik na Dunaju je podaril „Prosvetiu znatno vsoto 100 K, za kar mu izreka podpisani odbor najiskrenejšo zahvalo. Vivant sequentes! — Odbor a k a -iemičnega fer. društva „Pro-sveta". — Glas iz krogov notarskih uslužbencev z dežele- Slavna odvetniška zbornica je že uvedla popolni nedeljski počitek za vse odvetniške pisarne; ker so pa uslužbenci notarskih pisarn vendar prav taki ljudje in njih razmere iste, bi bilo pač umestno, da sledi tudi notarska zbornica temu koraku ter privošči svojim uslužbeu-:em vsaj nedeljo popolnoma prosto. — Kar store finančni erar, odvetniki in drugi, menda tudi lahko stori — notar. — Novo sokolsko društvo. Ustanovilo se je ^Telovadno društvo :>okol v Ljubljani za okraj Št Peter-Jdmatu in mu je vlada pravila že potrdila. — Dr. vitez Foedransperg se je vrnil in zopet ordinira. — Umrla i© v ljublj. dež. bolnici gospa Pavla Žerjav roj. G-rilc, trgovka iz Vač, kamor prepeljejo iruplo pokojnice. — Žalost v hotelu „Union". Piše se nam: Klerikalci so res čudni ljudje. Zdaj napadajo „Glasbeno Marijo* da se kar kadi, samo zato, ker ni bil več izvoljen v odbor Slavko Ravnikar, kateremu se niti vredno ni zdelo, da bi prišel na občni zbor, nego je šel rajše v Idrijo delat poli- Sne škandale. Smisel vsega „Sloven-"evegau pisanja je: ker Slavko Ravnikar ni več v odboru, je ^Glasbena Matica" premenila svoj značaj, zdaj je liberalno društvo in se mu mora škodovati, kolikor je le mogoče. Ako pa „Slov. Narod" le količkaj reče zaradi „Uniona", v Čigar odboru ni nobeuega liberalca in pod čigar streho sc se uprizarjali najinfamnejši škandali proti narodno-napredni stranki, je pa koj ogenj v strehi in klerikalci vpijejo na vse grlo, da se jim škoda dela. Klerikalci so ubijali rNar. doma na vse načine, zdaj pa zahtevajo, da naj liberalci še podpirajo in vzdržujejo Union. Meada zato, da bi imeli klerikalci lepe prostore, kjer bi mogli naprednjake psovati. No, saj se najdejo izredni „značaji", ki jih ni sram -oditi v „Union" vzlic vsem klerikalnim shodom, ki so se tam vršili in kjer so psovali naprednjake tako in-rernalno podlo, da svet še ni videl kaj takega No, pa tudi to menda ne bo več dolgo trajalo. V „ Uni onu" vlada grobna tihota. Nič ne vleče ne orfej, ne variete, ne vojaška godba, ne bavarsko pivo. Ljudje se ogibljejo hotela, ne da bi se bilo kaj agitiralo za bojkot. Te dni so vlomili v hotel n Union" tatovi. Brskali so menda po vseh miznicah, pa so odnesli le nekaj grošev. Se drobiža ni nič več tam! Ravnatelj g. Granigg, ki se je mnogo trudil, da bi povzdignil hotel, pojde tudi. Žalost vlada v vseh prostorih hotela. A kdo je kriv? Dr. Gregorič je imel dobre namene, a klerikalna nestrpnost ni pustila, da bi ostal „Union" nevtralen, klerikalna nestrpnost je pregnala goste in prisluškovanje, s katerim so se bavili gotovi ljudje, je pregnalo še tiste, ki so vztrajali do zadnjega. Smilijo se nam Le akcijonarji. Niti vinarja ne bodo videli vplačanega denarja, ka^i delnice so skoro brez vrednosti, o kakem obrestovanju pa nihče še sanjati ne sme. Tudi najnovejši odbornik dr. Zaje ne bo zadržal neizogibne katastrofe. Sploh pa naprednjakom ni treba hoditi v „Union", ker je v Ljubljani dovolj drugih dobrih narodnih restavracij in gostilen, ki svojih prostorov ne bodo dali na razpolago zts psovanje liberalcev, kakor „Union". Sicer pa imamo svoj rXar. dom" z lepim vrtom, ki je kakor ustvarjen, da bi bil središče našega družabnega življenja. — Vrtna veselica v Kamniku. Združena kamniška narodna društva prirede 4. avgusta na Rodetovem vrtu blizo kolodvora veliko vrtno veselico na korist „Društvenemu domu". Sklenilo se je najeti vojaško godbo, kar bo za nas Kamničane gotovo nekaj izrednega. Pri veselici sodeluje „Sokol" z javno telovadbo, „Lira" poje; varijete-gledalisče, paviljoni itd. bodo nudili občinstvu in izletnikom mnogo zabave. Začetek takoj po prihodu vlaka iz Ljubljane, t. j. ob 4. popoldne. Posetniki veselice iz Mengša, Domžal, Ljubljane itd. se lahko vrnejo z vlakom ob 9. zvečer. Več o veselici še pravočasno naznanimo. — Z Bleda se nam piše: Odkar se je otvoriia nova Bohinjska železnica, se Bled Čudno naglo razvija. Na vseh koncih in krajih se grade nove hiše in vile. Samo v enem letu je bilo nad 30 stavb priglašenih. Tujcev je vse polno, stanovanja vsa zasedena. Lepo je to in gotovo dobro in veselo znamenje za naše zdravilišče. Žali Bog, da je dobil ta „biser kranjske dežele" madež, ki zna, ako se kmalo ne odpravi usodepoln biti za Bled. Ta madež je naše slavno županstvo! Odkar so bile nove volitve, je vse narobe in vse zavoženo. Vse je v neredu. Sezija je tu, tujcev vse polno, a ceste se nič ne popravljajo in ne cedijo, ako le malo dežuje, je toliko blata, da tujci težko pridejo do svojih bivališč. In ta razsvetljava!? Nekaj starih petrolejskin leščerb brli po par ur na večer, ako je viharno, pa še te kmalu pogasnejo in potem zavlada egiptovska tema. Tujci neprestano zabavljajo in jim ne gre v glavo, kako to, da morajo letos Še višjo zdraviliško takso plačati, kakor druga leta — a občinska uprava ne stori za udobnost tujcev prav ničesar, samo denar pobere. Ali bi ne bil že zadnji Čas, da se tudi na Bledu misli na boljšo razsvetljavo, da se nam ne bodo tujci smejali in nazadnje izostajali. V takem zdravilišču in kopališču kakor Bled, kamor prihaja vsako leto na stotine tujcev celo iz inozemstva, bi morale biti ceste vzorne. Vsaj na eni strani naj bi bili hodniki, kar bi se lahko in ne z velikimi stroški napravilo, vsaj je dobrega peska v obilju. Tako pa se ne posipa, blato ne strga, sploh prav nič ne stori. In tista privatna (!!) pota, — nekaj, na kar si blejska občina lahko patent vzame — so še bolj zanemarjena, po sredi kakor človeška glava debelo kamenje, ob kraji pa bujno raseta trava in plevel. In to v kraju, kjer so zgrajene in se grade same lepe vile, nasproti „Blejskemu domu", kjer so vile „Triglav", „Mon repos", „Danica", „Pomona" (vila župana Rusa!) itd. Zakaj teh privatnih potov ne prevzame občina, da bi vsaj ponehali vedni prepiri, ker enemu je dovoljeno voziti, drugemu zopet ne, za čednost in razsvetljavo pa ne skrbi nihče, prav kakor na »gmajni". Več kot 10 vil nima javne ceste. Ali je kdo že kaj takega slišal?! In županstvo ne stori ničesar, spi spanje pravičnega! Kaj je z letoviškim listom (Kurliste)? Polovica sezije je minula, a še nimamo ne ene številke lista, tako, da nič ne vemo, kateri tujci in koliko da jih je letos prišlo na Bled. Vsled raznih spletk so tudi člani zdraviliška komisije odstopili in tako kraljuje sedaj sam gospod župan ! Za Boga, kam pa jadramo ! ? Namesto da bi se v tako važnem kraju, kakor je Bled, složno in z vsemi močmi delalo v prospeh in korist občine, da se promet s tujci pospeši in se tujcem nudijo vse ugodnosti, se ne dela drugega kakor same spletke. Pride tujec na Bled, se ne ve kam obrniti, nikjer ne najde zdraviliške pisarne, kjer edino bi mogel dobiti pravih in točnih informacij tako glede stanovanj kakor tudi o vseh drugih potrebščinah. Taka pisarna bi morala biti na prostoru, kamor pride največ tujcev, takorekoč vsi, ki pridejo na Bled, in to je prostor od zdraviliškega parka pa do pošte in do Wolf-lingove vile! V tej pisarni bi tujci lahko poizvedeli in dobili podatke o raznih izletih, posebno o turah v Bohinjsko dolino itd. Seveda bi morala biti pisarna tudi ob nedeljah odprta, ko pride največ tujcev, a so sedaj ne vedo kam obrniti za pojasnila. Zadnji čas je, da se razmere na Bledu teme-1 lit j izpremene — ker po toči zvoniti je prepozno. — Z Notranjskega se nam piše: Sedaj je ravno 50 let, kar je bila dodelana železnica iz Ljubljane v Trst ter je bila slavnostno otvorjena. Pred otvoritvijo te železnice je bilo na po&ebnih krajih — Planina, Senožeče itd. — kaj pestro in živahno življenje; vsak* druga hiša ob glavni cesti je bila gostiloica za voznike in vse so zaslužile mnogo denarja. Tudi ob Času gradnje te železnične proge so ljudje, lastniki vprežene živine, veliko zaslužili, a to je trajalo le £ ali 3 leta. Potem pa je na mah prenehal poprej tako živahni promet; ljudje, nenavajeni takih hitrih sprememb na slabše, so kar otrpneli, ne vedoČ, kaj jim je sedaj začeti. Polja je premalo, živinoreje niso bili vešči — pomagali so si polagoma s prevažanjem lesa, kateri je zadobil po novi železnici velikansko ceno in pomen. Najbolj prizadeta je bila Planina. Poprej so si ljudje z lahkoto služili denar na cea i — a sedaj pa od nikoder nič. rPod gradom" in v Mal-nih daje narava po tamošnjih vodah na tisoče in tisoče konjskih sil — ves trg z okoli1 o bi bil že davno lahko električno razs/etljen zastonj! — a ta vodna sila se ne porabi po novejših načelih v prid človeški. Planinska dolina bi donašala lahko vsem tamošnjim prebivalcem zadosti zaslužka, ako bi vlada napravila državno ia-briko za pletarstvo in bi se vpeljala pravilna vrborojs. „Sloveneou poroča v št. 166 od 2&. julija pod črkama Dr. K. z Dunaja, „da je naučno ministrstvo pripravljeno po vsem (t. j. srednjem?) Kranjskem — osnovati take šole pletarske tečaje " Kje je to srednje Kranjsko? — Gospod poslanec Gostinčar, sedaj odprite svoje široka usta in delajte z vsemi slovenskimi (tudi od napredne stranke!) — poslanci nato, da se takoj ustanovi tak tečaj z državno podporo v Planini, v Vašem volilnem okraju! Ne skrbite le za Vrhniko in okolico, kakor ste zadnjič širokoustno obetali!! Skrajni čas bi že bil, da se od vladne strani kaj ukrene za Planino, če ne jo bodo najboljše delavne moči popihale v Ameriko! Videant consules! — Letina na Gorenjskem. Piše se nam: Žito je do malega vse požeto in spravljeno v kozolce. Rž je malo obrodila, med tem pa sta bila zimski ječmen in pa pšenica tako izvrstna in lepa, da že 30—40 let, kakor mi je pravil neki kmet, ni bilo tako lepe in obilne pšenice, kakor je letos. Sedaj sejejo ajdo. Da bi naši kmetje, kateri so večinoma naročeni na „Domoljuba", bili pridni čitatelji nepolitičnega „Kmetovalc a" in bi upoštevali one njegove nauke, da se mora za ajdo gnojiti z umetnimi gnojili — pa bi pridelali naj manje dvakrat toliko ajde, kakor je dobe ob navadnem gnoju! Ajda je velikega pomena tudi za če-beiorejo. Po Gorenjskem se seje jako veliko ajde in od vseh krajev dohajajo ob cvetoči ajdi s Čebelami napolnjeni vozovi na pašo k nam. — Sadje, razen orehov in tepek jako slabo kaže. Jabolka in hruške so jako lepo cvele, pa je prišel mrzel dež ob cvetju in pa mrčes, in sta vse uničila. Črviva jabolka padajo sedaj na tla in zelo malo jih bode dozorelo. Orehova drevesa so tako polna, kakor grozdje. Pomlad je pozno nastopila in oreh je pri lepem in ugodnem vremenu vevel. Tudi okopavine — krompir, zelje, korenje, repa, pesa — jako lepo stoje in se ja nadejati tudi pri teh pridelkih izborne letine! — Kmet. — „Ljudska knjižnica" v Mariboru („Narodni dom") je obhajala koncem junija prvo obletnico. Knjig je štela (vezanih) 52S in je izposodila 23S5 knjig, med njimi 2004 pripovedne. Najbolj se čitajo Sienkievvicz, Jurčič, Kersnik in Tavčar. Izkaznic (po 20 vinarjev) se je izdalo 297. či-tateljev je vedno več, posebno delavcev. Uradne ure „Ljudske knjižnice" so v nedeljo od 10.—11. ure dop. in v Četrtek od 7.—8. ure zvečer v ve-stibulu „Narodnega doma". Za vsako prečitano knjigo se plača 2 vinarja. — Bratom članom graškega Sokola". Dne 4. avg. t. 1. razvije „Sokol" v Žalcu svoj prapor. Ob taj priliki priredi javno telovadbo in veselico. Graški „Sokol" je sklenil se te slavnosti udeležiti in prosi tem potom svoje brate člane, naj se podajo imenovanega dne bodisi v kroju, bodisi v civilni obleki kar najštevilnejše v Žalec. Iz Celja vozi na dan slavnosti posebni vlak, ki pride krog poldneva v Žalec. Tam se vrši nato skupni obed. Oni člani, kateri se udeleže prostih vaj, naj pridejo, če mogoče, že zjutraj v Žalec, ker se vrši skušnja za proste vaje že ob polu 12. uri dop. Telovadci sejskupnega obeda udeležiti ne bodo mogli. Odbor. — Lovski tatovi so ga ob-strelili- Občinski gozdni oskrbnik Štefan HorvatiČv Lonji pri Vrbovcu na Hrvaškem je ustavil tri lovske tatove, ki so nesli ustreljenega srnjaka iz gošče. Odgovor je dobil s strelom, ki ga je oddal eden izmed tatov in ki ga je Horvat dobil v spodnji del telesa, da se je zgrudil. Tatovi so nato zbežali. — K umoru kočijažev v Trstu. Aretirani Deltin se nahaja že od torka v taki razburjenosti, da ga morajo vedno stražiti. Od prvega hipa, ko je bil prijet, je venomer le jokal. Deklina, o kateri se trdi, daje imela dežnik, ki so ga našli v Moho-rovičevi kočiji, je 20 letna lalikoživka Josipina Sila. — „Ljubljanska društvena godb«11 priredi jutri v h o t el u „Južni kolodvor" (Seidl) Kolodvorske ulice, koncert. Začetek ob polu osmih zvečer. Vstop prost. — Koncert na cifre bo zopet danes zvečer ob osmih pri „Črnem orlu". Vstop prost. Dobra burka. Kakor znano, je pred kratkim poteklo 50 let, odkar je iztekla železnica iz Ljubljane v Trst, za kar se je zanimalo tudi širše občinstvo. Pogovarjali so se fijakarji in vozniki o takratnih zaslužkih, potniki so tožili 0 tedanji dolgočasni vožnji s »knretnmi«, v katerih so bili izpostavljeni raznim vremenskim te-žkočam, neki hudomnšnež je pa v tem že koval zase kapital. Pomešal se je marši k j«1 v pogovor in začel pripovedovati, da se bode na dan 501 et nega jubileja vsakdo lahko peljal v Trst in nazaj za 1 K 80 vin. Govorica 0 ceni vožnji se je razširila po celem mestu, kakor tudi po okolici in celo nekateri železničarji so ji verjeli. Ljudje so začeli popraševati na nie-rodajnih mestih o odhodu in povratku tega cenenega vlaka in ker tudi na kolodvoru niso ničesar izvedeli, so se začeli jeziti na liste, zakaj vendar ti ne pridejo z resnico na dan. Ker nekateri še mislijo, da bodo vendar še videli zato nizko ceno Trst, smo v prijetnem položaju jim naznaniti, da se to še tako kmalu ne bode zgodilo in da dotični šaljivec sedaj že pripoveduje ljudem, da je on bil v Trstu na dan jubileja in da se je tam takrat zelo pilo in da je prinesel nazaj s seboj velikega mačka. In dobili so se zopet ljudje, kateri se preje niso za to prav zanimali, sedaj jih je pa spravil v tak »ogenj«, da jim je že žal, ker se tega niso udeležili. Mož pa se jim smeje, da je kaj! Tatvini. Posestniku Jurju Čemažarju je bila dne 23. t. m. iz zaklenjenega stanovanja v Konjušnih ulicah št. 4 ukradena sreb. cilinder-nra, vredna 10 K. Tat, katerega so izsledili, je zvohal kje ima Cemažar spravljen ključ, s katerim je odprl stanovanje in ukradel uro. Oškodovanec je dobil um nazaj. — Upokoje-aemn orožniškemu stražmeštru g. Iv. Kersnetu je neki uzmovič izmaknil 8 K denarja. Tudi ta dolgoprstnež je znan, a jo je nekam odkuril. — V konjačevi zanjki. Ko je dane-, dopoldne lovil koii.jač po mestu pse, ki nimajo znamk, je opazil, da gre neki tak pinč po Vodnikovem trgu z neko žensko. Konjač, hoteč storiti svojo dolžnost, naproži zanj ko in jo vrže za psom, katerega pa ni vjel. Ko ženska opazi v kaki nevarnosti se nahaja njen ljubljenec, jo ubere čez Cesarja Jožefa trg proti Streliškim ulicam, pinč pa za njo. Tudi konja-eeva hlapca si nista pomišljala dolgo in istotako urnih nog krenila za žensko, rekte za psom in metala skoz po poti za njim zanjke, pa ker je zasledovani kužek menda zjutraj vstal na desno nogo, je vedno še pravočasno odskakal dalje. Še enkrat, in sicer zadnjikrat, naproži konjač zanj ko ter jo zavihti za zbeganim pinčem in noga je bila zadrgnjena, toda ne pinče tova, ampak ženskimi, katero so iz neprijetnega položaja seveda takoj rešili. Pinče pa se tedaj ni več brigal za svojo gospodinjo, ampak jo je s pobešenim repom obral proti domu, kar je siromak le mogel. Seveda je občinstvo z velikim balo jem -ledilo temu prizoru in bilo je smeha, kakor v cirkusu. — Prijet malopridnež. Včeraj je mestna policija v Šolskem drevoredu prijela svojega starega znanca va-ganta Andreja Kovača, ker je bil pred nekaj časom osumljen, da je v Ihanu pokradel več obleke. Kovač sicer vse taji, pač pa bode moral le sedeti. Navedenec je bil že predka-znovan in tudi v prisilni delavnici je že vlekel »žernado«. — Izgubljena je črna denarnica, v kateri je bilo do 10 K denarja. — Železniški čuvaj je našel na Rakeku zlat gumb. katerega je potem zopet izgubil, a ga je našel postrešček Pr. Šuštar. * Drobne vesti. Bivši predsednik poslanske zbornice gro C Vet er v o n der L i 1 i e , ki konča kmalu svoje medicinske študije, prevzame baje vrhovno vodstvo zdravstvenega oddelka v ministrstvu notranjih del. — Štirikratni roparski u m o r v p u s t i D a n o š so izvršili štirje delavci s tobačnih njiv. Cigani so prišli šele pozneje zraven ter poropali, kar je še bilo ostalo, končno pa hišo užgali. Enega tobačnega delavca je napadeni gospodar ustrelil v glavo ter so ga tovariši v gozdu pokopali. — X e m š k i vojaški z r a -kopi o v n a k r m i 1 o je izdelal major Gtoss. — Ameriški milijon a r \V i 1 s o D je v \jujorku na ulici ustrelil neko mlado damo. svoj O bivšo uslnžhonko. Množica je hotela Wilsona lineati, a ta je streljal ter . . Inomoške » . . Krakovske , . . Ljubljanske , . . Avstr. rdeč. križa 9 . . Ogr. „ m » • • Rudclfove , . . Salcburške , . . Dunajske kom. 9 . . Delnice. Južne železnice . . . . . Državne železnice . . . Avstr.-ogrske bančne ddn Avstr. kreditne banke Ogrske „ » Zivnostenske „ Premogokop v Mostu (Briix, Alpinske montan . . Praške žel. ind. dr. . . . Rima-Muranvi .... Trboveljske prem. družbe Avstr. orožne tovr. družba Češke sladkorne družbe Va;ute. C. kr. cekin..... 20 franki....... 20 marke ....... Sovereiens....... Marke........ Laški bankovci..... Rublji........ Dolarji........ U&u«: 96 70 98 H i 96 Bo \48 92 4o 1 HO 98-90J 39 vč đ 102 — K*: 85 9* 70 no - S 7 25 95 60 i 3 50 99 75 99 25 93 5' 100*75 99 7?^ 299" 0 101 — 150 EO ^54 — 142 75 26 5 276 76 240 — 99" 50 184-45 458— 88'- 94 -63-— 46-50 28-75 73 — 92 — 462 - 146*60 354 30 815 — 648 -751 — I* -727 — 588 75 6 6 — E 40 -253 — m - 148 — li 39 19 16 23 56 24 10 775 95 85 2-54 & Žitne ceno v Budimpešta Dne 26 juh> 1907 za oktober za Pšenica Rž Koruza Oves »vgust za 13 8 oktober SO fcg k BO 50 . * tO 11-10 8 78 6-37 6 41 7 88 C h ceneje KeteorolositoB poročilo. ;6 Sred uji tr*čnl tl*-i 7*6 0 «v i Cas opazovanja Stanje barometra T So a > Vetrovi i i j Nebo 86. 8. ! 733 6 16 9 8l. svzh. dež 24 7. 4. 732 5 16-4 si. szah. oblačno a i. pop. 7315 24 3 slabjzahod oblačno Srednja včerajšnja temperatura: 18 7 nor male 19.9°. — Padavina ▼ mm 30 0. — Včtraj popoldne in zvečer nevihta. Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naša iskreno- Ijubljena soproga, oziroma mati, sestra, teta in svakinja, gospa Pavia Žerjav roj. Grilc trgovka po kratki, mučni bolezni, danes zjutraj ob poludveh, previđena s sv. zakramenti za umirajoče, v starosti 26 let, v deželni bolnici v Ljubljani mirno v Gospodu zaspala. Pozemski ostanki drage rajnice se prepeljejo jutri, v petek 26. julija iz deželne bolnice v Ljubljani na Vače pri Litiji, kjer se polože v soboto, ob devetih dopoldne na ondotnem farnem pokopališču k večnemu počitku. 2454 Prosi se tihega sožalja. Ljubi jana-Vače, dne 25. julija 1907 Alo;zii Žerjav, soprog. — Slavlca Žerjav, hčerka — Ivan Orlic, brat. r rani ca Stritar roj. Orlic, Tloca Orlic, sestri. — Fran Stritar, svak. — Emil Stritar, nečak. Prodajalka 86 sprejme. — Pismene pouudbe pod MKavcija 300" na upravo. „Slov. Naioda*. 24ć5—2 Sprejme se v lepo mesečno sobo b posebnim vhodom ospod ua hrano in stanovanje. 2428-2 NatanČoeie se poizve na Star-m trgu S t. 99 II. nadstropje, med 3. in r^. ure popoldue. Komi in se sprejmeta s l- septembrom v irgo-- j ni l ll es a Lil 111 blagom 2415 3 Fran Zadnek v Senožečah < žeui-:ii. se nastavi kar najhitreje v žagi na Dolenjskem 2463—2 Več se izve v tvornici za stroje O. Tdnnies v Ljubljani. Išče se dobro vpeljana gostilna na račun ali v najem. 2420-3 PismeDe ponudbe pod šifro 4,Št. 100" ca upravcištvo „Slov. Naroda*. V trni stev. 8 na Mar je Terezije cesti v Ljubljani se odda obširen prostor pripraven za za skladišče. majhnega obrtnika ali 2465-1 Natančna se poizve ravnotam v pritličju na levo. Ces. kr. avstrijske državne železnice. Izvod iz voznega reda. Veljaven od dne Odhod lz Ljubljane jni. tel.; 4*08 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž (Samo ob nedeljah in praznikih od 2. junija do 8. septembra.) 7 05 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica, Trst d. ž., Trbiž, Beljak, Celovec. 7- 07 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Ru-dolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. 0-05 predpoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, Celovec, Praga. (Samo od 1. junija.) 40 predpoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica drž. žel., Trst drž. žel., beljak, Celovec, Trbiž. l*05 popoldne. Osebni vlak v smeri: Ru- dolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. 3.45 popoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak, Celovec, Praga, Trbiž. 7MO zvečer. Osebni vlak v smeri: Rudolfovo, Kočevje. 7 35"zvečer. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Bdjak, Celovec, Praga, Trbiž. lO-4-O ponoči. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak, Trbiž. Dohod v Ljubljano ini. tel.; 8.37 zvečer. Osebni vlak iz Straže-Toplic, Rudolfovega, Kočevja. 8- 45 zvečer. Osebni vlak iz Trbiža, Prage, Celovca, Beljaka, Gorice drž. žeL, Trsta drž. žel. 1. maja 1907. leta. II oo ponoči. Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka, Gorice drž. žel., Trsta drž. žel. 6-58 zjutraj. Osebni vlak iz Trbiža, Gorice drž. žel. Trsta drž. žel. 8*34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Rudolfovega. 11*10 predpoldne. Osebni vlak iz Trbiža Prage, Celovca, Beljaka, Gorice. 2-32 popoldne Osebni vlak iz Straže-Toplic, Rudolfovega, Kočevja. 4-36 popoldne. Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka, Gorice drž. žel., Trsta drž. žel. 6- 50 popoldne. Oseb. vlak iz Jesenic, Prage, Celovca, Beljaka. (Samo od 1. junija.) Odhod lz Ljubljane dri. kolodvor: 7- 28 zjutraj. Mešani vlak v Kamnik. 2-05 popoldne. Mešani vlak v Kamnik. 710 zvečer. Mešani vlak v Kamnik. 10*50 ponoči. Mešani vlak v Kamnik. (Same ob nedeljah in praznikih.) Dohod v Ljubljano dri. kolodvor: 648 zjutraj. Mešani vlak iz Kamnika. IOS9 predpoldne. Mešani vlak iz Kamnika e-io zvečer. Mešani vlak iz Kamnika. 9-55 ponoči. Mešani vlak iz Kamnika. (Same ob nedeljah in praznikih.) (Odhodi in dohodi so naznačeni v srednje evropejskem času.) D r. ordinira zopet. Ž469 Dobro idočaf stara gostilna! nedaleč od Ljubljane, z malim vrtom, ] kdciiicn, hlevi itd. se takoj pod zelo 1 ugodnimi pogoji odda v najem. Gostilna se nahaja v neposredni bližini kolodvora, c. kr. ckr. glavarstva, sodni je in leži sploh v vsakim oziru na prometnem kraja. 2467 Tozadevna vprašanja naj se pošiljajo pod šifro „F- P. 1000, glavna posta v Ljubljani Ju sicer najjasneje do L avgusta t. 1. dobe delo z dobro plačo do novembra pri zidavi šole v Gornjem grada. Zglase naj se pri stavbnem podjetnika Lad. Iv. Rothu, inženirju in mestnem stavbniku v Celju ali pri šolskem gradbenem vodstvu v Gornjem gradu pri Celju. 8473 Učenka stara 14—16 let se sprejme takoj v trgovino z manofaKturnim in spect rij*kira blagom. Prednosti imajo take z dobrimi izpričevali v računstvu in pisavi, LUKA BRUS »m* trgovec v Spodnji Idriji. 1646 - IS oprano in osnaženo 1M od 35 kr. naprej 807 21 prodaja C. I. Hamann v tjubljani. g* v v w Švicarija. Od 1. maja nadalje tudi gorka kuhinja Vsak dan ob 3. in oo 7. popoldne KONCERT Ljublj. seksteta na lok Ob nedeljah in praznikih ol 7. uri zjutraj, 1 10. dopoldne in ob 3. in 7. popoldne. ^ I Ustop vselej prost. azglas. G. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trstu. Vsled sklepa Kraojske hranilnice bo petero zunanjih učence Kranjskega na ljubljanskem trgovskem učilišču in vzgajališču za leto 1907 08 brezplačno prejemalo pouk in učila. Prosilci, ki dovrš.ii 14. letot naj prošnje opremljene z osebnim popisom in dokazilom nbožnosti ter izpričevali o dovršeaih treh razredih gimnazije, realke ali višjega razreda meščanske šole 8 hvalevrednim redom ii oravnosti in najmanj dobrim učnim uspehom do najkasneje 20. septembra vJože tukaj, da se potem vse dogpele prošnje morejo slavni Kranjski hranilnici predložiti v sklepanje. Ravnateljstvo trgovskega uć lišča 2ies-i Artur Mahr. Oblastveno dovoljena razprodaja! Nikar ne zamudite ugodne prilike za nakup! se z dovoljenjem obrtne cblasti radi popolne opustitve trgovine moške srajce manšife Dvorski trg št. 3 ped r)arodno kavarno. 20C6-11 pri i>5okcm uremenu. Hii (A. Seidcl.) Jutri, o soboto 27. julija t. L velik KONCERT. Začetek on Doluosmih. vstop prost A. Seidel, 2466 hotelir. Vsako soboto in nedeljo sveže „bavarsko pivo". E Vljudno se priporoča trgovina Ivan Podlesnik ml. Ljubljana, Jtnrl trs M 10. Velika zaloga, solidno blago. 3618 Gene zmerne. 87 Eprejema zavarovanja človeSkega Življenja po najraznovrstnejŠih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena urnga zavarovalnica Zlasti je ngodno zavarovanje na doživetje in smrt z maDjSajočimi se vplačili. Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende. „SLAVIJA" - m - - vzajemno zavarovalna banka v Pragi. - - - - Rez. fondi: 38,242.074-78 K. Izplačane odškodnine in kapitalije 91,936.99372 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države k viepkozl ilo«ansko-narodno uprt«% o. Vsa pojasnila daje: Generalni zastop v L|ubrani, Čigar pisarne so v lastnej bančnej hiši Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Ušiva najboljši sloves, koder posluje. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene. Izdajatelj in odgovorni urednik: Ra*to P u s t o s 1 em š ek. Lastnina in tisk .Narodne tiskarne*. 17 71 1J