Farminske žene
Z grehkobo v srcu sem se vračala s svoje prve poti s Formina. S for-minskimi zenarm smo se tedaj dome-nilej da se sestanemo in porazgovo-rimo, da si povemo iz oči v oči, iz srca v srce prav vse. V sna&ni izbi »forminske Hane* sem čakala. Priala je prva, druga, peta... Prišlo jih je dvanajst od sio. Pilca! Vsa moja takratna toplota srca ni mogla uta-liti mraza kulaške miselnosti neka-terih zena; tega niso zmogle niti besede tovarišice, ki je bila tedaj z menoj. Odbile so se zmaličene od zi-du neosnovanega odpora proti vse-mu novemu.
Tolazba in trdna vera, da bo pre-bujenje novega oasa zdramilo    tudi
forminske žene, je piegnalo grenkobo %z mojega srca.
8e večkrat aem prehodila pot na Formin in pot sama se mi je zdela simbol forminskih žena: Globoko se vdirajo ob slehernem koraku noge v blatu m boječe tiplje pogled na-prej. Forminske žene? Zastarela mi-selnost ovira svobodnemu koraku pot yuxprej. Poznate Žuranovof Matx štirih otrok je. Moža ji je ubilo pred leti v Halozah pri podiranju lesa. Sama sluzi na Torminu, otrod so raztepeni v okolici, kjer opravljajo razna hlapčevska dela. Zuranova za-služi JfOO din. Bridko je to življenje Žuranove in njenih otrok. To pot je prvič   strmeče odprla   oči:   Stmišče,
otroci ob njej. Ko bo delala v tovar-ni, bodo otroci pod skrbnim var-stvom DlD-a. In Tilka ne bo več uhajala, ker se boji »bitja«.
Zene zo prisluhnile. še  več: Mno-
ge so začele same misliti. 8e več: Ne-
katere so spoznale, da je premnogo-
krat prav iena tista,  ki je poklica-
na reševati gotove naloge.  Nekatere
sc  boje  »komunizma«. Haim  je  kar
| prav povedala, da se boje tega    še
j najbolj  oni, zaradi katerih je treba
postavljati ograje.
To  nedeljo so forminslce iene vo-
lile. Od sto žena je volilo  31  zena.
1 To so zene,  ki so razumele    pravo
\ pot, žene, ki so se vključUe v veliko
' dogajanje sedanjega  čctsa,     medtem
ko so se ostale zabubile v brezplod-
nost svojih lenobnih in mračnjaških
misli.
Preprosta žena je rekla: »Vse gre svojo pat naprej! Nikoli se še ni zgodilo, da bi se ena in ista stvar ponovila«.
»Vtse, gre svojo pot naprej!* To bodo spoznole, to bodo nujno morale spoznati tudi forrninske žene.
Forminska cesta nekoč ne bo več taksna, kot je danes. Leščerbe in pe-trolejke bo zamenjala elektrika. Ko-č\ce ne bodo več $ svojimi malimi okeiici kakor ialostni slepci.
»Vse gre svcjo pot naprej!« Vem, uverjcna seni, da se bodo na naši veliki poti skoraj zn"itle vse formin-ske i?ne. Saj vodi ta pot v lepso, srečncjso  bodočnost.                  M.K.