GLAS NARODA r h List: slovenskih idelavcevy AmerifcL TELEFON: COETLANDT 2876 The largest Slovenian Daily in 1 . , the United States. I Issaed every day except Sundays | and legal Hobdays, i 75,000 Readers. ..................SI NO. 136. — ŠTEV. 136. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, H. Y.f under Act of Congress of March 3,187». e**« TELEPOH: COBTLAKDT 2878« NEW YORK, SATURDAY, JUNE 11, 1927. — SOBOTA, 11. JUNUA1927. VOLUME XXXV. — LETNIK XXXV. Usodepolne posledice varšavskega atentata. ODLOČEN NASTOP SOVJETOV PROTI ANGLEŠKI VLADI Moskva se je zahvalila vladi v Varšavi za izraze simpatije. — Sovjetske čete so zavarovale poljsko poslaništvo v Moskvi. — Anglijo so javno ožigosali kot kalilko miru in zdražbarico. VARŠAVA, Poljska, 10. junija. — Nadome-stujoči komisar za zunanje zadeve, Litvinov, je po-slal včeraj poljski vladi poslanico, v kateri izreka zahvalo svoje vlade poljskemu zunanjemu ministru Zaleskemu za izraz simpatij poljske vlade ob priliki umora sovjetskega poslanika Vojkova. Na tisoče ljudi je obiskalo včeraj sovjetsko poslaništvo, da si ogleda trup]o umorjenega, ki je ležalo na odru sredi cvetk. Stene v sobi so bile rdeče in črno drapirane. MOSKVA, Rusija, 1 0. junija. — Sovjetske oblasti so včeraj podvojile svojo pozornost vsled terorističnih napadov in velike protipoljske demonstracije v zvezi z umorom sovjetskega poslanika v Varšavi. Od popoldne pa do pozno zvečer so bile ceste, vodeče k poljskemu poslaništvu, polne demonstrantov, a poseben oddelek ruskih čet je zadrževaMjud-sko množico od poslopja. Ogorčenje v sovjetskih krogih radi umora Voj-kova se obrača skoro izključno le proti Angliji. Temu stališču se je pridružilo tudi vse časopisje. Sovjetska vlada je objavila dolg dokument, v katerem navaja slučaje morilnih poskusov, eksplozij, požigov in drugih terorističnih dejanj v Rusiji ter izjavlja, da je Anglija odgovprna za vse to. Izjavlja, da je v gotovih slučajih Anglija direktno naro-jcev čila take zločine. Proti koncu se glasi v proklama-ciji: — Očividno je, da se angleška vlada hitro pripravlja na vojno proti sovjetski Rusiji in da stremi z vsemi sredstvi za tem, da uniči miroljubno delo naših delavcev in kmetov. Dokument navaja najprej umor Vojkova, ki je sledil seriji direktnih napadov angleške vlade na sovjetske naprave v inozemstvu in prekinjenju od-nošajev s sovjeti. — Sovjetska vlada, — smatra za potrebno objaviti večje število nadaljnih dejstev, ki jasno karakterizirajo počenjanja angleške vlade in njenih vazalov. V pričetku leta 1925 je bil neki dozdevni trgovec, pod imenom Steinberg, ki je imel sovjetski potni list, obstreljen od sovjetskih straž in aretiran, ko je hotel prekoračiti finsko-sovjetsko mejo. Pri zaslišanju je izjavil aretirani, da ni Steinberg, temveč Sidney George Reilly, znan angleški agent, ka pitan angleškega avijatiškega zbora in eden glavnih organizatorjev zarote, radi katere je bil procesiran. Pozneje je izjavil Reilly, da je prišel v Rusijo organizirat teroristične zarote in vstaje. Rekel je da mu je dal sam angleški zakladničar Churchill navodila za to. STRAŠNA EKSPLOZIJA Dva delavca sta bila ubita, ko je eksplodiral ni-troglicerin tekom vožnje. — Dosti nadaljnih je bilo ranjenih. BUTLER, Pa., 30. junija. — Dva delavca hta bila na mestu ubita in dva in trideset nadaljnih je bilo ranjenih, dva med njimi težko, ko je eksplodiralo 400 kvartov nitroglicerina, katerega so spravljali na tovornem avtomobilu v skladišče. T'bita sta Frank Greer in Viktor Coxan iz Rousseville. ki sta se nahajala na tovornem avtomobilu. Vsled strašne eksplozije so bile uničene tri hiše in več nadaljnih je bilo delom;i demoliranih. Mrs. Edvard Ifettinjr in njena hčerka Florence sta dobili tako POLITIČNI POLOŽAJ V NEMČIJI Nemški kabinet je pristrigel krila Stresemannu. — Vsled tega so se pojavile govorice, da bo mogoče odstopil. — Nemčija je zadostila vsem svojinl obveznostim glede razor oženja. BERLIN, Nemčija, 10. junija. — Ko bo odpotoval dr. Gustav Stresemann, nemški minister za zunanje zadeve, v Ženevo kot načelnik nemške delegacije pri svetu Lige narodov, bo nesel s seboj dvo-je navodil. ATENTATOR PRIZNAL, DA JE HOTEL USMRTITI MUSS0LIN1JA Takoj ob pričetku procesa je priznal mladi anarhist, da je nameraval upihniti Mussolini ju življenje. — Odločno pa je zanikal, da je imel sokrivce- — Lucetti ne kaže nobenega kesa, a tudi ne bahavosti. Kabinet je sklenil na svoji zad-' -i • . • . J j vil z. izpraznenjem Ruhra in tndi j ni opaziti nobenega znaka, na bi . i se Stresemann poslužil te prilike som od strani zaveznikov, da se . . * - , .ter otvoril privatna podajanja gle- i de tepa predmeta. nanje zadeve upirati vsem posku-j^ Stresemann dovoli vojaški komisiji v katerikoli obliki inšpieiranje iztočne meje Nemčije, da se doloi"i, ee so bile utrdbe kroj* Kustrina in Koe-niprsbergra uničene, soglasno 7. zahtevami vojake kontrolne misije. Boji na Kitajskem. LONDON, Anglija, 10. junija. Predlopr Stresemann a, naj vladaj Inozemei, ki prihajajo v Šanghaj, >klene plode tegji kompromis, je izjavljajo, da bo slišal Peking m o*"-ne poškodbe, da se dvomi. da|bil odločno bzavrnjen. češ. da je kmalu grmenje topov severnih in bi mogli okrevati. Eksplozija se je za vršila, ko je bila vojaška kontrola končana ' j,,žnih kitajskih armad, kot se po-Vsfled medsebojnega dogovora in.roča iz Šanghaja. zavil 'tovorni avtomobil, obložen z!da lie sme razmišljati o Življe-J Armade kitajskih naoijonalistov Inevarnim razstreljivom, z glavne11-]" te k°utr°le v tej ali oni obli-.prodirajo vedno naprej proti se-j ceste v neko stransko ter je obti-jkl- veru. Številni šangtnnski vojaki j čalo zadnje kolo v majhni razori. Nemčija je izvedla do zadnje dezertirajo ,da se pridružnjo ar- Dele tovornejra avtomobila ter črke svoje obligacije gle ive so tako mokre kot Atlantski ocean." 1 y Tako je rekel Buckner, tako je rekel Andrews in ta- j ko pravi vsak poštenjak, ki nima zaplankanih oči. < Potemtakem že mora hiti nekaj resnice v teh izja- 1 vali. , "THIRD DEGREE" l --- ) Kojaki so že večkrat čitaU, da je bil ta ali oni areti- J ranec podvržen po aretaciji takozvanemu "third degree'', kar hi se reklo po naše "tretja stopnja". f Škoro vsak zločinec pri sodili razpravi zanika mar- 1 sikaj oziroma vse, kar je priznal po aretaciji policiji, 1 češ, da jc bilo priznanje izsiljeno iz njega po "tretji t stopnji". 2 Policija odločno zanikuje obstoj kakega "third 1 degree-ja", toda kot je razvidno iz poročila nekega za s lesljivega časnikarskega poročevalca, je ta metoda pri r l»olieiji še zelo priljubljena ter se je poslužuje ob vsaki r priliki. " 1 - 's V uglednem listu "The Kation" pripoveduje report jr cr New York Ti mesa. A. C. Sedgwick ,kako je na svoje v lastne oči videl tri aretirance, ki so bili na policijski po- p staji izpostavljeni temu nečloveškemu ravnanju. J Njegovo poročilo se glasi: "Detektiv je zgrabil gumijasto cev, ki je del opremejs vsakega detektivskega urada, ter se je radi poslužujejo/\ ker ne pušča sledov za seboj. Drugi so pograbili, kar jim je prišlo poti roko: black-jaeke, revolverje, policijske * krepelče itd. "Jaz sem te že enkrat videl!'* je zatulil g »letektiv. "Ne, gospod," je odvrnil aretiranec ponižno. t Detektiv ga je nato udaril. To je bilo znamenje. Detektivi so udarili z bjack-jaeki, gumijastimi cevi, revolverji v in krepelei. A' trenutku so vsi trije aretiranci ležali na tleli. Kri jim je lila iz ušes, ust in nosu. Detektivi so r jih obkrožili, vsi zeleni od jeze. Vrata so se odprla. Mla- -di r informirani policist je vstopil ter rekel: "Zdi se mi, 11 tla ste preveč milostni ž njimi." "Tako?" se je zarezal detektiv. Sunil je na tleh ležečega aretiranea s čevljem v obraz, zgrabil ga je in naslonil ob omaro ter ga z vso silo t udaril z revolverjem po glavi. * "Vse tri so odvedli v bolnišnico. " M "Ce bi kak višji uradnik vprašal detektive, kaj se je ' zgodilo z aretiranci, bi enostavno odgovorili, da so se u- v stavljali aretaciji." » J < asopisje je pozneje poročalo, da so aretiranci pri- k! znali vse zločine, ki so jih zavrsili in tudi nebroj talcih ™ zločinov, katerih niso izvršili. • " » /5 ' * : Prmi^Ii so pač vse, kar so hoteli detektivi, da pri- * , * - ' 1 i« Zijajo. a GLAS NARODA, 11. JUN. 1927 —*-1--- . i Poglavje o prohibkiji. Za u. .n. napisal: Delavec. Vee bi nam bilo treba misliti o tej postavi in pojraiti jo, ne samo kot besedo in postavo, pač pa si moramo ustvariti svoje lastno mnenje, ki je v zvezi ž njo. Prohibicija je krivična. Zakaj? Zato, »ker ne sloni na volji naroda, ker se protivi principom svobodne-" pa ljudstva in uporablja nasilje j napram državljanom. Zaposleno' j ima hinavščino in izdajstvo, ki j j vse skupaj preži na poštenega dr-} žavljana. da mn odtrga od ust "ikapljico"priboljska. ki si ga je na- ■ menil. Prohibicija je krivična in mo-. ralno škodljiva ameriškemu narodu. To zato, ker ubija spoštovanje do postave. Postavo postavlja v i medlo*luč občinstvu, kot nepotreb- ■ jno, nesposobno in nespoštovanja ' vredno. Posledica proliibicije je, da je danes Amerika poplavljena s strupenimi likerji in preprežena z mrežo butlegarjev, ki so zastopani v vseli stanovih, od navadnega de- Ilavea pa do duhovnika. Posledica prohibicije je. da je danes osemdeset izmed sto domov, ki si pripravljajo svojo lastno brozgo, kateri še pred prohibiei-jo pojma niso imeli o tem in pa tudi danes nimajo več kot toliko, da se na ognju iz fig ali češpelj fkuha žganje. Popijejo ga kakor-šen pač priteče. Dostikrat ta brozga popije predno je v drugič prekuhana. Krivda prohibicije je. da se prodaja alkohol po osem dolarjev ga-lono ter se ga dobi skoro v poljubni množini. Kakšen alkohol je to, ko navadna brozga tu v New Torku stane deset do dvanajst dolarjev galono? Kdo se vpraša! Alkohol je in to je vse. _ Prohibicija je ubila okus pri zauživaleih opojnih pijač, kajti danes ni nikdo zadovoljen s pijačo. Zakaj ni zadovoljen, sam ne ve. Ne ve, ali je premočna ali prelahka,' premlada ali potvorjena, le to ve,' da ni taka, kot je bila svoje dni. In zato zahteva močnejše in močnejše pijače ter išče okusa nekdanjih dni. Kot sem gori omenil, je prohibicija v nasprotstvu z osebno svobodo ameriškega ljudstva ter mu je v moralno in fizično škodo. Zdaj pa pride vprašanje: Kaj pa bi bilo, če bi bila odpravljena' danes? Brezdvomno bi se nam odvalil kamen od srca in bi z veseljem pozdravili izpremembo. Toda ali bi ljudje znali nazaj v j tir ali bi bili pripravljeni misliti za svoj dobrobit, ali pa bi se utopili od navdušenja v pijači. Bodimo pravični napram samim sebi, nikar si ne lazimo, nikar si ne zakrivajino dejstva, ki je jas-J no, — jasno kot beli dan. Potem, prav kot zdaj, se boš moral boriti sam s seboj in lečiti potrebo od po-' i resnosti. Na tisoče je žrtev, kar je uveljavljena prohibicija in mnogo izmed njih niso žrtve "same prohibicije", pač pa žrtve prohi-' bicijc in ob enem žrtve svojega "nikdardosti". I Žganje ni nič manjši, pač pa 'stokrat večji sovražnik kot je pro-' hibieija. j Vsako žganje vsebuje strup in ti v zmernosti ne škodi, če pa ga smatraš za glavno dijeto svojega življenja, boš gotovo izgubil kar-' to. j Nič se ne varaj. — jaz sem dovolj močan, prenesem ga en kvart, ne da bi me vrgel. J Kar pomisli drugo jutro, — kaj pa tista neprijetna praznota, tisto _I Najboljši Predpis zrn Slabotne, Iz- 1 mučene Može in Žene. Tisočerim je na čudovit način pomagano v par dneh. Če vam Je vaš zdravnik Se ni nareku, edaj pdjdite Se danes do vaiepi lekar-iarja n kupite eno steklenico. Imenuje e Nuga-Tone. Nuga-Tone povrne moč n ilvljenfe izčrpanim živcem in m i Al ca.n ->ela rdečo kri, močne, mirne živce ln i »veča na čudovit način njih moč vstraj- J lostl. Daje oilvHajoč spanec, dober tek.ti ino prebavo, reden stol mnogo entuzl-, * »na In ambicije. — Če se dobro ne po- -utite. je vafia dolžnost, da jo poskusite, i Vas nič ne stane, ako vam ne stori dobro. | ' e prijetna za vil vat i počutili se boste i olj« takoj. Če vam je Se nI predpisali a« zdravnik, potem pojdite takoj v le-1 karno in kupite Nuga-Tone. Ne sprej-' mite nadomestil. Vlivajte jo par dni in 1 e se ne počutite boljSi in če ne zgleda- i e boljJU. nesite ostalo nazaj lekarnarju, i vam bo povrnil vaS denar. I zdelo vatel ji Jusa-Tone zahtevajo od vseh lekarnar* " ev, da jamčijo sa isto in povrnejo de- 1 nar, če niste zadovoljni. Priporočena, ] amčena In na prodaj v vseh lekarnah. —Adv't. i S * e zrahljano oprsje, ki se trese kot šiba na vodi in si iščeš pomoči v drugem požirku. da ti umiri živ-cece in otrpne tresljaje v prsih. Žganje deluje počasno, a sigurno, ko pa je mera polna, pa ni treba več celega kvarta. pač pa zadostuje par požirkov ali pa tudi brez teh, le dober stresljaj, in se scse-t deš za večno. | Mi moramo najti zmernost, naj-( ti jo moramo za vsakoceno in po-' trebni smo jo. Nikar ne zatiskaj-? mo oči, nikar samega sebe ne go-Ijufajmo. Naučimo se, do kje naj se gre in »koliko smo potrebni in kje nam prične iti v škodo, kje vproprašča naše zdravje. Prav nič ne bomo izgubili na tem, lahko pa neizmerno več pridobimo kot si mislimo. j — Pa kako bi, ker ne morem, bi rekel marsikdo. To je izgovor in znamenje last-! ne slabosti. Vsaka navada, vsaka skušnjava vzame napor, a kljub temu je veliko premaganih. "Živeti pravilno zahteva junaka". To sem že večkrat slišal in sem-sploh v dvomu, da kdo živi pravil-i no brez vsake slabosti v vsakem o-' žiru. ker «"lovek je le človek in obdan od skušnjav in slabosti. Toda pri najboljši volji poskusi biti junak kolikor najbolj moreš v tem oziru in to zato, ker je to tvoja lastna korist, tvoje lastno dobro! Prohibicija je naprava fanalikov. izvajanje prohibicije je v na-sprotstvu svobodne Amerike, ki ne bo nikdar uspela. Naša dolžnost je pomagati v kolikor moremo, da se Amerika znebi tega madeža, kljub temu pa moramo pre-i našati nekaj teorije od te postave v naše lastno srce ter jo izpreme-j niti v prakso. Ne zato, ker jo moramo, pač pa zato, ker mi tako! j hočemo. Ne zato, ker je postava ali ker so nam drugi povedali, pač pa zato, da nam koristi in iz spo-' štovanja do nas samih, našega! zdravja in iz ljubezni do družinske sreče in naših otrok. DR ANTHONY ŠKUR Včeraj se je zglasil v našem n-redništvu dr. Anton Skur. o katerem smo poročali, da jc te dni pro-moviral doktorjem vsega zdravilstva na Cornell University Medical College v New Yorku. Rojen je bil leta 1805 v Čedadu pri Vidmu ter je torej beneški Slovenee. V svojem domačem kraju je za-vršil tri gimnazijske razrede, leta 1910 je pa prišel v Lorain, Ohio, kjer se je kot večinoma vsi, lotil trdega dela. Kljub temu mu je pa še preostajalo nekaj časa za učenje in šfudiranje. Obiskoval je višjo šolo v Lorain, Ohio. Leta 1017 je bil vzet. v vojsko ter se boril v Franciji. Po svojem povratku iz t Francije je posedal razne učne zavode kot na primer Glenville High School. Adelbert College, Cleveland School of Education ter vseučilišče v Columbus, Ohio. Leta 3923 je odšel na Cornell University Medicall College* v Thaea, N. Y. ter je konečno promoviral dTTktor-jem vsega zdravilstva na Cornell University Medical College v New-York City. Iz New Yorka se bo podal v Cleveland, Ohio, kjer bo vršil prakso v St. Alexis Hospital. V flevelandu namerava tudi otvoriti svoj urad. Mlademu gospodu zdravniku želimo obilo uspeha ! Obdolžena umora moža; GLEN FALLS, N. Y„ 10. jun. i Mrs. Frazier, kojega moža, barona FVazierja so našli v nedeljo na nje-rovi farmi v South Horicon, v \dirondacks pogorju mrtvega, je t)ila aretirana včeraj pod obdolžbo imora po prvem redu. Njen ljubček, Stephen Becker, »a je bi aretiran radi sokrivde pri imoru. Soglasno z izjavo državnega >ravdnika je baje ženska prizna-a, da je natresla svojemu možu trap v vino. ' j ARETACIJA NEVARNIH BANDITOV t ________________ (Bandita — dvojčka D'Autremonta sta bila zasače-na v Ohiju ter bosta odvedena v Oregon, kjer bosta procesirana radi umorov. — Znanost je razvozi jala zločin. i —-- STEUBENVILLE. <1, 10. jun. Kav in Roy DWutremont, ki sta bila aretirana včeraj zvečer tukaj radi umora štirih mož tekom roparskega napada" na neki vlak v Orrgonu pred štirimi leti, sta biia predstavljena komisarju Združenih držav ter bila pridržana brez vsake jamščine, kot begunca pred pravico. Inšpektorji pošnega urada so na poti semkai Washingtona, da vlože proti npama obtožbe radi o-ropanja pošte. Ko bodo vložene te obdolžbe. bosta bandita odvedena v Columbus, odkoder ju bodo prevedli v Oregon. Za slučaj, da bi se zahtevalo jamščino. se domneva, da bo vlada zahtevala v slučaju obeh jamščino po pol milijona dolarjev. Obtožena bosta tudi umora, ko se bosta vrnila v Oregon. 27 let stara dvojčka, sta bila tekom celega dne pridržana v tukajšnji mestni ječi. močno zastražena. Vsled nekega čudnega slučaja se je pričel včeraj v Jacksonville, Ore. proees proti Huglin D'Autre-montu,,radi soudeležbe pri umorih. Raj*, ki je bil aretiran na svojem tukajšnjem domu. kjer je živel eno leto s svojo mlado ženo, je izjavil zveznim uradnikom, da bi najrajši vse ubil ter izvršil nato samomor. — Moje življenje ni sedaj vredno ničesar. — je baje rekel uradnikom. V zadnjem času so je posluževal imena Clarence Goodwin. Njegov brat Rov. kv je bil aretiran v nt »k i delavski apen t uri. je rekel detektivom, ko so ga odvedli n.i policijsko postajo: — Vse kaže, kot da ste prišli po n.ifrr.ni*. Razpisane >o bile namreč nagrade za aretacijo obeh v skupnem znesku $20.000. Njegovo žena. s katero se je poročil v fronton. < je bila vsa iz sebe. ko je izvedela za aretacijo svojega moža. PRIPRAVE NA DUNAJU l ^ -- Dunaj vzhičen vspričo bližajočega se obiska avi-jatlka Chamberlina in Levina. — Raznovrstne priprave. — Letalcema bodo kazali avijatiki pot. DUNAJ, Avstrija, 1 0. junija. — Narod Avstrije je ves navdušen, ker sta sprejela ameriška avi Jatika Chamberlin in Levine povabilo avstrijske I republike, da poletita na Dunaj. -------! ! Avstrijski poslanik v Berlinu je brzojavil, da bo poletel Chamberlin t na Dunaj najbrž v nedeljo popoldne in ta vest ^e izpodrinila vse ! druge novice s prvih strani listov ter proizvedla razburjenje in zanimanje kot ga ni bilo opaziti že leta in leta. Obisk transatlantiških letalcev bo dogodek, ki bo za tukajšnji narod večje važnosti kot za prebivalstvo kakepa drugega glavnega mesta. Avstrijci so postali tako vajeni povojnega pomanjkanja mednarodne važnost in, da je vzbudila objava, da bosta prišla mednarodna junaka k njim. v njih zanimanje za vse inozemske stvari. Letalcema, ki bosta gosta vlade, bodo dali na razpolago sobe v najboljšem hotelu mesta, in ameriški poslanik "Washburn, ki se mudi na počitnicah, ob Sredozemskem morju, je že dospel v Dubrovnik, da dospe pravočasno na Dunaj. P0Z02 ROJAKI! VODNIKOVA DRUŽBA nam j* poslala še 25 zbirk svojih knjig, ]»:• jih lahko naroče rojaki po $1.50 ! zbirka. To so štiri knjige — dva romana in dve knjigi#poučne vsebine. "Glas Naroda", 82 Cortlandt St.. New York City. v Pozor čitatelji. Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Na roda". ~ S tem boote vstregli vsem. Uprava "Glas Naroda'. ; VSE PREMOŽENJE ZA NA- | GROBNI SPOMENIK : _ — i V Rimu je umrla kontesa A ti rrlia, ena izmed najpopularnejši! 'žensk zadnjih desetletij. Rimljan .>o jo- lahko videvali vsak večer 1 kričečem avtomobilu rdeče barvo ki se je vozil gori in doli po rim 'iskem korzu. Pokojnica je bila zelo nadarje na ženska in se je odlikovala po 1 sebno po tem, da je verjela v pre rokovanje. Poročena je bila z gro I' fom Gabriellijem iz Livorna. K< ji je mož umrl, se je preselila v P;j • I riz. kjer se je začela zanimati zf ' okultizem. Karte, iz katerih je Ti ljtala usodo ljudi ter jim proroko j vala prihodnjost. so ji postale ne ločljive. In imela je vedno m nog t 1 gostov, kajti Italijani so lahkove ren narod in radi nasedajo "pro rokovalcem". Od leta 1916' dalj« je živela v Rimu, kamor se je za '.tekla k njej po nasvete mnogoste jvilna družba iz aristokratski! >'krogov. V svojem stanovanju j( . imela majestetičen prestol, okol injega pa so ležale mrtvaške gla |ve, zelišča, magična šestila in slič • na coperniška ropotija. S temi pri jpomočki je odkrivala svojim kli jentom bodočnost, j Njena smrt pomen ja za Rim pre jCejšnjo izgubo, njena oporoka pkrita. zakaj v Rusiji jo veljala ta-ikrat alkoholna zabrana. Akim je natoeil in mi napil: "Na vaše zdravje in za skorajšnji vaš povratek iz ujetništva", j Pila >vn in večerjala, medtem koj sr. iz kina prihajali zvoki godbe.! "(> no bi bila vojna, prijatelj", [ je jel pripovedovati Akimov, "ne| hi za nič živel v tej bedasti deže-j li. v Turkestanu. ki j«* skrit naj-dalje zn božjim hrbtom. Predvčerajšnjim som poslu! rodbino: ženo : in obojo otrok na Rusko. Sli so.Vj našo rodno vas. kjor niso bili že' dobra štiri lota. Zoprn mi je Tur-j^ kestan. do vratu sem ga že *it. —* Hrepenim po gozdovih, po ruski; I rirodi. po belili brezah, po pisa-, nih travnikih, po snegu in saneh;j toži so mi po ruski zimi. Tu imaš posok. kamelo, votor. osle'in pekočo solnce. Zdi so mi. da nosim na vratu namesto glave trdo kuhano jajce. Kaj čuda! Saj turkestansko solnce posuši človeku i kri v žilah i možgane v glavi ... Le po-glejto jih. domačine! Pri njih je vs,-> narobe; to. kar jo za nas črno, je za Turkestanea belo. Še živi ljudje so podobni mrličem, hodijo po ulicah kakor da bi sanjali; ko po kdo umrje, ga brž sežgejo. Ženin plača doto nevestinim' stari-š- in. ne narobe*, neveste pa ne vidi preje v obraz, dokler nista poročena. Moški si brijejo glavo, ne Ne votn, kako sem se mogel tako i/.pozabiti .Pil sem preveč likerja in postal maloe razigran, prešerne volje. Tvo jo prišla blizu meno. sem jo pozdravil: "Salem ale.jkum!" V trenutku, ko se je ozrla name, sem ji strgal zakrivalo z oblič ja ... Imel sem srečo. Lahko bi se mi bilo zgodilo, da bi bilo kako staro bahše; no, pa sem naletel na .lepotico. .Velike, črne oči. ustni-ee kako. maline v nosu srebrn o-broček z modrim draguljem... Prestrašila so je revica in jokajo' zbežala. Zakrivalo mi je ostalo ^ roki... Poglejte, tu-le imam to. dragocenost muslimanske žene..." Akimov je vzel v roko grobo 1 spleneno črno zakrivalo, ki jo ležalo na divanu. Zares... Čudil sem se Akimo-I vu, ki si je zakrivalom zakril o-braz in smeje pravil: "Bo-bo-bo! Tako bom plašil Yo-llodko. ko se vrne z mamo iz Rusijo. Deček jo vedno bežal pred zagrnjeno muslimansko ženo. Saj so res podobne živini mumijam..." "Ali ni nihče prišel po zakrivalo?" sem vprašal Akimova. j "Mar menite, da bi bil bežal pred njim! Hotel bi ponesti v Ru-I si jo vsaj ta spomin na Buharo". "Brez dvoma zanimiv predmet", jo pripomnil, "zakaj musliman-jska žena vam rajši pokaže najin-iintimnesji del svojega telesa nego i obraz... Ko som živel v Katta-Karši. Gurašu in fiahr-i-Sabru, so me često klicali k bolnim muslimanskim ženam... Lahko sem se dotikal njihovega života in gledal tujih nagoto, ali obraza mi ni pokarala -niti. ena mnslimanka ..." !f "Siee? pa je tako-le zakrivalo !za obličje kaj koristna reč. Moj | Bog, vso življenje nisem videl toliko muh kot en sam dan v Turkestanu. Zdaj. ko imam zakrivalo, si lahko pomagam proti muham ..." Medtem se je dvignila luna nad strehe sosednjih hiš in posvetila v sobo. Nekje v bližini se je oglasil petelin. "Petelini kikirikajo. treba bo spat", je rekel Akimov in šel v kuhinjo. "Kako kratke so turkestansko noči!" Želel mi je pokojno noč. kakor pravijo Rusi in se vlegel na slam-njačo pred durmi. Kmalu sem čul njegovo smrčanje. * Ne vem, koliko časa sem spal, ko me je predramilo neko šumenje. V sobo je sijala polna luna. Zunaj so se oglasili koraki. Bržčas je Akimov zaprl duri, sem si mislim, — zakaj skozi od-preto okno je vela s puščave blagodejna sapa. Zopet sem zaspal . Ko sem se vzbudil, je že svi-talo. Z bližnje kaganske mešite se je oglašala mujezinova pesem. Za hip sem jo poslušal. Nato so zazvonili karavanski zvonci. | Sile so karavane na dolgo pot iz "svete" Buhare v Perzijo in In-* dijo. In spet sem zadremal. * Solnce je že svetilo v sobo in •jerki žarki so trepetali na pozlačeni ikoni v kotu zakonske spalnice Akimovih. j Bilo je ob sedmih. | "Zaspali smo", mi je bila prva | misel. Vstal sem in se oblekel, j V kuhinji je,bilo tiho: le muhe so brenčale. Akimova ni bilo. Nemara je odšel kam po zajtrk? Na mah me je streslo po vsem životu. Pri vratih je ležala velika I luža krvi in na pragu se je valjala odsekana glava Akimova z izbuljenimi očmi. Muhe so kakor blazne brenčale okoli mrliča". Ali se je ipaščeval kak domačin zavolja zakrivala? Oč eali brat o-sramočene devojke? A kje je zakrivalo? Pogledal sem v kuhinji in pretaknil vso sobo. Ho|4l sem pokritij krvav obraz nesrečnega Akimova z usodnim pajčOlanom iz konjske žime. Še snoči se je bil veselil, da se bo z njim zavaroval pred muhami ______• - . Ni ga bilo. Izginil je. Nesrečni Akimov, kaj si iskal pod zakrivalom buharske mladenke ? Kaj si hotel najti pod njim? Našel si smrt... In na mah me je prevzela misel, ki si mi je tako često vsiljevala v, teh krajih: da je življenje zgolj slučaj, kizmet, kakor pravijo mo-slimi. Če preživiš nekaj let v Buhari, j moraš nujno postati fatalist. Nič ,te več ne začudi in nič ne gane. In' j spričo dogodka, kakor je zgodba Akimova z zakrivalom, se ti obu- PREDSEDNIK — PRIJATELJ OTROK ~ MtUMtv »im>. *«m o c^ Te dni je predstavil senator Red Smoot iz Utaha predsedniku Cool-idgu dve leti in pol starega fantiča, ki se je. že večkrat.proslavil v raznih Kinematografskih. slikah. Fantiček igra vloge raz-• vajenega otroka. 1 ♦ \ ■ , ■ ** •r uwtmo«o • uuMmoos » Pred kratkim so so vršili veliki ameriški mornariški manevri pri Xewoport. R. I. Slika .je bila vzeta 7. bojne ladje "West Virginia". V ozadju vidite bojno ladjo, "Maryland". V rdečem Taškentu. Z veliko brzino jo drvel ekspres-ni vlak Moskva-Taškent čez kir«ji-( ško stepo. Izprva bi človek mislil,' ,da je stepa brez kraja in konca.J j Kamorkoli pogledaš — nikjer no opaziš drevesa, še skromnega gr-: ma ne; nikjer ni človeškega bitja.j Najprej se polasti človeka neraz-ložno čustvo puščobe in osamelo-jsti. počasi pa odkritje v tej po-( I krajini z neskončnimi obzorji no-( ,kak svoje.vrston čar. Po'dolgi vož-( nji se jame pokrajina izpreminja-( ti: zrak postane prijetnejši in se I ti zdi, da lažje dihaš. Sapa prina-J ša odnokod vonjave. Zdaj se vrste lepe hiše, vrtovi s krasnim drevjem in pestrimi cvetlicami. Že smo .v bližini Taškenta. ruskega Rag-1 jdada. V dolgih vrstah se odmika-' jo našim pogledom prekrasni vino-' gradi. Vrtovi, kjer nudi številno1 drevje cvetlicam hlad in varstvo' pred prekočimi žarki, ^e nam zde začudo sanjavi, dejal bi, tajinstve-' ni; podobni so ohra^om ljudi, ki bivajo v teh hišah :* nenavadno le-' pi so. a videz jih je strog in lila-' dan. To so večinoma Uzheki, ali kakor so jih nekoč imenovali: Sar-i ti. Danes je postal ta naziv žali-1 tev, zakaj "sart" pomeni v jeziku' domačinov "pes" — tako mi je razlagal popotni tovariš, ki je doma iz teh krajev. Taškent je cvetoča oaza sredi ogromne puščave in civilizacijsko središče vzhoda. Težko boš našel v sovjetski Rusiji razen Moskve še kako mesto, ki bi bilo tolikanj pri-kupljivo kakor je Taškent. Pisane množice ljudstva vrve po ulicah ali se zabavajo po parkih, kavarnah in kinematografih. Nobenega znamenja ni, da smo v malem mestu, nič nas ne spominja, da bi bili v Rusiji. Ali se sovjetska vlada ne .more v teh krajih ! dovolj uveljaviti, ali pa je njena ! rezerviran ost zgolj taktika? Vse' j mesto je pisan orientalski bazar, hkrati pa tndi trgovinsko skladi-jšče zapadne Evropo. ( Kakor večina iztočnoli mest, ki se jih je dotaknila evropska civilizacija. ima tudi Taškent evropsko in domačo četrt. Ali eelo v 'novem mestu' niso popolnoma izginile nravi in navade domačinov, j Tu je mogo majhnih čajarn. ki I imajo lesene stolice kar na uliei. i Pred njimi sede prekrižanih nog I častitljivi Uzbeki. Imajo dolge .brade, život pa jim ovijajo razno-' barvni "šalati". Okoli glave so si 'vešče in okusno ovili turban. Sede ravnodušno in srebljajo svoj čaj. V trgovinah evropske eetrti 'Ra-akenta najdeš veliko evropskih iz-jdelkov* med njimi največ blaga f nemškega izvora. Zastopane so tudi najnovejše tehnične iznajdbe, ki se v teh krajih rade prodajajo. Med trgovci je malo Rusov^ ki , najbrž sploh niso preveč priljubljeni; če vstopiš v trgovino, vidiš za pulti ljudi, ki so s svojimi brade v mislih besede arabskega pes nika: j "Človek, našel si, kar ljudje vedno najdejo — smrt. In turke-! jstanska luna ti bo zadnja priča". ' dami. plašči in potezami obraza bolj podobni modrim filozofom kakor praktičnim trgovcem. Stara mestna četrt jo daleko .manj prikupljiva. Zdi se, da spi : podnevi in ponoči; če greš po za-i kotnih ulicah, ti prihaja občutek, tla si v izumrlem mestu. Ulice so ozke in zanemarjene; če ne paziš, lahko na vsakem koraku vstopiš v potoček črne, smrdljive tekočine. I Tej čudni kanalizaciji gnojnice se I ima Taškent zahvaliti, da jo sredi neskočnih puščav ves cvetoč. po-| jdoben divnemu vrtu. Ta tekočina j je pogoj njegovega obstoja. Stari Uzbeki so tip izredne mo-j I ško lepote. Njih dolge belo brado I krasno prilegajo zagoreli barvi o-,braza in jim dajejo karakterističen videz. Zato pa najdeš med mla-idino začudo malo lepih tipov. Pozna se, da so se jeli Uzbeki preveč I mešati z drugimi rasami muslimansko vero. ki bivajo v sosešči-,ni: z Kirgizi. Perzijei in Tatari. Vj (Splošnem pa lahko razločiš dva o-j eitno prevladujoča tipa. Prvi sej ,približuj^ kirgiškemu in kaže so-|rodnost z mongolsko raso. Drugi j t i p je perzijski: označujejo ga ra-,ven nos, pravilno obličje. veMke in živahne oči. t j Lepi pa so v teh krajih zgolj moški; o ženskah tega ne bi trdil. Na njih ni nič izrazitega; telesne (oblike so grobe, hoja in ki-etiije brez nežnosti. Sicer so Jako boje-,če in beže po ulicah, kakor da bi tse hotele skriti. Črno zakrivalo, ki I jim pokriva obličje, jih štori še manj prikupi jive in zreš začudeno 'na ta človeška bitja. Ako veter nekoliko razkrije zakrivalo u«rledaš poteze prezgodaj postaranega o-braza. Dognal sem, da niso preveč v zadregi, če jih pred tujcem veter malce razkrije. Ali brž ko Se j približa domačin, postanejo zmedene in urno popravijo ,rierodno: zakrivalo. Samo komunistične žene (ki pa jih je med ženami Uzbe-kov zelo malo) hodijo ulicah razkritega obličja, med tem ko se do-mfc oklepajo običajev, ki so jih podedovale od prednikov. Uzbeki žive še vedno v mnogo-ženstvu. Harema v pravem pomenu besede no poznajo. Uzbeku je harem celotno njegovo gospodinjstvo. a s to razliko, da ima več že-na-gospodinje. Tujec ne bi našel tu prav nič romantike. "Harem-ske dame" so v resnici drugačne nego jih opisujejo razni romani. Če se .prepirajo, in l^sajo med sabo, ni kriva Ijutiosuyoinbst; "ali strah, da ne bi več možu ugajale in da bi jih utegnil nadomestiti s kako mlajšo ljubimko. Take reči presegajo duševno in čustveno obzorje teh dokaj omejenih žena. Prepir izbruhne zavoljo gospo-; dinjskih vprašan, zaradi slabega kosila ali premalo opranega perila in podobno; to je običajen po-I vod vseh "haremskih dram', pa se že pojavi ljubosumnost, je navadno ljubosumna najmlajša na najstarejšo in ne narobe, ker jji zavida da ima pri gospodinjstvu j prvo besedo. • ' (Konec prihodnjič.) NOVICE IZ SLOVENIJE - . Požar v Poljanah pri Škof ji Loki. Pbnnči okrog 11. ure. ko >o lju-j dje dobro zaspali, je bil zažgan; hlev .gospodarju Matiji Ingliču. podoniačo Jalovcu, v Srednji vasi j pri Poljanah. Poljanska dolina.' Hlev s krmo. vsem orodjem in kmetijskimi -troji jo popolnoma: pogorel, ostalo jo le zidovje. Živi-1 no so rešili, le en prašič so jo no-j kaj pokvaril. Pogorela bi bila naj-j brže še hiša in sploh še druga po-[slopja v vasi, kar pa sta prepre-' tčili na pomoč prihiteli požarni t hrambi iz Poljan in Gorenje vasi j ter sosedje. Ogenj jo bil zlobno J j podtaknjen. Nekaj dni prej so dobili pismo, v katerem grozi neznanec s požigom celi vasi. Omenja, da bi se bilo to že lani zgodilo, n je bil dotični pregnan, kar se pa i letos ne bo zgodilo. Lani je bila zažgana možnarija. Podpisan jo v pismu "Mussolini". Kot pameten ■in dober gospodar, ki ima jako j občutno škodo, je bil Inglič zava- j rovan. i —— ADVERTISE in GLAS NARODA Zastopniki "Glas Naroda" Vsak zastopnik izda potrdilo za svo-to, katero je prejel. Zastopnike rojakom toplo priporočamo. Naročnina za "Glas Naroda" Je: Za eno leto $f!.00; za pol leta $:i.00; za štiri mesce $'2.00; za četrt leta $1.50. Naročnina za Evropo Je ?7. za eno leto. Zastopniki kateri so pooblaščeni nabirat! naročnino za dnevnik "Glas Naroda", CALlFtifeMA Faritan*, A. Hoehevar. San Francisco. Jacob Ijtucin. ; -"i COLORADO Denver, J. Schiitte. Pueblo, Peter Culig, John Germ, .Fr. Janesh, A. SaftiC. '- Salida, Louis Costello. Walsenburg. M. J. Bayuk. INDIANA ; Indianapolis, Frank Zupančič. ILLINOIS Aurora, J. Verbieh. Chicago: Joseph Blish. J. BerCMS, Airs. F. Laurich. \ Cicero, J. Fabian. Joliet, A. Anzelc, Mary Bambicb, J. Zaletel. John Kren. Joseph Hrovat. La Salle. J. Spelich. Masroutah, Frank Augnstin. North Chicago, Anton Kobal. Springfield. Matija Barborich. Summit, J. Horvath. Waukegan, Frauk PetkorSek. KANSAS Kansas City. Frank Žagar. Pittsburg, John Repovi. MARYLAND Steyer, J. Čeme. Kitzmiller, Fr. Vodoplvec. MICHIGAN Calumet. M. F. Kobe, i Detroit, J. Barich. Ant. Janezhb. 1 MINNESOTA Chisholm, Frank Couže A. Panlnn. Ely, Jos. J. PesheL Eveleth, Umis (Jouže. (iilbcrt. 1-ouis Vessel, i Hibbing. John PovSe. J Virginia, Frank Hrvatleh. ! MISSOURI St. Louis. A. Nabrgoj. MONTANA Klein, Crogor Zol»ee. Washoe. L. Champa. I NEBRASKA Omaha, P. Brodertek. |NEW YORK (lowanda, Karl Sternisha. I Little Falls, Frank M a sle. : OHIO Barberton, John Balant. Cleveland, Anton Iloltek. Charles Karllnger. Louis Itndnian. Anton Slm-cicli. Math. Slapnik. Euclid, F. Bajt. (•irad. Anton Nagode. Lorain. J.otiis Balant in J. KurnSe. Niles, Frank Kogovšek. j Warren, Mrs. F. Itachar. | Youngstown. Anton KikclJ. I OREGON Oregon City, J. Koblar. |PENNSYLVANIA | Ambridge. Frank Jakshe. I Bessemer, Louis Hribar. Braddoek, J. A. fiorm. Brouchtou. Anton Ipavec. , C'laridge, Fr. Tushar. A. Jertna. Conemaugh, J. Brezovec, J. Pike, V. Rovan.šek. Crafton, Fr. Machek. Export, G. Previč, Louis Supančič. A. Skerlj. Forest City, Alath. Kamin. Farreil, Jerry Okorn. Imperial, Val. Peternel. Greensburg, Frank Novak. Homer City in okolico, Frank Fa-renchafk. Irwin, Mike Paushek. Johnstown, John Polanc, Martin Ko-roshetz. Krayn, Ant. Tan^elJ. Luzerne, Anton Osolnlk. Manor, Fr. Iiemshar. Meadow Lands, J. KoprivSek. Midway, John Žurt. Moon Run, Fr. Podmilšek. Pittsburgh, Z. Jakshe, Ig. Magister, Vine. Arh in U. Jakoblch, J. Germ, J. PogaC-ar. Presto, J. Demshar. Reading, J. Pezdirc. Steelton, A. Hren. Unity Sta. in okolico, J. SkerlJ, Fr. Sch i f re r. West Newton, Joseph Jovan. Willock, J. Peternel. UTAH Helper, Fr. Krebs. WISCONSIN Milwaukee, Joseph Tratnik In Joa Koren. Racine in okolico. Frank Jelene. Sheboygan, John Zorman. West AlIIs, Frank Skok. WYOMING Rock Springs, I^ouis Tanelier. Diamondville, A. Z. Arko. POTOVALNI ZASTOPNIKI M. Pogorelo. J. Cerne. POSEBNA PONUDBA NAŠIM ČITATELJEM PRENOVLJEN PISALNI ^ll^V yfj STROJ "OLIVER" ^^^^^^^^^^^^^^^ S strešico za slovenski OLIVER PISALNI STROJI SO ZNANI NAJBOLJ TRPEŽNI Pisati na pisalni stroj ni nikafra umetnost. Takoj lahko vsak piše. Hitrost pisanja dobite z vajo. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cbrtlandt Street, " New York, K. T. GLAS NARODA, 11. JUN. 1927 spoui mi Napisal: IVAN TUEGENJEV Za "Glas Naroda" priredil G. P. 20 (Nadaljevanje.) — Ah!... Naenkrat pa je izbruhnila v svetle solze, katerih ni niti sama i azutneta. Trm« s«, je začudila gospa Lenora še tem bo'i. ker ni kazala t lemma nobenega žalostnega rtbraza. pač pa nasprotno, vesel obraz. — Kaj pa je s teboj? — je vprašala. — Ti ponavadi nikdar ne jočeč ... In naenkrat ... — Ni«', mama, nič. le nekoliko potrpljenja. Obe morava čakati. Ne vprašuj ničesar do jutri — in sedaj hočeva izbirati črešnje. dokler ne bo zašlo solnce ... — In ti boš pametna? — n. jaz sem pametna. Ceinma je pomembno prikimala z glavo. Pričela je vezati čreš- V temotah preddekleracijske dobe. Danes se ze težko zamislimo na-f Črna smrt, glad, prostitucija, po-zaj v ono težko dobo 1914 — 1917J neverbe. bolezni. Jastifikacije. 0- nje v sebe. šopke. Svojih solza pa ni obrisala .. . Posušile so se same od XXV. Skoro v teku se je vrnil Sanin v svoje stanovanje. Vedel je ter •'■util: — le tam, ke. l>«» popolnoma sam s si*boj, bo prišel konečno na jasno, kaj >e pravzaprav jro«|i ž njim. In res: — komaj je prišel v svojo ni bo. k(»maj je sedel za svojo pisalno mizo. naslonil nanjo svo-j ja komolea ter m pokril obraz s svojima rokama, jc že vzkliknil pritajim in bolestno; — Ljubim jo, ljubim jo blazno! Žarel je vnotranjem kot žareče oglje, s katerega se je odpihalo plast mrtvega pepela. Le en trenutk ... in nič več ni mogel razumeti, kako je mogel sedeti poleg nje... poleg nje! — kako govoriti /. njo in ne občutiti, da je oboževal celo rob njene obleke, da je, kot se glasi pri mladih ljudeh, '"pripravljeni umreti ob njenih nogah". Zadnje srečanje v vrl ti je odločilo vse. Sedaj, ko je mislil nanjo. s,- mu ni vee prikazovala z razprostrtimi lasmi v svitu zvezd; videl jo je sedeti na klopi, videl, kako je hitro potisnila klobuk nazaj ter se zaupanja polno ozrla vanj. Mrzlica in hrepenenje ljubezni sta se razširila po vseh njegovih žilah. Mislil je na rožo, katero je n<-;il že tri dni s seboj v žepu; potegnil jo je ven 1er pritisnil na svoji ustnici s tako mrzlično silo. da je nehote spačil obraz od bolesti. Sedaj ni več razmišljal, ni tuhtal, ne prevdarjal in ničesar pričakoval. Odločil se je vsega preteklega ter napravil akok naprej. S pustega brega samotnega samotarskega življenja je planil v veselo roko. polno vrtincev, — ter si ni delal nikakih skrbi, ni hotel ničesar vedeti, kam ga nese in Če '". so ga vsaj .sekirah in m reva ril i do ob upa. Nikdar ne pozabim na pe-trovško šolo. Dva moža, starejša posestnika, sta prekoračila dopusta za en dan. Bila sta iz isto vasi. Ko .se vrneta k stotniji, ju prismojeni stotnik obsodi na ure v šan-ge (železje; desno roko v členku k členku leve noge). Tako vklenjena sta sedela na klopici na levi strani odiiodnih vrat petrovške šole. kjer je bila komanda. Sedela sta od šo-ste «o že bile zanikane in odklonjene, izpl jun jene. Ni .slišalo*"okvira" in "žezla" te kompromisne izjave. In ko je kmalu na to pričelo doba zborov, .so naši preprosti ljudje h last a je poslušali govornike in jih prcvpiii > svojim odmevom: Narodno edin-stvo. In začni i so se klici: Živili Srbi! Doli Avstrija! Govorniki .so strahu onemeli. Narod je spregledoval in sam govoril odločilne nese de, (r' *'«ranie parniko* ,« Stepping Np» 11. Junija: Leviathan. Cherbourg; Franc«. _ Havre; Homeric. Cherbourg:: Volen dam. Boulogrne-sur-Mer in Rotterdam 15. junija: Mauretania, Cherbourg; Geo. Washington. Cherbourg, Bremen. 16. junija: Cleveland, Cherbourg. Hamburg. 18. junija: Muenchen, Cherbem*, Bremen; O-lymi.le. Cherbourg. 21. junija: R«llane*. Cherbourg, Hamburg. 22. junija: A.juiuuiia. Cherbourg; President Harding. Cherbourg, Hrcmro. 23. Junija: Pres. Wilson. Trst 'Skupni Ixlel); Hamburg. Cherbourg. Hamburg. 25. Junija: New -Amsterdam, B^ulogne-sur-Mer. llotterdam; i'arls, Hu\re; iia-Cherbourg. 29. junija: Uerengaria. Cherbourg: Tres. Roosevelt. Cheroourg. i:rem«-n. 30. junija: Westphalia, Hamburg. 2. julija: Leviathan, Cherbourg; Republic, Cherbourg. Breman; He de France. Havre (Skupni lilet); Homeric, Cher-b. iurg; Rotterdam. Boulosne-stir-^ler. Jiotterdam. 6. julija: ilauretania. Cherbourg: Columbu* Cherbourg. Bremen; Albert Hallln. Cherbourg, Hamburg. 7. julija: Marina Washington, Trat. 9. Jutija: Aquiianla. Cherbourg; Franc*. Havre; Olympic. Cherbourg. 12. Jutija: Berlin, Cherbourg. Bremen; rlngia, Hamburg. Thu- 13. Julija: George Bremen. Washington, Cherbourg. 14. julija: New York, Cherbourg, Hamburg. 16. Julija: Pr~s. Harding. Cherbourg. Bremen: Paris, Havre; Majestic. Cherbourg. 20. juiija: Berengaria. Cherbourg. 21. Julija: Mueruhen. Cherbourg. Bremen: lieutschland, Cherbourg. Hamburg. 23. julija: Homeric, Cherbourg 27- julija: Mauretania. Cherbourg: Pres. Roosevelt. Cherbourg. Bremen. 28. junija: Cleveland, Cherbourg, Hamburg. 1. avgusta: Aquitania, Cherbourg: Leviathan. Cherbourg: lie de France. Havre; < Olympic. Cherbourg. SMEŠNE IN NEVARNE IGRAČE Dečki, veliki, pa tudi prav mali. imajo večkrat navado, da s pločevinastim browningom za igračkali, je pomerijo na koga in najdejo svoje največje veselje v tem. da tako kojra prestrašil jo. To je ma-nija, ki se eimdalje bolj razširja. Vprašanje je. kako se bodo izkazali v življenju otroci, ki so že tako zgodaj vajeni- takih neumnih tihotapili šal. Pa je bilo nedavno citati tale zanimivi dogodek: Fant. ki je menil napraviti izvrstno šalo. je zagrozil nedavno v Parizu zvečer s svojim revolvetv-kom miino id o čem n gospodu. Ta pa. ki se ni prav nič ustrašil, a tega tudi ni smatral za šalo. — ne bodi len — pograbil fanta za rame in vrgel v kanal Saint Mar- NA PRAGU NOVEGA ŽIVLJENJA. tin. Nekaj trenutkov nato ga jo sam spet potegnil iz kanala. Lahko >te prepričani, da je dečka za doprlt den C-as ozdravil. List, ki to poroča, dostavlja: Ali bi ne bilo možno, da se prepove prodaja takih igrač, ki so bolj nevarne nego je videti? UOLLANQ t J AMERICA LINE W POTUJTE UDOBNO HITRA IN DIREKTNA VOŽNJA V JUGOSLAVIJO preko Boulogne-sur-Mer. Znižanje vožnja v III. razredu: Od New Yorka do Ljubljane fr 1 QQ in nazaj : V I 30 In vojni davek. Potovanje s parnlki Holland-America T.ine pomenja udobnost, domaČe razpoloženje, nepreknsljivo kuhinjo in postrežbo Za podrobnosti vpraašjte svojega lokalnega agenta ali —• HOLLAND AMERICA LINE 24 STATE S TI NEW YORK CITY Junij je mesec nevest. Vsaka razsodna mati pripravi hčerko na novo življenje ter skuša prenesti nanjo vse. kar so jo naučile skuš-f nje. Tn vedoč, da je "zdravje bolj-' še kot zlato", ji zabičuje. da je Trinerjevo Grenko Vino zdravilo,' ki ga ne sme nikdar manjkati v domači lekarni. Pomaga prebavi,! V in IZ JUGOSLAVIJE PREKO HAMBURGA NEW YORK (novi) : HAMBURG DEUTSCHLAND ALBERT BALLIN RESOLUTE RELIANCE Nail parnikl na tri vijake CLEVELAND, WESTPHALIA THURINGIA EVROPSKA POTOVANJA POD OSEBNIM VODSTVOM $ 198 — Iz NEW YORKA do LJUBLJANE i« NAZAJ v modernem 3. razredu. (Vojni davek posebej.) TEDENSKA ODPLUTJA Za povratna dovoljenja ln oru-te informacije ae obrnite na lokalnega agenta ali na Hamburg - American Line United American Lines, Inc. Genera] Agent« 28 BROADWAY — NEW YORK Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. ~ Kdor j« namenjen potovati t »tarl kraj, je potrebno, da je poo-«en o letnih listih, prtljagi in drugih stvareh. Vsled na5e dolgoletna iakuffnje Vam mi aamoremo dati najboljša pojasnila ln priporočamo, ▼edno le prvovrstne brzoparnlke. Tudi nedržavljanl samc/ejo potovati v stari kraj, toda preskrbeti si morajo dovoljenjt all permit la Wasblngtona, bodisi Ra eno leto all 0 mesecev ln se mora delati prošnjo vsaj en mesec pred od potovanjem ln to naravnost r Washington, D. O. na generale?* naseLnl-Skega komisarja. Glasom odredbe, ki Je stopila r veljavo SI. Julija, 192« se nlkomar 1 več ne pošlje permit po poŠti, ampak ga mora iti Iskati vsak posilea osebno, bodisi v najbližnji naselnl-škl urad ali pa ga dobi v New Yo-ku pred od potovanjem, kakor kedo v prošnji zaprosi. Kdor potuje ven bre« dovoljenja, potuje na svoj« lastno odgovornost Kako