n r V«Ua zm ts« leto ... $6.00 g Za pol let«.....$3.00 m Za New York celo leto - $7.00 ■ Za inozemstvo celo leto $7.00 1 Najrečji tlovemki dnevnik ' ^^ ^ I GLAS NARODA list,slovenskih _delavcev t.Ameriki« I- Tke largest Slovenian D% the United States. - Usoed every day except Su and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 217. — ŠTEV. 217. Entered a» Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, I 1870 TELEFON: CHelsea 3—3878 NEW YORK, WEDNESDAY, SEPTEMBER IS, 1931. — SREDA, 16. SEPTEMBRA 1931 VOLUME ZXXDL — LETNIK XXXIX. M. GANDHI SE JE ZAVZEL V LONDONU ZA INDIJO NACIJONALISTIČNI VODITELJ JE ZAHTEVAL ZA INDIJSKI / NAROD POPOLNO SVOBODO Gandhi je prekinil molk ter pojasnil svoje nazore o sodelovanju med Anglijo in Indijo. — Njegov govor, najboljši, kar jih je imel v svojem živ-a ljenju, je napravil na vse zelo ugoden vtis. — Anglije in Indije ne sme vezati vez nasilja, pač pa svilnata vrvica medsebojne ljubezni. — Bajno razsvetljeni London ni napravil nanj nikake-g ga vtisa. Dr. Pfriemer je pobegnil v Jugoslavijo IZBOLJŠANJE POLOŽAJA NEZAPOSLENIH Kongres mora zborovati, da reši vprašanje o nezaposlenosti. — Roosevelt ne mara kompromisa. LONDON, Anglija, I 5. septembra. — Indijski nacionalistični voditelj Mahatma Gandhi je pre- aubany. n. y„ 15. septembar. -kinil svoj molk ter imel tekom druge seje priprav- iz zanesijive&a vin* se je danes iz- Ijalnega odbora za angleško-indijsko konferenco da je governer Rcosevelt od- ločen, da ne sprejme nobenega kompromisa za svoj program za izboljšanje položaja brezposelnih. Osebe, ki so blizu njega, zatrjujejo, da go governer, če je potrebno, zahteval, da kongrs drži svoje zasedanje tako dclgo, da sprejme njegov predlog glede pomoči brezposelnim. Opozicija proti Rooseveltovemu predlogu pa bo najbrže i^jinila v sredo, za Materi dan je sklicana seja republikanskih senatorjev in kongresnikov. Nekateri med njimi bodo sicer še nasprotje vali Roose-veltu, toda bodo v m-anjšini. Iz sedanjega plažama se more sklepati, di umora policista. Firederika Hir-scha. Mrs. Ana E. Crrowley goji večjo ljubezen do mladega morilca kot pi bi mogla prava njegova mati. Crowley, čegar pravo ime je Frank Dietz, se ni brigal aa opomine svoje mačehe, ki ga .je hotela pripeljati na pravo, pošteno pet življenja. In Mrs. Crowley je vložila prošnjo pri sodišču v Mineoli, da adoptitfa mladega Crowleya, da ga bo mogla po usmrtitvi pokopati na krščanski način, ne pa da bi bil pokopan, rta kaz-nilniškem pokopališču zurrarj zidu kaznilnice. UTONIL" IN SE VRNIL ŽIV BOMBE POKAJO V CHICAGU OHIQAGO, 111., 15. septembra. — Danes zjutraj je bomba porušila notranjost novega Regent gledališča. To je že tretje gledališče, ki je bilo bombardirano v Chicagu zadnjih 24 ur. • To je najbrže posledica spora med lastniki gledališč in operatorji feinematgraCskih strojev. Lastniki so se namreč sprli z unijo operatorjev. Možak, o katerem so vsi domnevali, da je mrtev, se je zopet pojavil, pa se ničesar ne spominja. Reginald B. Brown se ne more spominjati, da je utonil, ko je lovil ribe ob obrežju Fire Island. Brown je broker v New Yorku in je zavarovan 2)1 $200,000. 2. septembra nenadoma vstopi v hišo svojega prijutelja Jacob D. Cox-a Brown o v "duh**, sub, izmučen in slabo oblečen. — Br:wn! — osupel zakliče Cox. — Ne, saj nisi ti, ti si mrtev, pred tremi meseci si utonil. — Jaz sem utonil? — odvrne Brown. — Zdi se mi, dra se tega ne spominjam. In Brown se ne zaveda ničesar ter se sedaj nahaja v sanatorij u. Brown in njegov prijatelj Pair-man sta 2. junija lovila ribe. Brown je šel po »plitvi vedi daleč v morje. Naenkrat prične klicati na pomoč. Fairman mu hiti na pomoč, todta Brown je prej izginil v valovih. Dolgo so ribiči iskali njegovo truplo. Pozneje je bil Brown razglašen za mrtvega. Nje^va žena je prosila zavtarovalno družbo za zavarovalnino svojega moža. Zdravniki so našli na Brownovi glavi veliko rano, toda Brown o vsem ne ve nieesar. SPOMINSKA PLOŠČA ZA WILS0NA WASHINGTON, D. C., 15. sept. — Danes je bila v Keith gledališču od- J krita spominska plošča predsedniku Wilsonu v loži, v kateri je navadno sedel pri predstavah. DEKLE REŠENO NA MORJU PARNIK "AUGUSTUS", na morju, 15. septembra. — Beatrice Bradford, ki se je vračala v New York na tem parniku iz Evrope, je padla ali pa skdiila v morje. Kapitan je dal spustiti čoln in Beatrice je bila rešena. Dogodek se je pripetil ob 0. popoldne, ko je bil parnik še 2000 milj od New Yorka. Kot se zatrjuje, je Miss Bradford priznala, da je sama skočila v morje, ni pa povedala, ad&fcaj. V Mariboru stanuje namreč njegov brat. in pri njem se je nastanil. Vlada ima neovrgljive dokaz,e da sti državni preobrat zasnovola dr. PŽriemer in knez Starhemberg, načelnik Heimwehra. Kaj Lahko se je pa zgodilo, da je v zadnjem hipu sklenil Pfriemer izvesti puč na svojo lastno roko. Dr. Sbarhemberga so aretirali in zaprli v kaznilnico v Lincu. Sinoči so ga pozno v ndj zasliševali. Odločno je zatrjeval, da je pri celi stvari nedolžen. Zjutraj je prosil ravnatelja kaznilnice, naj ga ne sili, da bi se izprehajal v dražbi o-sta-lih kaznencev po dvorišču. Ravnatelj je prošnji ugodil. Oblasti Starhemibergu prav dosti ne verjamejo. Pri vstaji res ni bil dejanski udeležen, pač je pa držal s ve je čete v rezervi in čafcal Ugodnega trenutka. Ker je bila; pa vstaja nepričakovano hitro zatrta, njegovo moštvo sploh ni stopilo v akcijo. V njegovem gradu so irašli več listin. ko jih vsebina bo usodepobrai zanj. Iz njih je namreč razvidno, da ga je dva dni pred pučem Obiskal dr. Pfriemer. Pri oni priliki sta se najbrž tudi dogovorita glede vseh podrobnosti. Na Dunaju je bilo zaplenjeno na-rodn o - 3oci j al isti čno glasilo 'Deutsch Oesterreichische Tageszeituxig", ker je pozivalo čibatelje. naj navale na jetniišnieo v Lincu in osvobode grofa Starhemberga. "AKRON" BO PRIŠE NA VZHOD AKRON, O.. 15. septembra. — Zrakoplov "Akron", največji svoje vrste na svetu, katerega je zgradila Goody e*ar-Zeppelin Corporation za ameriško mornarico, bo tekom enega meseca prišel v New York in bo nastanjen v hanger ju v Lakehurst, N. J. MRTVO DEKLE V VODI Danes so v East Riverju v dolenjem mestu New Yorka našli truplo 19 let stare Roze Kagin. Včeraj je fanela sestanek s svojim, ljubimcem, čegar imena ni hotela izdati svoji, materi. Trije dd:ki, ki so se kopali v vodi, so našli truplo. Dekletova mati, Dora Kagin, pravi, da je Roza odšla z doma ob šti-r rih popoldne na sestanek s svojim ljubimcem. Njegovega imena ni hotela povedati materi. Tudi v sobo-i to jmbaža, pšenice in koruze ter petroleja in sicer po zgoraj označenih cenah. In glej, trgovina bi zopet takoj prišla v stari tek. To je vse lepo, samo par malenkosti je še treba urediti Trajna depresija je spravila že na stotisoče prebivalcev na beraško palico. Odkod naj vzamejo ti ljudje sredstva, da bodo kupili pridelke in izdelke i Po mnenju nekaterih poslancev in senatorjev je mogoče tudi to zapreko hitro odstraniti. Kongres naj dovoli pet milijard dolarjev za razne javne gradnje. Na ta način bi prišel denar med ljudi, nakupna sila naroda bi bila zopet obnovljena. Drugi zakonodavci gredo še dalje ter hočejo dati vojnim veteranom nadalje milijone dolarjev. Vse skušajo storiti, samo da bi omogočili prosperity -ti skorajšnji povratek. Zdi se pa, da pri tem pozabljajo na zelo važno točko. -Blagajna Strica Sama'se je presenetljivo izpraznila. Odkod vzeti nadaljne milijarde I Denarja ni mogoče dobili drugače kot jxirom razpisa novih davkov. , Odkod bodo pa vzeli denar za dayke? Nič iu lažjega na svetu kot delati račune brez kr-činarja. NASI LJUDJE PO AMERIKI Dne 38. julija Je v Sygan, Pa. ▼ 76. letu starosti preminul Frank Urtič, rotfeci na Dolonj4fcem v fari Šentjaž. V Ameriki je bival 48 let. Zaputta tri sinove in hčer ter dve ploahl In vdč vnukov in vnukinj. V Fairmont bolnici v Cleveland« je umrla Angela Zdravje, ro-tmm fiovpefcac, tiara 48 let. Doma MAa ta vaai Vrbovec, fara Dober-ni . V Ameriki je bivala 25 let. aopcoga, tri hčera, dw stna, tri sestre in brata, v kraj-u pa mater. mini tal Milwaukee, 14 tit, je tod* na mestu ubi- Uč so pa bili bolj aU manj poškodovani, ko so se peijtal^ v avta iz Milwaukee j a proti Chicagu. Nesreča se je zgodila, kakih 10 milj od mesta. Avto, ki je pridrvel od nasprotne strani, jc z vso sito treščil v njihovega in na oni strani je bil ubit neki Sam Beer. Črtallčeva družina je bila odpeljana v bolnišnico. V najslabšem stanju je mati, mljerrl obe nogi in tudi na glavi je pobita. — Na domu svojih starfev, v Mii-vaaukee je umrla v cvetu svoje mladosti 17-letna Štefanija Stuller, hčerka Mr. m Mrs. John StaUer. Pakse taJmoOh stariiev zapušča Se Novi grobovi. V cvetu mladosti je umrla v Ljubljani Anica Benuličeva. — Na Vrhovem je umrl Jakob Burkelc, kil je dosegel lepo starost, 75 Jew — Po dolgi in mučni bolezni je umrla v Trbovljah v visoki, starosti Marija Tori, rojena Kos. vdova po upravitelju rudniškega konzuma. — V celjski bolnici sta umrla 63. letna Helena Kopriva iz Klakočov-ntka pri Lačah in 75-Ie>tni Anton Pušnik od Sv. Miklavža, okolica Šmarje pri Jelšah. Obupen čin družinskega očeta. 30. avgusta zjutraj ob pol 6. se je na Savi pri Jesenicah, ustrelil mesar Iwan Friedrich. Bil je takoj mrtev. Kaj je gnalo 47-letnega moža v smrt, se ne da pcpolnoma točno dognati. Njegovega obupnega čina pa so gotovo v največji meri krive težke gospodarske razmere. Njegova obrt mu je vedno slabše uspevala. Imel pa je številne družino, ki jo je preživljal z veliko težavo. Friedrich je hodil- zadnje čase ves potrt in zamišljen okrog. Usodno se je mudil dolgo časa v gostilni ''Zlata Praga". Bil je v veseli družbi tudi sam precej doire volje, d/a ni mc-gel nihče slutiti, kaj namerava. Zapustil je vdovo in pet otrok, od katerih je samo eden preskrbljen. Njegovo truplo so prepeljali v Celje, da ga na tamošnjem pokopališču poleže v rodbinsko grobnico. Električni tok ubil konja. Iz Polzele poročajo: Polzelo in o-kolic^ oskrbuje z električnim tokom nekdanja tovarna Panina, sedaj la-st Jadranske podunavske banke. Električna napeljava se že več let ni obnovila in se tako večkrat zgodi, da sc električen žice trgajo in padajo. Tudi ^ri šoli je padla električna žica v travo ob poti. Te dni z jutra j je vo^l hlapec župana Me-šiča, Franc Blagotišek, gramoz. Ko je voz izpraznil in hotel cbrniti, je stopila kobila s poti v travo na električno žico. Najprej jo je vrglo krvl-šku, potem, pa se je zrušila brez znaka življenja. Hbpec se je zeIo prestrašil in ska:il h kobili. Padec kanja pa so opazili tudi drugi ljudje, Jci so takoj prihiteli ter še pravočasno preprečili, da se ni tudi hlapec dotaknil električne žice. Neka žena je potegnila električno žico stran z motiko. Župan Anton Me-šič ima 8000 Din škode. Toliko je namreč dal za kobilo, ki jo je 5 let staro kupil šele letos pomladi. Triperesna deteljica v zaporu. tu ni mogla izslediti. 30. avgusta zjutraj pa je stražnik v Rožni dolini 'aretiral Klanska in je moč po daljšem obotavljanju priznal, da je listnioo ukrade* in denar skril v stanovanju pod peti v kuhinji. Policija je denar res našla, v listnici je bilo 3590 Din. torej več, nego je pogrešili natakar. Tufdi Emila so izročili sodišču. Tretji član dične triperesne deteljice je tesar France H., stanujoč v Mestnem logu. Ta je 30. avgusta popopival s pisarniškim slugom Fr. J. v Rupnikovem vinotoku v G-rbiče- vi ulici. Ko je France J. plačal, mu je listnicft padla iz ž^pa, česar ni opazil. Pač pa je to bliskovito oši-nil France H., ki je listnico s 680 Din neopaženo ipobral in vtaknil v svoj žep. Sluga je denar Jtmalu pogrešil in ker ga ni našel, je osumil Franceti H., pri katerem" je policija izvršila hišno, prefiskavo in je našla 530 Din. H. je sicer zatrjeval, da je to njegov denar toda policija je u-tovila. da ga ni imel toliko in tudi sluga; je spoznal bankovce za svoje, ker jih je na poseben način imel zležene v listnici. Policija je Franca H. izročila sadišču. Poskus požiga logaške parne žage. Največja logaška parna žaga, last lesnoindustrijskega velep:djetja Josip Kunstelj z Vrhnike, je prestala minule dni po srečnem naključju nevaren eksperiment zločinskih rok. Namenjeno ji je bilo namreč uničenje z ognjem. Zjutraj ko so prišli delavci na delo, so našli zraven sklada b trt ar lesnih odpadk:/v steklenico. napolnjeno z bencinom. Na steklenica je bila pri tre j na sveča, ki je dogorela m u&asnila, na tleh pa so ležale tri pcrabljene vžigalice, znak, da je pihal veter, ko so bile zločinske roke nla- delu. Druga je stvar preiskave. Žaga in drugi zločinski objekti so sicer zavarovani, zločinec pa ni pomislil pri svojem podlem dejanju, da nc bi škodoval zu ničenjem industrijskega objekta samo lastniku, marveč pred vsem nedolžnim, delavskim družinam, ker bi ostali delavski brez posla in brez zaslužka prav sedi j na zimo. Žaga obratuje seda j v času slabe gospodarske konj unlcture takorekoc le še po dobrosrčnosti gespodaxja, da- bi ne bili delavci brez kruha. Delo samo pi se skoraj ne izplača več. Početje zločinca je torej na d vse brezvestno in nevredno za člana človeške družbe. Policiji so te dni prišli v pest trije zreli ptički. Padli so ji v roke ka-Jcor zrelo jabolko z drevesa. Prvi je 41--letni strojni kij učavčničar Ve-koslav Hirschman. Prišel je 27. avgusta iz Avstrije, prej je delal in se potikal v Belgiji. Pred kratkim se je sam javil na policijski stražnici in dejal, naj ga zapro, kajti v nasprotnem primeru je pripravljen izvršiti zločin. Ker je bdi vinjen, so ga na policiji obdržali. Drugo jutco so ga hoteli izpustiti, pa Hirschman ni hotel iz zapora. Tedaj so mu na policiji natančneje pregledali obisti in ugotovili, da ima Vekoslav precej masla na glavi. Mož je bil namreč zasledovan od okrtajnega sodišča v Celju zaradi cerkvene tatvine, osumljen je pa tudi večjega vloma, ki je 'bil izvršen v noča. od 23. na 24. avgusta v Hor->ulu, kjer je bilo vlomljeno v trgovino mešanega blaga in je Vlomilec odnesel za 14,548 Din raznega blaga, sifona itd. Hirschman je bil namreč dan ipreg v Horjulu In je bil tudi v omenjeni trgovini, kjer je beračil. Dali so mu 50 par, pa jih je ogoflien odklonil, češ da hoče obleko. Pri tej priliki si je tudi sumljivo ogledoval trgovino. Hisohman sicer vse to taji, a mu ne bo poma-gano. Oblastva so imela večkrat opramka z njim.- Policija tga je Izročite, sodišču. Drugi, ki mu bo delal družba ▼ zaporu, je krojač Emil Klanščk iz Rožne doline. Je že star gost ljubljanske policije, ki hrani ¥ svojih analih debel sveženj njegovih pregreh. V noči od 29. na- 30. avgusta je bila natakarju Milošu Dujetu iz stanovanja ▼ Rofeii doBni, Oesta m. št. 1. vkradwena Ustnica z SMO Din. Fo-Mcija je TMltiala, taj preiskala .v«č oaeto, ki epa afcupaj % natakarjem, vendar denarja ni mila in tudi ta- New York, N. Y. Umrla je v nedeljo, 13. septembra v mestni bolnišnici na Wellfare Island Mrs. Katarina Schnelier, bivajoča na 217 Irving Ave., Brooklyn. Sv. maša zadušnica se bo bnala 17. septembra ob 9. uri v slovenski župnijski cerkvi Sv. Cirila v New Yor-ku, nato pa gre sprevod na St. John's pokopališče v Brooklyn u, kjer bo položena k večnemu počitku. Preostalim sorodnikom naše so-ža-lje! Rev. Hijacin-t Podgoršek, župnik. ŽENSKE V DIPLOMATSKI SLUŽBI . Pred kratkm smo poročali, da je bila sovjetska poslanica v Stockholm u, Aleksandri Kolontajeva. določena za voditeljico sovjetskega poslaništva v Parizu. Ta vest obrača, pozornost na delovanje žene v di-pomatski službi. Čeprav je večina držav v inozemstvu še vedno zastopana z moškimi diplomati, pridobi vi ijo ženske v tem poklicu vendarle čim dalje več tal. Da delujejo z uspehom v raznih mestih, ministrstvih in drugih centralnih mestih, je skoraj že stara stvar. Toda v diplomatskem poklicu oficijelno doslej niso bile zaposlen, čeprav se ne da utajiti, da. so kot rojene diplomlatke v vseh časih vsaj v salonih imele velik vpliv na vnanjo in notranjo politiko. Pred kratkim je za^kljuiila svojo karije-ro zelo nadarjena1 diplomatka bol-(garptei poslaniška tajnica Nadežda Stancincva, ki sg- je v Washing tonu poročila z lordom Muirom in se odtegnila jlavnemu delovanju. Njena rojakinja, Radulova, je čla-nidi bolgarsko-italijanskega razso-dMuj. v Rimu.. Združene države ima v Amstedamu vicekonzulko, Tattie Fieldovo, drugo, Frances Wil-lisovo, v Valparaisu, tretjo. Con-stan-co Harveyevo, v Ottavi, na po-slanitvu v norveški prestolnici Oslu pa Gudruno Oarlsonovo kat trgov sko atašejko. Marija Brigardovn je ataše j ka na kolumbijskem daj vzemite N'uga-Ton» za nekaj dni in opazili bodete kako se bolje počutite. Xuga-Tone očisti život bolezenskih glivic Jn daje novo moč in silo iivcem, miSicam in organom. Menda nebenn drugo zdravilo ni bolje od Xu-Ra-Tone, Xe pozabite preskrbeti «i eno steklenico. Je naprodaj v lekarnah. Ako ga lekarnar nima. tedaj mu recite naj istega naroči za. vas od trgovca na debelo. —Advt. VSE ONE ROJAKE SIROM ZDRUŽENIH DR2AV IN KANADE, KI ŠE.NIMAJO PRI NAS VLOG, VABIMO, DA SE PRIDRUŽIJO NAŠIM MNOGOŠTEVILNIM VLAGATELJEM Denar je pri nas varno naložen in ga za-morejo vlagatelji dvigniti takoj, brez vsake odpovedi, kar je v mnogih slučajih zelo važno. Vloge obrestujemo po 4°fo Sakser State Bank ZA DEBELUHARJE Peter Zgaga SLOVO IZ WORCESTRA. Ljudje, ki so preveč deSbeli, so navadno samim sebi velika nadlega, za druge pa velika pokora, in kdor je sam debel, ta najbolj čuti svojo bolečino. Z-ato pa poskušajo vsi de-beluharjifice) na vse mogoče načine izgubiti vsaj nekaj svoje odvisne masti, tisti pa, ki še niso debeli, gledajo, da se ne zre de prevez. To prizadevam je ni samo zadeva mode, ampak se tiče predvsem zdravja. Ljudje se navadno zre de, ker preveč jedo in ker se premalo koljejo. Kdor hoče torej izgubiti nekaj svoje masti, se mora predvsem telesno mnego »gibiti; kolikor več, toliko bolje. Debeluhar se mora1 dalje navaditi da malo jč. Naenkrat sicer ni dobro začeti z ostrim postom, (ki pa je "post" same za tistega, ki je vajen jesti preveč), -ampak polagema pa gre čisto lahko. Jej vedno manj in manj, dokler ne desežeš neke sto-pine, ki uživaš le toliko hrane in takšno hrano, ki jo telo res potrebuje, ne da bi se nabirala v telesu vedne nova mast. Če človek opazuje ljudi na izletih, v gostilnah itd., se mora kar čuditi, kaj in koliko ljudje zbašejo v svoje uboge žel-cdce. To se že ne pravi več "jesti", ampak žreti! Jej torej kolikor mogoče malo, pa boš ztirav in svež. Praiksa dokazuje da se počuti jrlovek prav dobro tudi o^ znatno pičlejši hrani, kakor no navadno u-živamo. in samo neutemeljena domišljija nam pravi, da "moramo" jesti trikrat ali celo petkrat na. dan. T: ni res. DebeluharUca > pa mora gledati tudi n-a to, kaj uživa. Receptom * « proti preebilni reji je mnogo in vsa-k recept tudi ni za vsakogar. Tale recept utegne priti mnogim prav: Zjutraj: Caj ali črna kava brez mieka in sfa^korja; zraven samo pol. rogljička in pa malo sadja; na pr. eno pomarančo — te- je popolnoma dovolj. ©opoldne uživaj kvečjemu malo sadja: sladkih kompotov ne jej! Opoldne: nezakuhano juho. govejo ali pa rastlinsko s Pavletom Zalaznikom vred, se je nekaj ča^i smejal iri gledal, slednjič je pa moral zares miriti. Kajti kot sem že rekel, vse križem je šlo. Mladi zakonci so postajali ljubosumni, ženske so jokale in prosile pomoči, harmonikar jo je s svpjo harmoniko cdkuril, Peter se je pa začel za vodo kregati, dasi ima v kleti najmanj deset posod stare in dobre pijane. Jack je Angeli s flinto pretil, pa se ga ni kaj posebno bala, ker je že nad leto dni porečena ž njim. Videč, du ne bo dosti opravil, je šel v koruzo tolažit svoje ogorčenje in je v koruzi prav mirno zaspal. Od vseh strani so prišli gledat to oudno nenavadno vrvenje, in tudi farmer Kobi je prišel, toda predno so Kohiju dopove dali in raztolmačili, kaj je toilo in ktej se je zgodilo, je bilo že vse zdravo in trezno in ol-ra-jt. * Tako mi torej poročajo iz Wor-cestra, in žai mi je, da nisem bil navzoč- Lani sem bil gori, pa sem samo dVa ali tri obiskal. Vsem bi rad segel v roko, pa ni bilo časa. Po farmah me je namreč prevažala mlada in brka Slovenksa, ki mi je desetkrat aaporedoma zabičila, da morava biti doma (pred nočjo. Pokoriti sem se »ji moral, in zato nisem videl niti Golje, niti Mravlje ta, ne Tonja in ne Kabin ca in še neSteto drugih ne. Letošnje poletje sem bil zatrdno namenjen v Worcester. Iz Cherry Valley, kjer ntam je gospa Keržičeva naravnost grofovsko postregla z imenitno jedjo, docim nas je Tone Keržič od vedel v najtemnejše kote svoje prostran« kleti, smo dospeli v Rosebum, kjer udriha od zore do mraka po nakovalu vrhniški rojak Per. Peru je kladivo tisti večer tako blagoglasno pelo in njegov sadjevec je Ml tako slasten, klanec v smeri proti Worcestru pa tako strm ta naporen. da sem sklenil obiskati vse worcesterske rojake šele prihodnje poletje. NEW YORK, WEDNESDAY, SEPTEMBER Iff, 1531 THE LARGEST SLOVENS DAILY tat U. S. A. ■ HI .1 . —u.. s=ggg=g^gg«3=3g m ■■ » P. T. H.: Menda ni na svolu lnteresantnej-šega Izraza od besede "interesan- t?n'\ Vsi kulturni jeziki jo poznajo. V v;eh je menda tujka. Koliko so ri že ljudje prizadevali, da bi jo odpravili is svojega jezika! Zaman! Ostala je tam, kjer je bila — uporabljajo jo slej ko prej. Vje to je resnica. Saj ni moči tajiti, da ne bi imeli zanjo pet st^ Inačic. Morda, celo več. A ene same besede, ki bi jo lahko nadomestila nimamo. Nimamo izraza, ki bi po-podil stvar tako v živo kakor izraz "interesantno". Ta beseda je svet zase, svet se vrti okoli nje, ona pa ckcli sveta. Svet in ona, ona in svet sta nerazdružljiva. Obrnlmo svet in sebe kakor hočemo, na koncu moramo priznati, samo to, kar je interesantno, živi. Kar ni interesantno — Bog bodi temu milostljiv! Ženska, ki ni in-| teresantna. moški brez interesant-r.ega značaja, ki ni bil kjerkoli, kakorkoli in kadarkoli interesan-ten — ni interesanten. Naj torej poveže brašnc in vzame pot pod noge. Z njim bomo kratko opravi-j li. Z Bogcm! Da pa ne pozabimo glavnega: in-' teresantnost ne leži vedno na vr- j hu. Spomnimo se samo Flauberto- ' ve povesti "Preprosto srce". Inte-raantnost je treba časih poiskati,' si jo takorekoč vzeti. Sele potem portane intercsantna. Beseda "Insresanten' ima časih kar krivnosten pomen. Če se vpra- INTERESANTNO šamo, odkod prihaja, odkod jo izvajajo, s? nam posveti, da rabijo že Latinci besedo "inter-esse" — vmes b'.ii. Interesanten pomeni po tem takem "vmes bivajoč". Ampak kje vmes? Kje vmes je n pr. interesanten gospod? Kje vmes interesantna dama? Če je interesantno to, kar dela ljudi interesantne, potem ni to kar leži med njimi in jih dela intere-santne, prav nič interesantno. Kje pa so meje. med katerimi je svet svet interesanten in onkraj katerih postane svet neinteresanten? Meje so — kdo ne. verjame se lahko prepriča — nebesa in pekel. 3og in hudič. S tem izgubi sfera, ki omejuje interesantnost, svojo lahkoto in postane težka. Resnost in teža ji dasta popolnoma nov ton. Kajti kaj bi pomenila beseda, da je Beg interesanten? To bi bilo bo-gokletstvo! In hudič? Tudi on kot protiutež Bega, kot pojem zlega, ki ga slika Dante v hladnem pod-remlju Luciferja, bi izgubil nekaj svoje interesantnosti. Spričo tega bi občane gotovo minil strah za vso interesantnest. Interesantno je torej to, kar vi%i med nebom in zemljo. Kar med tema dvema skrajnima tečajnikoma diha in prede, nam lahko postane interesantno in nam tudi zares postane interesantno, kakor hitro stopi v domnevo zvezo s skrajnimi mejami našega uničenja. Čim bolj posesajo srediiča življenja v stvari in bitja, tem interesantnejše postajajo. Tudi svetnik je lahko in- teresanten, vsekakor pa le dotlej, dokler ni popolnoma odrešen, dokler lepijo na njem- ostanki zemeljskega življenja, teža njegove duše. Zločinec je tem interesant-nejši, čim bolj sega v demonijo, t. j. čim bolj je -vozel njegovih činov zamotan, čim bolj so njegova dela v napetem nasprotju z dobrim. Sinovi zemlje visimo nenehoma med nebom in zemljo. Moramo se boriti, ruvati biti se in stremeti, dokler živimo. Torej smo "intere-santni '. Vse živo je v tem med-kraljestvu. In samo tam, kjer življenje odreveni, preneha bita interesantno. Zakaj k interesantnosti spada vedno nekaj visečega, gibljivega, nekaj kar narašča ali pada ali pa se razvija v podobi krivulje. Tolažba v današnjih dneh nam bodi, da nismo mrtvi, ampak vsaj toliko interesantni, kakor je bila kadarkoli katerakoli doba v življenju človeštva. Interesantno za nas vse je tudi to, kako se bo vse -to razvilo! PROTIVERSKA petletka v ruslu Ta GLOBUS kaze v pravem razmerju vodovje in suho zemljo« I Na njem so vse izpremembe, ki so posledica zadnjih j .razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zemlje-1 pisno vprašanje, bodisi odraslim, bodisi učeči se j mladini. S tem globusom vam je pri rokah svet j vzgoje in zabave. KRASNO BARVAN TRPEŽNO IZDELAN V premeru meri globus 6 inčev. — visok Je 10 inčev. MODERN VZOREC .RASEN PREDMET, KI JE KULTURNE VREDNOSTI ZA VSAK DOM CENA 8 POŠTNINO VRED &2.50 OKI, KI IMAJO PLAČANO NAROČNINO ZA "GLAS NARODA", OZIROMA SE NAROČE, OA DOBE ZA — SI. 75 "GLAS NARQOA" 216 ffut 18 Street Hew Yorfc, K. Y. IZGUBLJENI METEORJI Letos mora biti pojasneno vprašanje izgubljenih Leonid. To so meteorji, iki prihajajo dezdevno iz skupine zvezd Leva in odkar so jih zvezde slovel opazili, so se vračali vedno v presledkih po 33 letih. Prvi so jih opazili le tja 902 po Kristusu in so tcrej skoraj 1000 let posedali iz-vesten del vsemirja, po tem pa zopet za 33 let izginili. Leta 1896 so pa naenkrat izostali. Druge skupine metecrjev, kaJcor Aquaride, Lyri-de, Pegazide in Perzeide so se vračale taino. Leonid pa ni bilo od nikoder v največje presenečenj^ astronomov, ki so vajeni v vsemirju točnosti in reda 'brez izjeme. Niti misliti si ne morem:, kaj bi bilo, če bi vladala malomarnost in površnost v svetevju. V najboljšem primeru bi bili to naša smrt. Saj nam nihče ne more jamčiti, da bi se ne zaleteli v kako drugo nebesno telo. Zaman so zvezdoslovci klicali nazaj Le on i de, meteorji se niso hoteli prikazati. Nekateri učenjaki so imeli na sumu Jupitru, češ. da je pahnil Leoni de iz njihovega tira in jih pritegnil n-ase. Drugi zvezdoslovci so pa trdili, da Leonidi niso tako klavernc končali, temveč da so samo nekam zašli in -da se še vrnejo. O tem se bomo prepričali letos, kajti predstraža Leonid se je že pojavita. Letos v novembru in prihodnjo pomlad bedo zvezdoslovci zopet opazovali izgubljene meteorje in morda se jim posreči ugotoviti tudi, kje so se celih 33 let 'klatili, da jih ni bilo na spregled. Kakor na gospodarskem in političnem polju, hoče postati sovjetska Rusija tudi proti verski boj na načela petletnega načrta ali kratko "petletke". Boljševiškim prvakom gre za to, da bi se rusko ljudstvo v 5 letih otreslo "zastarelih verskih predsodkov' in da bi mogli pozneje 1. 1924. v Rusiji zapreti vse cerkve in odstraniti sploh vse, kar sporni t nja na versko prepričanje. Vodja brezvercev, znani ruski novinar Ja-roslavski, Te nastopil nedavno v glasilu brezvercev z obširnim član-! kem, v katerem navaja dolžnosti in cilje brezverskega pokreta. Ja-roslavski pravi med drugim: — V 13 letih diktature proletari-jata je postal naš ateistični pokret j pravi pekret najširših slojev prebi-valstva, postal je ogromna sila, ki j bo izkorenila vsak verski čut. Ta ; pekret je najvažnejše orožje za socialistično preosnovo družabnega reda. S protiverskim delovanjem, ki izpodkopava temelje starega 1 sveta, se vedno bolj utrjujemo. 'Pod prapore borečih se brezvercev pritegnemo milijone delavce in kmetov. V zvezi s protiverskim pokretom v Rusiji sami se pa pripravlja akcija, ki naj pritegne brezverce vsega sveta v en tabor. Brezverci nameravajo ustanoviti v kratkem svojo .internacijonalo, protiverske-mu pokretu bo namenjena posebna sovjetska radio-postaja in poleg tega začno izdajati brezverci v Rusiji svoj tednik, ki bo izhajal v nemščini, francoščini in angleščini. Sedež internacijcnale brezvercev pa naj bi bil v Berlinu in ne v Moskvi ali Leningradu, kakor bi človek pričakoval. Brezverci namreč nočejo imeti sedeža svoje organizacije v Moskvi, ker bi bilo preveč oči vidno, da jih podpira sovjetska vlada. Vsak narod bi imel v novi in-ternacijonali svoje zastopstvo in sicer tako. da bi prišel na vsakih 1000 brezvercev en zastopnik. Ruski boljševiki so sklenili poslati v internacijonalo za vsakih 100 tisoč brezvercev samo enega delegata, češ. da bi bili v internacijonali brezvercev skoraj sami sovjetski delegati, oe bi poslali za -vsakih 1000 brezvercev enega zastopnika. DOBRO GNOJILO Rojak Anton Grzentich je pro-našel posebne vrste umetno gnojilo, ki podvoji rast sočivja. Na svojem vrtu *v Hollisu ima rabarbaro z do 4 čevlje dolgimi listi, katerih stebla so do 2 palca debela, in paradižnike po dva funta težke. Obenem je pa- on tudi pravi umetnik "za napravo vrtov s Skalami. S JPOZIV! , Vsi naročniki katejim je, oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list, ao naprošeni, da jo po možnosti čimprej obnove. — Uprava "G. N." Koliko pa je narodov v Evropi, ki primorejo 1000 pravih, odkritih brezvercev? Razen ruskega menda ni nobenega. Navzlic vsemu prizadevanju za-treti vero je pa rusko ljudstvo še vedn pobožno. To so pokazali tudi božični prazniki, ki so jih ljudje praznovali sicer na tihem zato pa s tem večjo pobožnostjo. Najbolj agilni so v Rusiji katoličani. Seveda pa v Rusiji sami ni mogoče zajeziti protiverskega pokreta, ker je sovjetska vlada odločno na strani brezvercev in jih vsestransko pod pira. Pač so se pa že začeli oglašati izven Rusije globoko verni lju dje, ki so pripravljeni stopiti na branik vere tam, kjer je najbolj v nevarnosti. V Rimu so že ustanovili zavod, v katerem se bedo vzga jaii misijonarji, ki se napotijo po teoloških in socijoloških študijah v Rusijo, da bodo odvračali rusko ljudstvo od brezverskega pokreta. V Muenchenu se je pa ustanovila posebna organizacija, ki se imenuje "Catholica unio" in ki bo delovala za zbližan je vsega krščanskega vzhoda s katoliško cerkvijo. Tudi ta organizacija bo pripravljala za Rusijo misijonarje. Tako vidimo, da se približuje odločilni spopad med cbema taboroma, spopad, kakršnega zgodovina še ne pomni, kajti brezverstvo v tako velikem obsegu in tako sistematično organizirano, kakor je na stalo v Rusiji, je nekaj čisto novega. Seveda je veliko vprašanje, če bodo dosegli ruski bolj še vi ki s svojim kulturnim bojem uspeh, ki si ga obetajo. NEMCI SE BOJE OTROK. ODGODITEV NEMŠKE ; ODŠKODNINE WASHINGTON. D. C., 15. sept. — ! Združene države so privolile, da | Nemčiji ni treba eno leto plačati i vojne odškodnine Ameriki. UBOJI V CH1CAGU CHICAGO, 111., 15. septembra. — Tekom letošnje pomladi in poletja je bilo umorjenih 12 gangsterjev. Ti umeri »c- bili izvršeni v aprilu, maju, juniju in juliju. V prejšnjih štirih mesecih je bilo ubitih 15. POZOR, ROJAKI Iz naslova na listu, katerega pre. jemate, je razvidno, kdaj Vam je naročnina posla. Ne čakajte toraj, da se Vas opominja, temveč obno. vite naročnino ali direktno, ali pa ' pri enem sledečih naših zastopnikov CALIFORNIA Fontana, A. Hochevar San Francisco, Jacob Laushin COLORADO Denver, J. Schutte Pueblo, Peter Culig, A. Saltih Salida, Louis Costello Walsenburg, M. J. Bayuk INDIANA Indianapolis, Louis Banich ILLINOIS Aurora, J. Verbich Chicago, Joseph BUsh, J. Bevčič, Mrs. F. Laurich, Andrew SplUar Cicero, J. Fabian Joliet, A. Anzelc, Mary Bamhich, J. Zaletel, Joseph Hrovat La Salle, J. Spelich Mascoutah, Frank Augustln North Chicago, Anton Kobal Springfield, Matija Barborich Waukegan, Jože Zelene KANSAS Girard, Agnes Močnik Kansas City, Frank Žagar MARYLAND Steyer, J. Čeme Kitzmiller, Fr. Vodopirec MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe Detroit, Frank Stular MINNESOTA Chisholm, Frank Gouže, Frank Pucelj Ely, Jos. J. Peshel, Fr. Bekula Eveleth, Louis Gouie Gilbert, Louis Vessel Hibbing, John Povie • Virginia, Frank Hrvatich MISSOURI St. Louis, A. Nabrgoj MONTANA Klein, John R. Rom Roundup, M. M. Fanlan Washoe, L. Champa' NEBRASKA Omaha, P. Broderick NEW YORK Go wan da, Karl Strnlsha Little Falls, Frank Masle OHIO Barberton, John Balant, Joe HI3 Cleveland. Anton Bobek, Oitr Karlinger. Jacob Resnik, Malh Slapnik, Frank Zadnlk Euclid, F. Bajt V nekem znamenitem nemškem listu piše Ernest Hahn: — V Nemčiji ne meremo več govoriti o zakonih z dvema ali le z enim otrokom, ampak skoraj bomo govorili le še o zakonih brez otrok. Statistika namreč kaže sledeče: Zakonov brez otrok je 40 odstotkov; zakonov z enim otrokom je 13 odstotkov; zakonov z 2 otroci je 20 cdstot- ; kov; zakonov z^3 otroci je 12 odstot-j kov; zakenov z več otroci je 15 odstot- j kov. Te številke so pc/vprečne številke, 'ki veljajo za celo Nemčijo; v Berlinu na pr. pa. je zakonov brez otrok 53 odstotkov. SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW YOBK, N. T. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure zvečer. Posloiujmo m vsi brn bjem* te stare in stanovitne domača banke. Girard, Anton Na gode Lorain. Louis Balant in J. Kurrše Niles, Frank Kogovšek Warren, Mrs. F. Rachar Youngstown, Anton Kikelj OREGON Oregon Citjr, Ore.. J. Koblar PENNSYLVANIA Ambridge, Frank JakSe Bessemer, Mary Hribar Braddock, J. A. Germ Bridgeville. W. R. Jakobeck Broughton, Anton Ipavec Claridge, A. Yerina Conemaugh, J. Brezovec, V. Ro. vanšek Cralton, Fr. Machek Export, G. Previč, Louis Zupan, čič, A. Skerlj Farrell, Jerry Okorn Forest City, Math Kamin Greensburg, Frank Novak Homer City in okolico, Frank Fe_ renchack Irwin, Mike Pau&hek Johnstown, John Polanc, Martin Koroshetz Krayn, Ant. Tauželj Luzerne, Frank Balloch Manor, Fr. DemshaT Meadow Lands, J. Koprivšek Midway, John Žust Moon Run, Frank Podmilšek Pittsburgh, Z. Jakshe, Vine. Arh, J. Pogačar Presto, F. B. Demshar Reading, J. Pezdirc Steelton, A. Hren Unity Sta. in okolico, J. Skerlj, Fr. Sehifrer West Newton. Joseph Jovan Willock, j. Peternei UTAH Helper, Fr. Krebs WEST VIRGINIA Williams River, Anton Svet WISCONSIN Milwaukee, Joseph Tratnik in Jos. Koren Sheboygan, John Zorman WEST ALUS Frank Skok WYOMING Rock Springs, Louis Taucher Dlamondville, Joe RoUch Vsak zastopnik izda potrdilo za svoto, katero le prejel. Zastopnike rojakom toplo priporočamo. Naročnina sa "Glas Naroda": Za eno leto .$6.; za pol leta $3.; za štiri mesece $3.; sa četrt leta $1.50. New York City je $7. celo leto. Naročnina za Ergooo le i?, za »saiiwai J901-1 VABILO in PROGRAM TRIDESETLETNICE SLOVENSKE GA PODPORNEGA DRUŠTVA SV, JOŽEFA, Štev. 57, K. S- K. J, V SLOVENSKEM .NARODNEM DOMU (American Slovenian Auditorium) 263 IRVING AVENUE BROOKLYN, N. Y. v SOBOTO, 19. SEPTEMBRA . Pričetek ob 8. uri zvečer ^ Xaprpj zasfavo slave ............ svinj Palace Uall orkestra "Bratci veseli vsi" in (lruj?e poskoriu* koniaile igra ^rodba. PLES IX HAZNOVKSTXA ZA15AYA KEGLJANJE ZA DOBITKE Prvi dobitek $8.00; Drugi $5.00; Tretji $3.00 VREDNOSTNE NAGRADE: 1. "Bulova" ženska ali moška zapestna ura; 2. "Westinghouse" Adj. Likafciik (Electric Iron); 3. Pet dolarski cekia. VSTOPNINA 50e.-----ČEKIRAN.JE OBLEK K 10c. v NEDELJO, 20. SEPTEMBRA (Jb 10 uri: Slovesna Masa v slovenski cerkvi ' fi2 St. Marks PIac<'. New York j Ob 12 uri (opoldne) Društveni banquet. * Deklainacija..........jrospi'-a Marie N!al>i pri klavirju Miss A. Hnpnik Xa tujih tleh (D. Jenko) .... Pojeta gdč ni. Antoinete in Valentina Kupnik (pri klavirju prof. Milan Trošt) Blejskemu Jezeru (Igu. Hladnikj Le zeleni senčni gaj (Jakob Aljaži .. Pros v. društvo "Bled" Kje je moj mili tlom.' (narodna); Daj. daj srček nazaj pojeta mala Pauline (lOlet) in Henrv (tj let) Šubelj — (pri klavirju Anton Šubelj' Zanimiva Tri-dejanska Igra "SINOVO MAŠČEVANJE" ali "SPOŠTUJ OČETA" Med dejanji igra godbu znane slovenske pesmi. VSTOPNINA k programu in igri ob dveh popoldne 50c. Izvrstno postrežbo in zabavo zagotovlja vsem— ODBOR ManHwiint8wanii'nimgiiTiinniii r r ct* -1 iir^i ^^iir"7' wrarrffriiiiiBiiii'• -t1-! • nr.i»H!žji'raaig^'^aaaasasas.gi M Mali Oglasi imajo velik uspeh H Prepričajte sel GLAS M A I O D I " NEW YQRK, WEDNESDAY, SEPTEMBER 16, 1931 THE LARGEST SLOVENE DAILY tn U. S. A. ČAKAM TE! ■H ROMAN IZ &TLHNIL ■■ Za Glas Naroda priredil G. p. i« (Nadaljevanje.) — Revica, Klara! — si misli in sama je začutila solze. Zamišljeno sede na stol poleg okna ki poleži sivo glavo nu naslonjalo. Prav nič ji nI prav. Zadnja leta je bila navajena na to, da ji je Klara pregnala vse skrbi in neprijetnosti in v tem se je počutila zadovoljno in srečno. Da bi pa sedaj zepet prosila Klaro za svet in pomoč, se ji je zdelo nemogoče in že streslo jo 'je pri misli, kako se bo razvilo njuno razmerje, kajti Klara se bo njej gotovo odtujila. In še druga skrb jo je muliila, kajti Silva, ki se je sprla s svojimi f ta riši, bo gotovo brez vsakega premoženja — in vendar kako lepo si Je vse nasliloala, da bo njen Andrej s precejšnjim Klarinim premoženjem lahko imel udobno in brezskrbno življenje! — O, da bi saj že prišel! Silva se zbudi. Še v omotici si briše oči in začudeno gleda okoli sebe. Kje jf ? Mora dobro premisliti, da se zave, kje je. Večerno sclnce je razlilo svoje rdečežareče žarke v sobico in obsijalo staro pohištvo s čarobnim bleskom. Pri odprtem oknu je kanarček žvrgolel svojo pesem v mebiki nočni zrak. — Ali Andreja še ni? Silva stegne svoje vitko telo: njeni udje so otrpnili na neudobnem. trdem ležišču. Nato se dvigne in skoči h gospej Hammer, ki je s ekrbi polnim obrazom sedela pri oknu. Silva jo prime za ramo in jo pogleda z vprašujočimi očmi. — Mamica, zdi se mi, da vam nisem prav nič dobrodošla. — Ne, Silva, — jeclja stara gospa,toda nikakor mi ne igre v glavo, _ vedno moram misliti na vaše stariše! O, da bi saj Andrej že bil tukaj! — Da, tudi jaz si ga želim! — Z velikimi očmi gleda Silva previse. — Malo sem la:na, — pravi lahsnejše. — Da, saj res! Da sem na to pozabila! Kmalu bo sedem; t-.\koj vam kaj prinesem. In pstem spati — moja sobica je tako priprosta, — Andrej tam vedno spi, ka-dar je na počitnicah! Toda vi ste na vse kaj drugega navajeni. — toda nič boljšega vam ne morem ponuditi, — sploh — SUva se lahno nasmehne in pogladi. dobrotljivi, ljubeznivi, skrbni obraz. — Ali to skrbi miter mojega Andreja-? In vendar tako malo zahtevam in sem z vsem zadovoljna. Mati, nikar si o tem ne delajte nobenih skrbi, — svoje lice pritisne lahno na njen obraz in šepeče: — Dobra hči vam hočem biti, — saj imam samo Vas in Andreja! Tu se je raztopilo srce gospe Hammer. Objame Silvo in jo poljubi na čelo. — Ker imaš mojega Andreja rada! OsraM ga! Zasluži to, - njen glas se trese in solze ji kapljajo iz oči. — Mati, — ti, mati, — ljubi me! Silva se je oklene z vso svojo ljubeznivostjo; tudi njej teko solze ginjenosti v lahni bojazni pred bodočnostjo. — Zdaj pi ti moram takoj pripraviti malo večerje, nato pa po- fteljo. Stura gospa je pogrnila mizo z najbogatejšim prtom; počez ]e položila prečno preprogo, ki jo je zvezla Klara. Nato je brskala po omari in zbirala srebrno namizno posodo, ki jo je navadno posadila na mizo samo ob pese betih prilikah. Klara je bila vso posodo lepo in srbno zavila v papir, da ne bi obledela. Kcnečno je imela stara gospa vso posodo, ki jo je hotela imeti. Iz druge omare je vzela še nekaj velikih in malih krožnikov iz najboljšega porcelana, kajti navadne vsakdanje ilovnate posode ni mogla postaviti pred mlido obiskovalko. Silva pa j^ medtem zleknjeno sedela v naslonjaču pokojnega nad-učltelja in je opazovala staro ženico, ne da bi ji prišlo le malo na misel. da bi ji pomagala. — Oh, gospodična, ničesar nimam v hiši in tudi služkinje nimam, da bi jo postala k mesarju. Ali bi vam — tebi, — hitro popravi, — zadostovalo, ako ti scvrem jajce s slanino? — Prav gotovo mi to zadostuje. — In kaj bi hotela piti? — Kozarec čaja, pa samo, >ako ga imate. — Imam, pa ni kitajski ča-j, temveč samo lipov. — Nič ne de, jaz jem in pijem vse. Vzelo je precej časa, predno se je gospa Hammer, od gostoljubnega prizadevanja vsa zardela, vrnila v sobo. — Zdaj pa pridi, moja draga! Zlato rumeno se je kupičilo jajce na krožniku; nekaj zrezkov klobase in prekajene krače, — naiiela je kračo, ki je bila namenjena za ArKlreja, — poleg tega v stekleni skledi lepo izbrane solate, to je bilo kosilo za Andrejevo izvcAjenko. Silva je jedla z veliko slastjo, teknilo ji je. Samo čaj ji ni prav liga jal, kajti pila ga je prisiljeno in v malih p:žirkih, Vsled razburjenja je gospa Hammer le malo jedla; pazljivo pa je gledala, da je njena obiskovalka vzela vsakoga nekaj. Ko ste bili gotovo s kosilom, pnavi gospa: — Zdaj pa meram naglo pripraviti tvojo spalno sobo, predno bo pozno in tema. — Nikar si toliko ne prizadevajte, mati. Silva mirno gleda, kako stara gospa pospravlja pesodo in nosi v kuhinjo, očisti prt krušnih drobtin in gsa zgane ter poravna. Predno odide iz sobe. še pogrne ptičjo gajbico, rekoč: — Za ptiža je čas, da gre spat. Gospa Hammer vzame iz omare rjuho iz najboljšega platna, ki jo Je imela še od svoje bale in ki ni bila še nikdar rabljena, ter najmeh-kejšo brisačo. Odpre okno na dvorišče in z žalostnim očesom gleda na sosedov vrt. Pod orehom sedi Klara, zatopljena v vezenje preproge. Nenadoma preneha z vezenjem, preprogo izpusti v narečje in njene modre oči gledajo v prazni zrak. da se je gospe j Hammer skrčilo srce in je naglo fftopila od okna. Le težfco ji je šlo nenavadno delo izpod rok, kajti ob ena£ih slučajih je Klara vedno rada prihitela in ste obe med pogovorom in smehom skupno delali. In Klara ni nikdar porabila, ob vsakem letnem času prinesti cvetlice in jih postaviti na mizo in vsakikrat je s skrbjo obrisala pohištvo, da se je svetilo v čistoti. In zdaj? Jj Gospa Hammer je morala sesti, da je prišla do sape. Prekriža roki in ne da bi vedela ali hotela, so ji tekle solze po okrogem licu. Nato zopet stopi k cknu, da neopaženo gleda Klaro. V tem trenutku dvipie mlado dekle glavo in z obupnim, bolestnim in hrepenečim terazom na obnazu pogleda na okno njega, ki ga je ljubila. Oii obeh se srečajo in naglo, kot bi bila zasečerta v kaj prepovedanem, pogleda Klara na tla, stara gospa pa se z globokim vzdihom u-za okno. 6e enkrat preleti s svojim pogledom sabo; vse je bilo v redu. Vza-še elegantno potno torbico, ki jo je njena, nepričakovana obiskoval-pustila y predsobi ter jo nese v njeno spalnico. Ko je bil z vsem gotova, se je pričeto mračiti. Od velikega prizadevanja in razburjenja se je počutila trudno. Pristopi k Silvi, ki je sedela pri oknu in pregledovala album. — Tako, Silva, ali hočete — ali hočeš — težko ji je bilo tikati jo, — ali si hočeš ogledati sebo, predno bo tema? Silva se skoro prestraši, ko vstopi v majhno, siromašno sobico, kjer je imela spati, — ozka postelja, majhna umivalna mizica, obešalnik, _ oh, nobene omare! Pa takoj si misli, — saj je njegova soba! _in sobica se ji je zdela prijazna in vabljiva. Silva se oklene gospe Hammer Okoli vratu. — Draga mati, ne smete biti tako bzoj-azljivi, saj sem z vsem zadovoljna, — vse mi je prav! (Dalje prihodnjič.) R. WRIGHT: NAPAD Geoqge je bil čisto drugačen kakor fantje v njegovih letih: zelo neizkušen v družbi mladih deklet. Kadar ga je pogledala lepa črno-laaka, je bil že v zadregil. Usoda mu je bila pa naklonjena, ponujala mu je vse polno prilik, a njega je bilo strah in se jih ni upal izkoristiti. Nekoč, ko je šel iz trgovine proti domu, je sreiial na primer zeLi čedno dekle. Poznal jo je jo imenu, pisala se je Phylis Dean. Tudi to je vedel, da je zaposlena v trgovini tik njegove prodajalne. Ona se je nasmehnila. se opravičila in stopila naprej. George pa je obstal sredi ceste, bil je ves rdeč v obraz in ni mogel spraviti besede iz grla. Nasmešek, ki mu ga je bila darovala lepotica, pa je hodil posihmal vedno z njim. Spremljal ga je na vseh potih in zelo si je želel biti v njeni družbi. Zato je večkrat zbiral pogum, da bi jo ustavil in nagovoril, kakor je navada med mladiimi ljudmi. Naključja pa- ni hotelo biti. Kj pa je šel po daljšem času čez travnike domov, jo je spst videl. Srce mu je malino utripalo, zakaj mrak se je deldl, vas pa je Bila še tri milje oddaljena od njega in Phylis je šla sama brez spremstva. Vsak drugi fant bi b;l zahvalil Boga za takšno priliko in bi jo bil izrabil za to, da bi nagovoril dekle in se je ponudil, če jo sme spremiti. George pa ni imel poguma. Najprej je pohitel za njo, potem se ga je lotil dvom in je spet ostal zadaj. Kaj bi na pr. bilo, če bi začela vpiti, da jo hoče napasti? Saj to ne gre! Ni še bilo dolgo tega, kar je bil čital, kako je razbojnik napadel, mlado dekle in na samotni poti. Takšnih namer ni imel. Hotel je deklico samo ustaviti in jo nagovoriti, ker ji je imel nekaj povedati. Knralu je zavila deklica okoli vogala in mu izginila izpred oči. George je pospešil korake. Nenadoma pa se je ustavil in prisluhnil ušesa. Ženski glas? Da, tako je! Ženska kriči: "Nočem! Pustite me, da grem svojo pot! Pomagajte vendar!*' Zdaj je napočil tudi zanj pravi trenutek. Spomnil se je, dti je nosila deklica s seboj ročno torbico. Najbrže je bila v banki. Zdaj jo je nekdo napadel, prav tako kakor tisto dekle, o katerem je -bil čital v oasopisu. Krik se je ponovil, samo da je bil zdaj bolj zaprt. Gotovo ji napadalec tlači roko v usta! George je od ogorčenja trepetal kakor šiba na vodi. Spustil se je v dir. Kri mu je vre-lii po žilaih, silila mu je v glavo. Planil je naprej in zagledal dve postavi, ki sta se med seboj borili za neki predmet, ki je moral biti po njegovi sodbi najbrže torbica. Mož je bi zelo košat in širokih pleč. Skušal je dekletu iztrgati torbico, ona pa se je branila in ni hotela odnehati. George je urno slekel suknjo in jo vrgel kraj ceste ter krepko zaklel. Košati moški se je tega prestrašil in nenadoma izpustil deklico. Ta se je mahoma ozrla vanj, fci-kaker da bi ga hotela podajati, naj ne izgubi poguma. Čeprav je bil njegov nasprotnik mnogo jačji cd njega, se Gorge tega ni prav nič ustrašil. Krepko je šel nadenj s sršečimi očmi in stisnjenimi pestmi. KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 West 18th Street New York, N. Y. RAZNE POVESTI in ROMANI: Ana fiarenlna CioiMoj) zanimivi roman (2 zrezka>..S5J»4 Amerika, period ds^ro, doma najbolje ..................... j Agitator (Kersnik) bro*. ....... Andrej Hafer................... M Beneška vedeievalka .......... iS BHgrajakl biser ................ J5 Bell meeeoen ................... .4« Bele noči, mali junak .......... .M I talka u »k o_ Tunika vojaka ...... .8« I f al kan ska vojska, • sllksml .... .25 Boj in zmaga, port.............. .21) Marajna Velikega vojvode.......6« Belfegor ________________________________________ J*0 Boy, roman .................... .65 Buraka vojska.................. lieatln dnevnik ................ .66 Božični darovi.................. 35 Roija pot na Bleda ............ .Ji Božja pot na Šmarni gori ______ .20 Cankar: Gretaik Lenari, brol.. .71 Mimo ftlvljenjn ...... M Romantične duAe ..... .61' Cvetko ........................ Jtt Cesar Jotef IL ................ il Cvetlna Beograjska ............ M Ctbdltt ooooooooooaooooooaoooooa <2^ Črtice iz ftivljeaja na kmetih .... -»& Urobii, In razne povesti spisal Milčinskl .............. M Darovana, sgodovlnska povest .. M Dekle Eliza .....................4« Dalmatinske povesti ............ .315 Dolu® roka •■•>...••••••••*•••• -jL ... _ , l>o Ohrida In Bitolja .......... .7% tem silovitejsi. Pzrkrat so padle Don , orožjem ................ m njegove pesti po napadalcu, ki je Don Kičot is La Manhe !!!!!!!!!! .4» nazadnje zastokal. Ah, kako d:bro Dre glik| _ NJ|Tlt gUrkj| _ se mu je zdelo, da je porazil na-- (MeSko) .................... Jf% sprotnika. Rešil je deklico in že se Orleanska ...............V je videl v zmagoslavju, ko je padla *** .V'11 * */ * *""" * * ^ .. - Dedek Je pravil; Marinka In Akra- nasprotnikova pest po njegovi gla- j teljtkl........................4» vi, da se mu je stemnilo pred oči.' D;igo ni vedel, kaj je z njim. One Na boksanje se ni bogvekaj razumel, za.to pa je bil njegov udarec svestil se je. Ko je prišel zopet k sebi, je videl nad seboj dvoje zvzed. Sijale sta mu iz oči deklice, katero je bil rešil pred napadom. Kmalu nato je George začutil kako ga krepča s snegom, ki mu ga je devGla v ustnice in nosnice. "Dvignite roke kvišku", — ga je hrabrila, — "tako se bodo stisnile žile". Občutil je neizmerno srečo takšen kakor je bil, z obrazom, polnim snega, ni mogel reči ničesar. Po-Icžil je torej svojo roko okoli njenega pasu, in ko je ičutil, da mu ne brani, se je občutek sreče še povečal. Na drugi strani ograje pa je stal napadalec. Bil je košat, visok in močan. Prežal je na rešeno žrtev in njenega rešitelja, in je bil videti hudo zadovoljen, ko je videl, da se iz hvaležnosti poraja ljubezen, zakaj George je zdaj objemal deklico in jo poljubljal na čelo in ustnice. "Hvala Bogu, da se je zdra.mil in da je prišlo do tega", — je vadihnil, videč, da se je George v svojo vlogo prav dobro zaživel. — "Upam, da me na svatbi ne bo spoznal. Saj mi je sestra vedno pravila, da je tako boječ, da ga bo treba z zvija»5o prisiliti do izjave ljubezni. Njej na lgu-bo sem se podal v to pustolovščino, a drugič se ne bi lotil takega poizkusa, niti če bi me dve sestri prosili". Elizabeta ...................... iS Fabijola all cerkev v Katakombah .45 DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "glas naroda" n« čitm umo vaia članstvo, pač pa ni Slovane! v nii okolici. CENE ZA OGLASE SO ZMERNE Fran Baron Trenk ............. .56 Filozofska zgodba .............. * Fra Dlavolo.................... M Gozdovnik (2 zrezka) ...........1.2* Gospodarim sveta..................41 GodtevBkl katekizem............ JK Gostilne v stari Ljubljani....... (irfc a Mylol oglja ............. Gusarji ........................ .75 Gusar v oblakih .............................80 Hadži Murat (Tolstoj) ...................40 Hči papeža, vez. ............................1.— Hektarjev meč.................. JMi Hedvika .......................................... .40 Hudi tast. Blare dofte, veseloigra .76 Selena (Kmetova) .............4t Hudo Brezdno (II. sv.j ........ Ji Humoreske, Groteske In Satire, vessno ..................... JI brofttrano ...................M Izlet g. Bronfka................1.2« (zbrani spisi dr. H. Dolenca.....CO (z tajnosti pri rude.............. M Iz modernega Hveta. trdo vez. 1.60 Izbrani spisi dr. Ivan Mencinger: 2 zvezka ........................................1.50 Igračke broširano ............. M Igralec .........................75 JajjnJe .............................it Janko ln Metka (za otroke) .... JM* lemai Zmagovat, Med plazovi.. .5* Jutri (Strug) trd. v............. .78 brofl. ....................... M Jurčičevi spisi: Popolna izdaja vseb lG sveakov. lepo vesaniii..................1§.- 0. zvezek: Dr. Zober — Tugooner brofiirano ...............t.. .7t •loan Miserija (Poventi iz Spnaekega ttlvljenja .....................•• Kako sem so jaz likal (Aleflovee) I. zvezek ..........M Kako nem m Jas likal (Alefiovec) II. «v. ............ .1* Kako sem so Jas likal (Aiedovecj III. zveaek........ M Korejska brata, povest la mlsljo- nov v Koreji .............. JI Krvna os veta .................. JO Kmečki punt (Šenoa) ...........60 Kuhinja pri kraljici gosji notici JO Kaj se Jo Markam sanjalo...... JU Kazald ........................ M Krile* pot patra Kupljenika .70 Kaj se Je izmislil dr. Oks.......45 Levstikovi zbrani sipst ......... JO L sv. Pesmi — Ode In elegijo — Sonet je — Romance, balade la legendo — Tolma* (Levstik) ...70 S. sv. Slika Lev .stika In njegove kritike in polemiko............ ,7« Trdo vesano ..........L— Ljubljanske slike. HUnl lastnik. Trgovec, Kcpčijskl stražnik, U- radnlk. Jezični doktor, QoatUzil- čar. Klepetulje, Natakarca, Duhovnik, itd. ............ JO Lov na ieno (roman) .......... JO Lucifer -------------------------------------------1.— Marjetica ...................... JO Materina žrtev _________________........... .50 MoJo življenje .................. .75 Mali Lard .................... Ji Miijonar brez denarja .......... .75 Maron, kršCanskl deček la Libanona ..................... JI Mladih zanlkeraeiov lastni ftivo-topiš •....•**..*.••••••*•■■•• .75 Mlinarjev Janes ...»•••.«...• Musoiino .......*.«.«.«.■«... Mrtvi Gosta! ............... Hali Klate« ................ Mesija ...................... Malenkosti (Ivan Albrecht) .... J5 Mladim srcem. Zbirka povesti aa slovenska mladina ............M Misterija, roman ................1.— Možje ..............................................1 9* 17. septembra: I>readen, Cherbourg. Bremen 18. septembra: Olympic, Cherbourg belgi-nland, Cherbourg, Antwerpeo Augustus, Na. pol L Uenov» 19. septembra: Paris, Havre Milwaukee, Cherbourg, Hamburg New Amsterdam. Boulogne Bur Mar. Rotterdam 21. septembra: Reliance, Chertourg. Hamburg 22. septembra: Bremen, Cherbourg, Bremen 23. septembra: New York, Cherbourg, Hamburg Alauretania, Cherbourg (Jeurge Washington, Cherbourg, Hamburg 24. septembra: Berlin, Boulogne Sur Mer. Bremen 25. septembra: Saturnia, Trst Homeric, Cherbourg Rotterdam. Boulogne Sar Mer, Rot terdam 26. septembra: France, Havre Leviathan. Cherbourg 28. septembra: Europa, Cherbourg. Bremen 3t>. septembra: Albert Bullin, Cherbourg, Hamburg Aqililana, Cherbourg President Harding, Cherbourg, Ham Durg 1. oktobra: Cherbourg. Bremen 2. oktobra: He de France. Havre lliijtstit, ChtrlxiurB 3. oktobra: .^t. l.ouis, Cherbourg, Hiimhurg tJoulwgin.- ijur Jler, lloter- dam 5. oktobra: R««io!ute, Cherbourg. Hamburg 7. oktobra: Beringaria, Cherbourg Hamburg, Cherbourg, Hamburg 9. oktobra: Bremen. Cherbourg, Bremen 9. oktobra: i^i ris. Havre Olympic. (;herb<«n; Statenduin. Boulogne Sur Her. Rotterdam UoniH. NaiH.Ii. tietmva 10. oktobra: America. Cherbourg. Hamburg 13. oktobra: Vu'c.ini.i. Trst 14. oktobra: Kuropa. «."iu-rbourg, Firemen l.eviat ban. Cherbourg lJvut>>«-bla!iit, Cherbourg, Hamburg 15. oktobra: lJr«>;-seveU. Cherbourg. Hamburg .Milwaukee. Cherbourg. Hamburg New Amsterdam, Boulogne Sur Mer, Rotterdam 26. oktobra: Bremen, Cherbourg. Bremen 28. oktobra: Albert lUillin. Cherbourg. Hamburg 29. oktobra: Satturnia. Trst Slut Tea r», Cherbourg. Bremen 30. oktobra: Kuropa. Cherbourg. Bremen Iterengaria. Chevt«ourg Olympic. Cherbourg 31. oktobra: President Harding. Cherbourg. Hamburg Cleveland, Cherbourg, Hamburg 4. novembra: Hamburg. Cher!>ourg. Hamburg 6. novembra: Homeric. Cherbourg Siatendam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam 7. novembra: America. Cherbourg. Hamburg 10. novembra: * Roma. Napull, Uenova 11. novembra: Leviathan. Cherbourg l>euts< hlajid. Cherbourg. Hamburg 12. novembra: I>resilrn. t*herb*>urj;, Bremen 13. novembra: Aqultanb, C"h»-rl»«urp Majesth . Cherbourg St l»ui», Cti»-rb- -urg, Hatnf>x:rg 14. novembra: lie de France, Havre Vulcsnia, Trst PreMdent Roosevelt, (^erbbufg. H«m-burg t 1 i . New Amsterdam. Boulogne Rur M*r. l:"tt»-rdj»m 17. novembra: Bremen, Ch»rbourK. Bremen 15. novehib^a: New Y<.rk, Chtrlx»urjf. Hamhur|[ 19. novembra: Berlin. Boulogne Sur Mer. ltr*rn»n 20. septembra: Olympic, Cherbourg It itterdam, BouU»gne Sur Mer. R"t-terdam 21. novembra: George Washington, Cherbourg. Hamburg 25. novembra: Albert BatUii. Cherbourg. Hamhurf 26. novembra: Ktutt»;art. Cherbourg. Bremen 27. novembra: H"meric, Cherlniurg Augustus. Napoll, Gtnma 28 novembra: President Harding, Cherbourg. Hamburg 21. oktobra: New York. Cherbourg. Hamburg 22. oktobra: Berlin. Boulogne Sur Mer, Bremen 23. oktcbra: lie de France Havre Majestic. Cherbourg Rotterdam. Boulogne Sur Mer. terdam Augustus, Napoli. Genova 24. oktobra: George Washingi-m. Cherbourg, burg t___ Rot- 6 dni preko oceana Najknjt* in najbolj ugodna pot aa Dotovanj* na ogromnih Mrnlklhj PARIS 19. sept.; 9. okt. . (3 P. M.) . (5 P. M.) FRANCE 26. septembra; M.) lie- de France 2. oki; 23. okt. <10 P. M. (6 P. M > N'ajkrajftn pot po ftelesnlcl. Vsakdo Je v poHehnl kabini z vsemi modernimi udobnostmi. — Pijana in alavna francoska kuhinja, /sredno nitk« cene. VpraAaJtn kateregakoli pooblaščenega agenta ali FRENCH LINE 19 STATE gTREET NEW YORK, N. Y. Veliko Znižanje Cen V in iz JUGOSLAVIJE potujte OLYMPIC 18. SEPTEMBRA MAJESTIC 2. OKTOBRA (največji parnik na svetu) Veliki izleti pod osebnim vodstvom « potniških izvedencev White Star L.ine Vprašajte naše dobre zastopnike glede teh In dragih odpluti j. WHITE STAR LINE International Mercantile Marine Company No. 1 BROADWAY NEW YORK CITY Na različnih potih ............ .4# <» M leteld Dr. Notar j v nos, humoreska ..iS Onkraj pragozda ......... Narod. U Izmira .............. .4« Naia vas, II. del. 0 povesti .... JH Odkritje Amerike, trdo vesano L Kreka J9 ™ Nova Erotika, trdo res.......... M Naša trda vez .........................70 mehko Tesana PraprečanoTe zgodbe ... M 36 J5 j broš_________________________ Na Indijskih otokih ............ NaM ljudje .................... Nekaj ig ruske sgodevir? ...... Na krrarlh poljanah. Trpljenje ln strahote s bojnih pohodov blvie-ga slovenskega polka ........LN Knjig* poMjomo poitnin4 proti* "GLAS NARODA" 216 W. 18. SL, New York