Nova pot
Vol Uve so temeljni kamen v naši graditvi ljudske oblasti!
BORIS KIDRIČ
Cena 2 din, mesečno 8 din
Leto I. - Štev. 9
Informacijski vestnik OOOF Celje, izhaja vsak petek
V Celja, dne 27. julija 1945
Več samozavesti pri delu za obnovo !
Na naših širokih vaških sestankih in konferencah aktivistov OF, ki se sedaj vrše po vsem okrožju, je opaziti, da se pri nas še vse preveč zanašamo na pomoč od zunaj, na pomoč od države. Razumljiva je ta težnja in upravičeno pričakovanje, država je naša — država smo mi sami. Pobijati pa moramo pri nas zanašanje na državno pomoč, ki mrtvi lastni pogum, iznajdljivost, voljo za borbo s težavami, na katere naletimo pri svojem delu. Z lastnimi močmi bomo z malo več okretnosti prebredli začetne težkoče.
Vkoreniniti moramo tako pri sebi kot pri množicah spoznanje, da so težave drugje še težje kot pri nas samih, v vsej naši državi. Vsa država je ostala po okupaciji eno samo pogorišče. Povsod so potrebe, povsod potrebni krediti. Kako naj reši država vse te probleme, če bomo od vseh strani samo zahtevali.
Prva skrb nekaterih izseljencev, ki so se vrnili iz internacije je, da pridejo na krajevni odbor z dolgimi spiski: Ko so me Nemci odgnali, sem pustil na svojem posestvu toliko in toliko glav živine, toliko pohištva, toliko »pridelkov, sedaj mi pa to vrnite! — I Kaj mu ne bomo odgovorili: hudo si prizadet m pomoči potreben, vendar — ali ti je to vzela naša država? S kakšno pravico torej nastopaš tako oblastno?
Vsekakor je pri nas potrebna večja zavest narodne solidarnosti, razgledanosti, ki vidi tudi težave vse Slovenije in vse Jugoslavije. Če bomo to vzgojili, bomo v naših zahtevah bolj skromni ter bomo mislili bolj na to, kaj lahko storimo z lastnimi močmi in sredstvi.
Trenutno je pri nas najbolj pereče denarno vprašanje. Naj bo govora o stavbni obnovi, o osnovanju zadrug, o potrebni nabavi tega ali onega — povsod naletiš na isti odgovor; Ni denarja — če ne bo kreditov . d države, ne bo šlo.
Res je, da je denarja malo, toda: kamen do kamna palača. V Krškem na pr. so osnovali nabavljalno zadrugo. Tudi tam so nekateri črnogledi takoj postavili vprašanje: odkod bomo pa vzeli kapital? Od države še vedno nismo dobili kreditov! Toda podjetni ljudje v Krškem so rešili prohlem takole: denar si bomo preskrbeli sami. Denar moramo dobiti z zadružnimi deleži. Vsak delež bo stal 100 din. Ljudem bo težka za denar, zato jim bomo pa omogočili, da plačajo delež v obrokih in še to; kdor denarja tudi v obrokih ne bo zmogel, ga bo plačal v pridelkih. In tako je bil denar tu, zadruga v Krškem je začela delovati, v kratkem bo začelo obratovati še več poslovalnic v vsem okraju. Ta primer naj služi za vzgled tudi drugim okrajem!
Vzemimo primer stavbne obnove. Komu ni znanih nešteto primerov vaške pomoči ob priliki raznih požarov, ko so pogorele cele vasi. Kje so bili tedaj krediti? S solidarnostjo kmetov sp bile takrat premagane denarne težave (zbiralne akcije za po-gorelce, vaška samopomoč), eden je dal za deske, drugi delavca, vsa vas
Savinjski hmeljarji imajo novo zadrugo
Konec špekulacije v hmeljski trgovini
Hmeljarstvo je najvažnejša gospodarska panoga Savinjske doline, ki je imela še pred okupatorjevim opustošenjem naziv »dežela zelenega zlata«. Zato je razumljivo živo zanimanje slovenskih hmeljarjev za ustanovitev zadruge, ki bo preprečila veriž-ništvo in špekulantstvo s hmeljem.
Kako velike važnosti bo za razvoj slovenskega hmeljarstva zadruga, je pokazal nedavno ustanovni občni zbor v Domu ljudske prosvete v Žalcu. Zborovanje jedo volitev vodil tov. France Hribar, član OOOF, ki je obrazložil pomen slovenskega, zlasti savinjskega hmeljarstva v našem narodnem gospodarstvu in naloge nove zadruge ter njenih članov.
Izčrpni referati tovarišev ing. Levstika, Vojka Nemca in Franca Hribarja so pokazali živo potrebo po enotni organizaciji naših hmeljarjev.
Delo pripravljalnega odbora Poročilo pripravljalnega odbora je podal tov. Jošt. Poskrbljeno je za dobavo premoga za novo produkcijo hmelja. Doslej je zadruga prodala 500 stotov hmelja. Zaprosila je za polovično voznino za. obiralce in za potrebni kredit za obiranje hmelja. Treba bo premostiti mnogo težav, toda narodna oblast je obljubila vso pomoč. Po-
trebno je le, da se hmeljarji strnjeno oklenejo novoustanovljene zadruge.
Tov. ing. Cizej je nato prečital zadružna pravila, o katerih se je razvila živahna diskusija. Vsak zadružnik plača za 1000 sadežev delež 50 din, na vsakih nadaljnih 1000 pa zopet po en delež. Določeno je trikratno jamstvo. Zadružna pravila se v toliko izpremenijo, da je za odklonitev sprejema v članstvo potrebna navedba razlogov.
Sledile so volitve v odbor, pri katerih so bili izvoljeni: predsednik Jošt Martin, Žalec, podpredsednik Turnšek Pongrac, Polzela, tajnik Cizej Mirko, Prekopa, blagajnik Kari Marine, Sv. Pavel pri Preboldu, odborniki Četina Ivan, Spodnje Grušov-lje, Sevčnikar Stanko, Velenje, Omla-dič Josip, Polče, Kočevar Kari, Žalec, Kožuh Josip, Škofja vas, Antloga Franc, Arja vas in Rakun Ivan, Šmartno ob Paki; nadzorni odbor Kuder Ludvik, Griže, Stopar Vinko, Velenje in Mašič Riko, Braslovče. Izvoljenih je bilo še 11 namestnikov upravnega in 3 nadzornega odbora.
Vodstvo občnega zbora je nato prevzel tov. Jošt, ki je predlagal, naj bi nova zadruga prevzela vso aktivo in pasivo stare Hmeljarske zadruge.
Ministra Narodne vlade Srbije in Zvezne vlade v Vestnovi tovarni
Na svojem povratku iz Ljubljane, kjer so se udeležili I .kongresa OF, so obiskali Vestnovo tovarno v Celju podpredsednik Narodne vlade Srbije, tov. Djuro Boškovič, minister za pravosodje v Zvezni vladi, tov. Franc Frol in tov. dr. Maks Šnuderl, predsednik državne komisije za ugotavljanje zločinov, ki jih je kot predstavnica Okrajnega odbora OF Celje spremljala sekretarka tov. Lenka.
Tov. ing. Pompe, tehnični vodja tovarne in tov. Svetek, sekretar Strokovne zveze, sta prevzela vodstvo in jim razkazovala tehnične naprave v obratu, skladišče posode, posamezne delavnice, delavske kuhinje in upravne prostore.
V emajlirnici se je razvil med delavci in gosti prisrčen razgovor. Tov. podpredsednik je pohvalil vzorni red in disciplino v tovarni in pozval sindikalno organizacijo, naj vstavi vse svoje mpči, da doseže kvantitativna in kvalitativna produkcija svoj višek, delavci pa naj si postavijo za geslo besede tov. maršala Tita: »Strokovne zveze so pljuča naroda.« Nato je tov.
podpredsednik pripovedoval o svojem bivanju v Rusiji. Ruski delavci so z navdušenjem sprejemali osvobodilne borbe jugoslovanskih partizanov. Naša velika zaveznica ima pripravljeno zalogo hrane in sirovin za Jugoslavijo, ki bo takoj dostavljena, ko se urede prometne zveze.
Tov. Svetek in tov. ing. Pompe sta poročala o poizkusih delavstva, da nadomesti pomanjkajoče sirovinfe s starimi neuporabljivimi kemikalijami. Preddelavec tov. Leben in tov. ing. Belič sta dosegla že lepe uspehe pri predelavi teh nadomestkov. V času od kapitulacije Hitlerjeve Nemčije do današnjega dne se je dvignila produkcija emajlirane posode za 150 odstotkov.
Pri tem obisku so si gostje iz Beograda ustvarili lepo sliko o udarniškem delu slovenskih delavcev, ki z lastno iniciativo gradijo podlago svoji bodočnosti. Po vsej Jugoslaviji se da nes dviga iz znoja delovnega človeka trdna življenjska baza bodočim poko-lenjem.
je zgrabila za skupno delo in v kratkem je bila vas postavljena. Za prvo silo so imeli vsi streho nad glavo.
V brežiškem okraju na primer imamo veliko gozdov. Večina teh gozdov ?e narodna imovina in stoji ljudstvu na razpolago. V Slavoniji in Vojvodini je velika potreba za lesom na eni. strani, pa veliko žita na drugi. Torej poskušajmo zamenjati. Brežiški kraj je začel: za en vagon lesa bo dobil vagon pšenice. Težake in voznike pa bodo prispevali vsi kraji. Tako odstranjujemo težave eno za drugo brez pomoči države, ki je že tako obremenjena na vseh straneh.
Razmišljajmo torej odslej bolj na to, kako bomo z lastnimi močmi in sredstvi kos vsem nalogam. V to smer bomo odslej vložili vse prizadevanje, namesto da bi kot doslej pošiljali na vse strani statistično podprte vloge in kmalu bomo dosegli lepe uspehe na polju obnove. Hkrati pa se bomo še tesneje združili v skupnem obvladanju naših težav, dvignili bomo zavest skupnosti in samozavest ljudstva, ki bo brez včasih nemogoče pomoči od zgoraj, pač pa iz svojih lastnih sil, na udarniški način in s pomočjo mladine našlo iz današnjih nc-rilik pot do rešitve.
Stara zadruga ima okoli 300.000 din aktiva. Novi zadrugi se je prav tako priključilo tudi nekdanje Hmeljarsko društvo, ki je tudi aktivno.
Občni zbor je sklenil, da se sme zadruga v primeru potrebe zadolžiti do zneska^lO milijonov din.
O prodaji hmelja je poročal tov. Jošt, ki je naglasil, da so sedaj pri tem še težkoče, vendar pa se bo v bližnji bodočnosti položaj izboljšal. Cena doslej prodanega hmelja, naloženega na ladjo, je bila 100 din za kilogram. Zaradi socialne pravičnosti naj bi se količina doslej prodanega hmelja razdelila na vse pro-ducente tako, da bo imel vsak hmeljar nekaj prodanega blaga.
Osnovna cena hmelja se sedaj še ne da točno izračunati. Zanimiva so bila izvajanja tov. ing. Cizeja, ki je trdil, da je osnovna cena za star hmelj cca 22 din (pridelovalni stroški), k čemer se prišteje še 50 odst., tako da znaša cena okoli 31 din. Pri izračunavanju osnovne cene se smejo zaračunati samo stvarni stroški. Nato je skupščina sklenila, da bo zadruga s pomočjo strokovnjakov sporazumno s hmeljarji določila pridelovalne stroške hmelja, ki bodo tudi objavljeni.
Pri Hmeljarski zadrugi so bili ustanovljeni trgovinski, pridelovalni in statistični odsek. Vsak ima svoj poslovnik, iz katerega posnemamo naslednja važna dejstva:
Izvlečki iz poslovnikov
Hmelj se kvalificira v I., II., III. in IV. vrsto, manjvredni hmelj se prevzame samo v primeru potrebe. Posamezne vrste se določajo na podlagi vzorcev vsega okoliša. Vsak kraj pripelje svoj pridelek po možnosti strnjeno. V primeru spora določita zadruga in hmeljar vsak svojega zastopnika v razsodišče, kot tretji nepristranski razsodnik pa fungira hmeljarski referent oz. njegov namestnik dotičnega okraja ali okrožja. To razsodišče je končnoveljavno. Kot osnova za določanje cen hmelja služijo pridelovalni stroški in zaslužek. Hmelj se plačuje po možnosti polovica pri prevzemu, ostanek pa takoj, ko je zato potrebni denar na razpolago.
Pridelovalni odsek vodi in kontrolira pridelovanje hmelja, skrbi za dobavo najmodernejših strojev, nabavlja in preizkuša različna škropiva in vodi obrambo proti škodljivcem na hmelju. Ta odsek skrbi tudi za obi-ravce.
Vsak hmeljar mora do 30. aprila javiti statističnemu odseku zadruge število sadežev. Ta odsek bo prirejal tečaje, predavanja, razstave in tekmovanja. Vodil bo tudi statistiko o pridelovanju in prodaji hmelja.
Izravnalni fond
Hmeljarska zadruga bo regulirala cene hmelja. V dobrih letih bo zbirala sredstva v izravnalni fond, iz katerega bo v slabih letih črpala sredstva za izravnavo cen in za podpore v primeru potrebe. Neosnovane so govorice. ki se širijo po Sv. Pavlu pri Preboldu, da hmelj letnika 1944 ne bo plačan, kajti zadruga bo plačala ves hmelj, ki bo prodan.
(Nadaljevanje na drugi strani.)
Tedenske politične vesti
Volitve v Angliji. London, 26. julija. V četrtek je londonski radio objavil prve rezultate volitev v angleško Spodnjo zbornico, ki pa so že odločilni za izid. Večino glasov je prejela laburistična stranka, na drugem mestu je konservativna. Prvič v angleški zgodovini se je zgodilo, da je izšla laburistična stranka pri volitvah v parlament kot zmagovalka. Kot novi premier je bil izvoljen Clement Attlee, vodja laburistične stranke.
AVNOJ bo razširjen s 120 novimi poslanci. Beograd, 22. julija. (Tanjug.) Po obvestilih, ki jih je dobil sotrudnik »Politike«, bo AVNOJ razširjen s 120 novimi poslanci. Narodno predstavništvo Jugoslavije bo tako delno dopolnjeno s poslanci starega parlamenta, ki je bil izvoljen 11. decembra 1938, delno pa s predstavniki raznih političnih strank in skupin, ki doslej niso bile zadostno zastopane v Protifašističnem svetu narodne osvoboditve Jugoslavije.
Balkansko vprašanje na konferenci. London, 23. julija. (BBC.) Razgovori »velikih treh« v Potsdamu uspešno napredujejo. Temeljito je bilo obravnavano vprašanje bodočega ravnanja z Nemčijo. Strokovnjaki glede reparacij igrajo veliko vlogo pri razgovorih. Prav tako so obravnavali tudi položaj na Balkanu. Pričakuje se, da bo konferenca trajala največ še en teden.
Stavka v Trstu zavzema ogromen obseg. Beograd, 20. julija. (Tanjug.) Po vesteh iz Trsta je zavzela stavka ogromen obseg. V stavko so stopili vsi delavci, nameščenci in trgovci, skratka vsi sloji tržaškega prebivalstva. Stavki tržaških delavcev in meščanov se je pridružilo tudi delavstvo ostalih mest Slovenskega Primorja z druge strani razmejitvene črte.
Primorski kmetje protestirajo. Beograd, 19. julija. (Tanjug.) Prebivalstvo mnogih vasi v Slovenskem Primorju je poslalo angloameriški vojni upravi, predsedniku Trumanu, generalisimu Stalinu, maršalu Aleksandru in narodni vladi Slovenije resolucijo, v kateri protestira zaradi kršenja demokratičnih pravic, ukinitve Narodne milice in narodnih sodišč od strani angloameriških vojnih oblasti v Trstu in Slovenskem Primorju.
Spomenica »Velikim trem«. New York, 23. julija. (Tass.) V zadnjih tednih so imele številne ameriško - makedonske organizacije v Združenih državah protestna zborovanja proti aktivnosti grških fašistov v balkanskih državah. Na zborovanjih so postavili zahteve, da se mora narediti konec terorističnemu gospodarjenju atenske vlade.
Redni sestanki v Potsdamu. Berlin, 20. julija. (Tanjug.) V Potsdamu je bilo izdano naslednje uradno poročilo: Ge-neralisim Stalin, predsednik Churchil in predsednik Truman se redno sestajajo. Trije zunanji ministri: Molotov, Byrnes in Eden pripravljajo dnevni red vsak dan ob enajsti uri dopoldne. Prvi seji ministrov za zunanje zadeve je predsedoval Byrnes.
Divjanje fašistov v Egejski Makedoniji. Beograd, 18. julija. (Tanjug.) V
Hmeljarji so sklenili, da bodo v primeru dobre letine in prodaje dali 10 odst. od zaslužka za pomoč opu-stošeni Gornji Savinjski dolini.
Signiranje hmelja Na svetovnem trgu bo prvo in drugovrstni hmelj signiran kot Slovenski hmelj, Savinjska dolina, tretja in četrta vrsta pa samo Slovenski hmelj.
Potreba po strokovnem glasilu Zborovalci so naglašali potrebo po strokovnem glasilu za hmeljarstvo. Prav gotovo bo v kratkem začel izhajati Hmeljarski vestnik, ki bo reševal vsa pereča vprašanja.
Kavadaru je bil velik miting, ki se ga je udeležilo preko 3000 meščanov in kmetov iz bližnjih vasi. Na mitingu je govoril predsednik narodne skupščine Makedonije, ki je med ostalim dejal: Prihajam k vam z nalogo, da pomagamo našim bratom beguncem iz Egejske Makedonije. Vojna v Evropi je zaključena, nemški fašizem je uničen, toda njegovi ostanki vršijo zverinstvo nad slovanskim prebivalstvom v Egejski Makedoniji. Vsak dan prihajajo k nam naši bratje, ki bežijo pred strašnim nasiljem. 20.000 starcev, žena in otrok je pribežalo k nam, svobodnim bratom. To vemo, toda ne vemo še, koliko naših bratov je ubitih, zaprtih in interniranih. Grški imperialisti hočejo iztrebiti makedonsko prebivalstvo v Egejski Makedoniji. Toda mi ne bomo dopustili, da se teptajo pravice naših bratov, ne bomo dovolili, da se izvrši nepravilen plebiscit.
Zahteve po umiku tujih čet iz Arabije. Beirut, 19. julija. (Tanjug.) Dopisnik AFP poroča: »Nikogar ni, ki ne bi odobraval zahteve Egipta za umik angleških čet iz Egipta in drugih dežel«, piše libanonski list »Realt« v zvezi s poročili iz Kaira, da bo egiptska vlada zahtevala umik angleških čet iz Egipta. Isti list pravi dalje: »Z zahtevo po umiku čet iz Egipta, Iraka in drugih arabskih dežel služimo svoji lastni stvari in interesom naših sosedov. Umik francoskih čet z našega ozemlja ne bi predstavljal za nas nobene resnične koristi vse dotlej, dokler angleške čete ostanejo v naši bližini.«
Francove mahinacije. Moskva, 23. julija. (Ass. Pr.) O zadnjih dogodkih na Španskem je govoril v radiu komentator Jermasev, ki je dejal med drugim: »Francò jè nadaljevanje temnih sil V Evropi. Jasno je, da se je izvršila zadnja izmenjava kulis — izmenjava etikete iz »diktatorstva« v »monarhijo« — na pobudo prav temnih sil. Falanga bo ostala podlaga monarhije in Fran-cova reforma se spremeni v monarhi-stičen figov list, da pokrije z njim njegovo fašistično nedostojnost. Ko vstaja špansko ljudstvo za obnovo republike in obnovo demokracije, si poskuša tolpa fašistov nadeti slavnostno obleko monarhije, da bi spravila špansko vprašanje z dnevnega reda. Vendar eno je gotovo: kakršnokoli obleko naj si Franco nadene, bistva svojega režima ne bo spremenil.«
Amerikanci aretirali 800.000 Nemcev. New York, 23. julija. Ameriška agencija poroča iz Frankfurta ob Maini, da je pol milijona ameriških vojakov izvršilo veliko racijo na ameriškem zased-benem področju Nemčije. Nad 800.000 ljudi je bilo zaprtih in vsaka hiša je bila preiskana. Čete so odkrile ogromne množine pušk, municije, uniform, zalog živil in bencina ter motornih vozil.
Belgijski parlament proti kralju Leopoldu. Bruselj, 17. julija. (Reuter.) Belgijska zbornica je popoldne sprejela načrt zakona, ki določa, da naj kralj Leopold toliko časa ne prevzame svojih ustavnih funkcij, dokler se oba doma
Ob zaključku je tov. Nemec Vojko govoril o zadružništvu in njega moči ter o koristih zadružništva, katere bo užival tako poedinec kakor narodna celota. Poudaril je, da je z ustanovitvijo nove Hmeljarske zadruge odpadel zadnji sum, da bi imeli hmeljarji še kar koli skupnega s staro zadrugo,'ki je bila vse prej kakor pa zaščitnica interesov naših hmeljarjev.
V znak solidarnosti so slovenski hmeljarji poslali tržaškemu ljudstvu s svojega občnega zbora resolucijo in pozdrave.
ne bosta spet izrekla, da more zopet vladati. Za predlog je glasovalo 98, proti 6 poslancev, dočim se je 32 poslancev vzdržalo glasovanja.
Protest republikancev pri grški vladi.
Atene, 20. julija. (Tanjug.) Po poročilih »United Pressa« so republikanski vodje vložili protest pri grški vladi, v katerem izjavljajo, da v Grčiji ni demokratične svobode in da ne bodo sodelovali pri volitvah, če se svoboda ponovno ne vzpostavi
Baski proti Francovem režimu. London, 19. julija. (Un. Press.) Ob devet-letnici napada generala Franca na špansko republikansko vlado je Lizaso, londonski zastopnik baskiške vlade, ki živi v izgnanstvu, izdal izjavo, v kateri pravi: »To je žalitev vse človeške morale, da je general Franco ob devet-letnici izdajalskega napada na demokratične ustanove španske republike še na oblasti.«
Tangersko vprašanje ne pride na dnevni red. Pariz, 18. julija. (AFP.) Po poročilih, ki so prispela iz Berlina, tangersko vprašanje ne bo na dnevnem redu potsdamske konference in je do- i
bila francoska vlada zagotovila, da o teh vprašanjih ne bodo razpravljali v njeni odsotnosti.
Zopet je en poljski general zapustil London. London, 20. julija. (Ass. Press.) Poljski general Gustav Paszkiewitz iz štaba poljskega korpusa v Britaniji je z ukazom »predsednika« Raczkiewitza odpuščen iz vojske, ker je izjavil, da prizna kot edino oblast varšavsko vlado narodne enotnosti.
Bolgarija priznala poljsko vlado. Zofija, 20. julija. Bolgarska poročevalna agencija poroča, da je bolgarska vlada priznala poljsko vlado narodne enotnosti. Po svojem zastopniku v Moskvi je izrazila željo po vzpostavitvi diplomatskih odnosov s Poljsko.
Razprava proti Petainu. Pariz, 23. julija. (AFP.) Danes se je začela v ju-stični palači razprava proti 891 letnemu Petainu, maršalu Francije, ki je obtožen zarote proti državi in sodelovanja s sovražnikom. Po prečitanju obtožnice je Petain izjavil, da ne bo odgovoril na nobeno vprašanje, ker sodišče ni pristojno. Sodi naj ga senat, ki ga predvideva ustava iz leta 1885. Njegovo zahtevo je sodišče zavrnilo.
Več zdrave ljudi
V Radečah je bilo do sedaj precej mrtvo. Kočevarje in druge nemške priseljence smo že kmalu po osvoboditvi izselili iz naše slovenske zemlje, Slovencev pa je od nemške izselitve ostalo prav malo. Sedaj se vračajo. Po cesti škripljejo vozovi s prtljago, ob njih stopajo oni, izmučeni in postarani. Domov, domov! Skozi štiri leta je bila to njihova želja, sedaj se jim je ures- j ničila, zopet stopajo po ljubi slovenski zemlji. Resni so njihovi obrazi, zavedajo se, da bližnja bodočnost ne bo cvetoča. Ogromno obnovitveno delo stoji pred njimi, obnova njihovih polj, j travnikov, sadovnjakov in vinogradov, obnova njihovih- domov in gospodarskih poslopij. Zob časa in vojno razdejanje je napravilo neprecenljivo škodo. Tre- i ba bo začeti znova — zaenkrat brez vsakršnih sredstev. Zavedati se je treba, da bomo mogli le z naporom skupnih moči prebroditi začete težave. Marsikdo, ki so ga Nemci pustili na svojem domu, si je za časa okupacije, ; zlasti pa še ob razsulu okupatorjeve i vojske, pridobil toliko najrazličnejšega premoženja, da bi mogel danes občutno pripomoči k skupni stvari obnove izseljenih domov. Sicer bi bila dolžnost tieh, da bi ves vojni plen že predali j našim ljudskim oblastem in je žalostno, i da mora Narodna milica marsikje to 1 skupno narodno lastnino izročiti v ' prave roke.
Nekateri gledajo v sedanji ljudski oblasti — kot nekdaj v Jugoslaviji — še vedno nekega predpostavljenega na- j sprotnika, s katerim je treba voditi borbo in od njega izvleči čim več osebnih koristi. Res je, da so OF odbori v Radečah, Vrhovem, Zidanem mostu, Loki in Bregu še mladi, da so marši- i kateri odborniki še ljudje starega kova, . ki niso šli skozi borbo in ki še ne raz- : urnejo popolnoma ljudske demokracije ter na ta način zagreše marsikatero napako. Dolžnost ljudstva bi bila, da te odbore strogo nadzoruje in vsako njihovo napako na večjih sestankih javno kritizira.
Čudim se pa, da je prebivalstvo v Radečah dopustilo, da sta bili nastavljeni dve pisarniški moči na mestnem odboru OF, ki sta hodili z Nemci in še ^edaj pošiljali svojima »trpečima ljub-čkoma« v delovnem taborišču zavitke z darili. Prav tako so prebivalci Zidanega mosta mirno prenašali, da je krajevni odbornik pobiral izjave, ki naj bi preprečile izselitev dveh nemških pritepencev (šefa kurilnice v Zidanem mostu in župana, ki sta bila oba celo pri NSDAP!), češ, da nista nikomur
ke kritike
storila nič žalega in baje nekoč dala nekaj mark za OF. Kakor na eni strani nekateri železničarji v Zidanem mostu skušajo sedaj svoja osebna sovraštva obračunavati pred sodišči narodne časti, tako na drugi strani prebivalstvo v Loki ne postavi pred vojno sodišče Simončiča Alojza, ki je že v letu 1941 stopil v službo okupatorja, preganjal ljudi z domov in kazal nemški policiji hiše, ki so prišle v poštev za izselitev. Sodeloval je nato v Landwachi in se sedaj okoristil z velikim vojnim plenom. Vse to je javna tajnost in izgleda, kot bi se ljudje bali zamere, kajti Si-mončič je bil nekdaj ugleden mož...
Zavedno prebivalstvo v Vrhovem gleda z nezaupanjem na svojega sekretarja, ki se je ves čas potikal po službah v Nemčiji, se sedaj hitro vrinil v OF in se baje pohvalil: »Dobro, da nisem šel k Narodni milici, kajti najbrž bo razpuščena, v OF mi pa le ostane funkcija!« Da, ta nesrečna funkcija! Najbrž si jo predstavlja še kot nekdanje županstvo. Prav tako slišiš godr-njaje na Bregu, kjer je bilo veliko gospodarjev, ki so res požrtvovalno podpirali naše partizanske borce in imajo danes za sekretarja človeka, ki je bil vseskozi v švabski službi na železnici in je našel napram partizanom, ki so ga prišli mobilizirati, vse mogoče izgovore bolezni, tujega državljanstva itd. ter milo prosil, naj se usmilijo njegove žene in otroka, ki bosta ostala sama.
Vse to naše ljudstvo ve, tudi po tihem kritizira. Zakaj noče vedeti, da ima sedaj oblast v svojih rokah in da bo urejeno le tako, kot bo samo hotelo? Najbrž smo bili predolgo sužnji in se je težko otresti stare miselnosti. Bližajo se volitve — demokratične, tajne volitve. Novi ljudje bodo pritegnjeni k oblasti, kajti iz nemških taborišč se vračajo naši izseljenci. Na zadnjem političnem zborovanju v Radečah dne 22. t. m. je bilo opaziti med zborovalci že precejšnjo razgibanost. Volitve bodo v tem delu Posavja vsekakor mnogo doprinesle k utrditvi ljudske oblasti.
Skupno delo strokovnih organizacij, vseh masovnih organizacij in naših narodno osvobodilnih odborov pri reševanju dnevnih problemov bo dalo možnost, da vključimo čim več sredstev in živih sil v korist tiste naloge, ki je pred nami, to je ustvaritev dejanske resnične sreče delovnega ljudstva nove Jugoslavije.
(Vida Tomšičeva)
Celjska gimnazija v duhu novega časa
V četrtek dopoldne je bila v okus- i no okrašeni telovadnici otvoritvena ! proslava celjske gimnazije z bogatim sporedom. Potek proslave je pokazal, da se ljudstvo v polni meri zaveda demokratične miselnosti na kulturno-prosvetnem polju, kajti med udeleženci smo opazili mnogo ljudi iz vrst delavskega in kmetskega ljudstva, kateremu je bil v predaprilski dobi dom prosvete domala zaprt.
Proslava se je pričela s himno »Naprej zastava slave«, ki jo je odigral dijaški orkester. Nato je gimnazijski ravnatelj prof. Bračko pozdravil vse navzoče, posebej pa zastopnika vojske podpolkovnika 23, srbske udarne divizije Vaso Popovica, zastopnike celjskega okrožja ZSM, predstavnike ostalih celjskih šol in starše, nakar je v vznešenem govoru orisal pomen šole v novi dobi in mladinskega dela. Poudaril je, da ima celjska gimnazija staro slavno tradicijo, ki ni dala v preteklosti samo mnogo odličnih in pomembnih mož, marveč je iz nje izšlo v štiriletni narodno osvobodilni borbi tudi mnogo junaških borcev in političnih delavcev, da omenimo samo partizanskega pesnika Kajuha in narodnega heroja Ivo Ribarja-Lole. Njegov govor so preki^ njali navdušeni vzkliki slavni jugoslovanski vojski, Rdeči armadi, maršalu Titu, generalisimu Stalinu in bratskemu sovjetskemu narodu.
Val prekipevajočega navdušenja je zajel dvorano, ko je za govorniški pult stopil podpolkovnik Vasa Popo-vič, ki je izročil dijaštvu pozdrave 23. srbske udarne divizije, to je tiste, ki se je junaško borila od Timoka in Donave pa vse do Drave in Soče. V svojem izvajanju je tov. podpolkovnik poudarjal, da je naša politika mi- |
Danes je deset dni, odkar smo prišli v Brežice. Če pogledamo nazaj, lahko vidimo, da imamo močno voljo, dobro voljo, da se v polni meri zavedamo, vsaj večina, zakaj smo prispeli sem. Ne zato, da bi se zabavali, in tudi ne zato, da bi delali kakor stroji, ki pač morajo delati, ker p tem odloča neka višja sila. Ne! Prišli smo sem zato, da v delu še globlje spoznamo smisel človeka, posebno današnjega človeka, ki stoji v ospredju pri obnovi domovine. In če bomo znali v pravem smislu prijeti za delo, tedaj bomo prišli domov borbeni in zavedni, požrtvovalni in aktivni, kar vsi, ki so ostali doma, pričakujejo od nas. Premagali smo težave, ki so se nam stavile prve dni: vprašanje hrane, vročina, žeja, naporno delo, ki ga kot mestni človek nisi vajen.
i roljubna, da pa ne bo nikoli dopustila kratiti čast, neodvisnost in svobodo jugoslovanskih narodov. Nikoli ne bomo pozabili bratov onkraj tako zvane demarkacijske črte, kakor ne moremo pozabiti kosti 1,700.000 najboljših sinov osvobojene Jugoslavije, ki so žrtvovali svoja življenja lepši bodočnosti. Bratstvo in edinstvo na znotraj in slavni zavezniki z generali-simom Stalinom na čelu pa so nam najboljše jamstvo, da bomo našo svobodo ohranili in okrepili za vse čase. (Vzkliki in odobravanje.) Ob zaključku je pozval mladino k udarniškemu delu za obnovo in učenju ter ji želel pri tem najlepših uspehov.
Sledil je govor zastopnika OOOF Celje tov Polha, ki je obravnaval nove naloge demokratičnega šolstva in poudaril, da moramo tudi na kulturno prosvetnem polju doseči popolno demokracijo. Iz naše mladine hočemo zgraditi nove pionirje našega javnega življenja, da bomo dosegli kulturno stopnjo bratskega sovjetskega naroda.
V imenu okrožnega odbora ZSM je
spregovorila tov. Slavka, članica Okrožnega odbora ZSM, ki je poudarila, da mora imeti dostop v šole tudi delavska in kmetska mladina in da se ne smejo ponoviti šolske metode iz predaprilske Jugoslavije. Dijaki novega kova ne smejo več poznati »zabušantstva«, »špricanja« in »bif-lanja«, pač pa udarništvo pri delu in učenju.
Sledile so deklamacije, pevske in glasbene točke, nakar so bile z velikim odobravanjem sprejete pozdravne brzojavke maršalu Titu, Glavnemu srednješolskemu odboru Slovenije in slovenskemu prosvetne-| mu ministru tov. Ferdu Kozaku.
Toda nismo klonili, kot pravi borci smo šli preko prvih težkih dni prav vsi — odpadnik ni bil nihče. Tudi v bodoče naj ne bo med nami mladinca, ki bi klonil, ki bi se kot derzerter vrnil domov. Pri našem delu pa naj nas vodi in krepi neomajna vera v naše poslanstvo, v postlanstvo borcev pri obnovi domovine. Vzemimo za zgled sóvjetsko mladino. Vsak mladi ruski človek, vsak mladi komsomolec je stal v ospredju petletk, torej herojskega boja človeka za gospodarsko kulturni podvig domovine. Brezprimerna so bila junaštva, iznajdljivost in požrtvovalnost, ko je nastajal Dnjeprostroj, ko so nastajale železnice in tovarne. Ruski človek je vse to zmogel, ker se je zavedal odgovornosti pred državo, ki jo je smatral za svojo last.
Tudi mi se v polni meri zavedamo, da so našo državo gradili partizani, dograditi pa si jo moramo sami. Mi moramo in hočemo imeti močno in neodvisno, pravično in bratsko Jugoslavijo, ki nam je porok za srečnejše življenje. Zapomnimo pa si: srečno prihodnost si bomo ustvarili sami.
In danes si kujemo srečno bodočnost. Ko smo prišli v Brežice, so bile njive prekrite s pepelom, nepokošeni so bili travniki, pšenica je čakala, vinska trta je ležala po tleh. Komaj teden dni je minulo in že so polja opleta, pšenica zmleta, seno pospravljeno, vinska trta raste lepo.
Do danes smo prevezali 19.200 snopov pšenice, 44.961 sadik, 20 voz pšenice zmlatili in pospravili v shrambe, 25700 m2 poželi in pokosili, 38.300 m2 opleli in okopali.
Delali smo natančno in vestno, kajti polovičarstvo je nevredno mladih udarnikov. Kaj koristi, če je v dveh urah opleta njiva površno in če misliš, koliko si naredil. Pri tem pa niti ne po-
Industrija v žalskem okraju je že skoraj popolnoma normalizirana. Dočim je znašala produkcija zabukovškega rudnika tik pred osvoboditvijo le 8 ton dnevno, znaša danes že 50 do 60 ton, čeprav je zaposlenih le 70 rudarjev.
Prebivalstvo sodeluje z veliko vnemo tudi pri izgradnji političnega, prosvetnega in kulturnega življenja. V Žalcu je bil nedavno upravno-politični tečaj, ki je zelo dobro uspel. Volilna kampanja je v polnem teku in poteki sestankov kažejo, da ljudstvo pravilno pojmuje namen in pomen volitev ter izgradnjo narodne oblasti. V vseh krajih se vršijo masovni sestanki, na katerih razpravljajo o bližnjih volitvah, volijo volilne komisije in obravnavajo važna politično gospodarska vprašanja. Prebivalstvo posveča veliko pažnjo razkrinkavanju in izločevanju narodnih izdajalcev in špekulantov, kar dokazuje večdnevno zasedanje ljudskega sodišča v Žalcu.
Tudi na kulturnem polju prebivalstvo udarniško sodeluje. Te dni je bila / v Žalcu ustanovljena ljudska knjižnica in čitalnica. Šolska deca in učiteljstvo je sodelovalo pri zbiranju slovenskega čtiva. Nabrali so okoli 600 knjig. V ljudsko knjižnico je prišla tudi celotna
misliš, da bo njiva po prvem dežju vsa zelena. Kakor polagamo važnost na delo samo, tako seveda tudi na ure, saj imamo v teh kratkih dneh 6436 delovnih ur, od tega celo 1126 udarniških ur. Tega rezultata smo pač zelo veseli. Da naše delo ni bilo slabo, lahko vidimo iz obrazov in besed kmetov. Navdušeni se čudijo, koliko zmore mestna mladina. Svojo hvaležnost izkažejo na ta način, da pridnim mladincem radi dajejo kruh, mošt in sadje.
Okrajni odbor Brežice nam gre v vsakem oziru na roko in zelo upošteva našo delovno brigado. Dobivamo povabila na javne razprave, kongrese in konference, prosijo nas za članke za njihov Stenčas.
Tudi brigadni štab nam je izrazil priznanje. Toda sedaj ne bomo počivali na lavorikah, temveč se bomo še z večjo vnemo lotili dela, saj vemo, da se bomo ravno pri delu vzgojili in dogradili v vredne sinove svoje domovine.
zbirka bivšega Sokolskega doma. Tudi po ostalih krajih mladina pridno zbira knjige, tako da bodo kmalu povsod ustanovljene lastne knjižnice.
Žene Spodnje Savinjske doline so se dobro izkazale pri tednu Rdečega križa v Žalcu. Za naše ranjence in za siromašno prebivalstvo so zbrale mnogo živeža, obleke in perila. Zbranih je bilo 19.300 din, od česar so izdali 14.880 din za podpore in prosvetnemu odseku.
Zadružna misel se je v Spodnji Savinjski dolini močno zasidrala. Vsepovsod ustanavljajo zadruge in podružnice.
Preteklo nedeljo je bil v Domu ljudske prosvete v Žalcu ustanovni občni zbor Nabavljalne in prodajne zadruge za okraj Žalec. Za predsednika je bil izvoljen tov. Zaje. Sedež zadruge je v Žalcu, pristopilo pa je že 9 podružnic v okraju.
Ceste v Spodnji Savinjski dolini so sedaj v znamenju hmelja, kajti od jutra do- večera dovažajo vozniki iz vseh strani težko naložene voze hemlja v žalsko hmelj arno. Ne bo dolgo, ko bodo tudi hmeljska polja oživela. Pesem veselih obiravcev bo donela po lepi dolini in bodrila k še intenzivnejšemu delu na področju hmeljarstva.
Zbirna baza za repatriirance
Doslej je Zbirna baza za repatriirance v Celju registrirala 1964 oseb. Upoštevati je treba, da od 5. julija dalje ne registrirajo več oseb, ki spadajo pod notranjo repatriacijo (izseljenci iz drugih federalnih enot Jugoslavije ter iz bivše Ljubljanske province). Kljub temu pa bo Zbirna baza še nadalje tudi tem repatriirancem nudila pomoč z začasnim prenočiščem, hrano, prevozom prtljage (pohištva) in s podporami v blagu in denarju.
Do konca junija je Zbirna baza v Celju zbrala 11.419.50 RM prostovoljnih prispevkov, v juliju pa 2.144 din. Od tega so na podporah izdali 1.850 din. Uredili so tudi prenočišča, kuhinje in dom za repatriirance, katerega je okupatorjeva vojska zapustila v popolnoma nerabnem stanju.
Baza je doslej izvršila 210 prevozov prtljage in pohištva. Ker so povratniki v mnogih primerih nujno potrebni obleke, perila in obutve, so zlasti RK, ! krajevni odbori AFŽ in ZMS ter posa-j mezniki zbirali pri dobrotnikih in nabrali nad 370 kosov različnega perila, obleke in obutve.
Ob priliki zamenjave denarja je Zbirna baza za repatriacijo izposlovala i zamenjavo 28,882.000 Kun, ki so jih prinesli s seboj naši povratniki iz Hrvatske. Skušala pa bo še izposlovati na-daljno zamenjavo hrvatskega denarja tistim povratnikom, ki so bili v času zamenjave na potovanju. Enako tudi zamenjavo RM za povratnike, ki so se med zamenjavo vračali iz Nemčije.
Navedena dejstva dokazujejo nesebično delo Zbirne baze za repatriirance v Celju. Tisoči ljudi so dobili ob vrnitvi v domovino prvo uteho od Zbirne baze in morda tudi prve trdne temelje za bodoče srečnejše življenje, saj so poleg materialne podpore prejeli tudi mnogo koristnih navodil in nasvetov.
Internirancem,
hi so se vrnili
Rdeči križ Slovenije, informacijski odsek, Ljubljana, Marijin trg 5, prosi vse internirance, ki so se vrnili, da mu sporočijo imena onih tovarišev, ki so še ostali iz katerih koli razlogov izven domovine ali so umrli v taboriščih. S tem boste olajšali informacije svojcem.
Ljubljanska mladina
uiarrJsxo pomaga pri obnovi Posavja
Spodnja Savinjska dolina v znamenju
obnove
Kaj je novega ?
J.siilJ
jnb oU
Svečana otvoritev razstave balkanske mladine. Beograd, 20. julija. Danes se je izvršila v okviru prvega kongresa protifašistične mladine Balkana v poslopju pravne fakultete v Beogradu svečana otvoritev razstave balkanske mladine. Svečani otvoritvi razstave so prisostvovali poleg velikega števila delegatov mladine vseh balkanskih narodov tudi člani narodne vlade Srbije s podpredsednikom tov. Djurom Boško-vicem na čelu, člani generalnega štaba Jugoslovanske armade z načelnikom Arsom Jovanovičem in veliko število predstavnikov kulturnih ustanov.
V Beogradu odprli prvi ljudski »Magazin«. Beograd, 17. julija. (Tanjug.) Danes so v Beogradu svečano odprli prvi ljudski »Magazin«. Na svečani otvoritvi je minister za trgovino. in oskrbo Zvezne vlade ing. Nikola Petrovič pojasnil vlogo in pomen ljudskih magazinov za pravilno oskrbovanje širokih ljudskih slojev z življenjskimi potrebščinami. Ljudski magazini bodo z domačimi in tujimi proizvodi oskrbovali mestna in kmečka družinska gospodarstva s pohištvom, šivalnimi stroji in ostalimi domačimi potrebščinami.
Nove pošiljke UNRRA-e. Beograd, 19. julija. (Tanjug.) V tržaško luko sta prispeli 16. t. m. jugoslovanski ladji »Sreča« in »Timok« s tovorom UNRRA-e za Jugoslavijo.
Odposlanstvo britanskih sindikatov v ZSSR. Moskva, 18. julija. (Tass.) Zastopstvo britanske železarske in jeklarske sindikalne zveze, ki je prispelo v Moskvo na povabilo Osrednjega odbora istoimenske sovjetske sindikalne zveze, je obiskalo tovarno »Elektrojeklo«.
Tovarno je podaril državi. Zagrebški tovarnar Markulin je daroval državi svojo tovarno za izdelavo naprav za ogrevanje z zrakom in hladilno centro-termo kakor tudi livarno.
Počitniške kolonije za otroke. Ministrstvo za socialno politiko, oddelek za zaščito mater, otrok in mladine, je za to poletje organiziralo že več počitniških kolonij za slabotne in okrevanja potrebne otroke. Počitniška koloniia v Ponikvah na Dolenjskem šteje 65 otrok, druga je v Planici, kjer je 100 otrok iz drugih federalnih edinic. V najkrajšem času bodo šli otroci na Bled, v Bohinj in v Portorose, kjer se bodo ob dobri hrani in na svežem zraku okrepčali in si opomogli.
Razstava partizanskih likovnih umetnikov. Ljubljana, 21. julija. Danes, v nedeljo ob pol 11 je bila v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani otvoritev razstave slovenskih umetnikov-partiza-nov. Razstavo je priredil Slovenski umetniški klub in Bo odprta do 19. avgusta 1945. Razstavljalo bo 18 umet-nikov-partizanov.
Popravljen je največji most na progi ZZagreb-Beograd. Most čez reko Čazmo na progi Beograd-Zagreb, ki je največji vseh porušenih mostov na tej progi in je 80 m dolg, je bil vzpostavljen za promet v rekordnem času 19 dni. Za popravilo je bilo prvotno predvidenih 26 dni, delavcem pa se je posrečilo delo dovršiti 7 dni poprej.
Naše trgovinsko odposlanstvo v Trstu. Ze 26. junija sta prispela v Trst predstavnika jugoslovanskega trgovinskega odposlanstva Božidar Božovič in Jasa Albana s pooblastilom naše vlade, da organizirata prevzem in odpošiljanje blaga, ki ga pošilja UNRRA Jugoslaviji preko Trsta.
Obletnica XV. udarne divizije. Dne 20. t. m. je praznovala XV. udarna divizija drugo obletnico ustanovitve.
Zborovanje delavcev-delegatov na I. kongresu OF. V torek dne 17. julija se je vršilo v dvorani Delavske zbornice
v Ljubljani veliko zborovanje delavcev I in nameščencev, ki so prišli kot delegati na I. kongres Osvobodilne fronte iz vseh krajev Slovenije. Na zborovanju je med ostalim govorila tov. minister Vida Tomšičeva.
Volitve v Mariboru. Mestni odbor OF okrajnega mesta Maribora in okrajna volilna komisija za mesto Maribor sta sporazumno določila, da bodo volitve v Okrajno mestno skupščino v Mariboru in v narodno osvobodilne odbore vseh 6 mestnih četrti v nedeljo dne 29. julija 1945.
Poštne pošiljke v notranjem prometu.
Z vzpostavitvijo prometa je omogočeno, da se prične služba poštnih pošiljk v notranjem prometu na ozemlju Srbije, Vojvodine, Makedonije in Črne gore v omejeni teži do 5 kg. O pogojih, pod katerimi se bodo pošiljke sprejemale, bo mogoče dobiti pojasnila na pošti. Kmàlu se bo pričela služba za poštne pošiljke v vseh ostalih pokrajinah, o čemer bo javnost pravočasno obveščena.
Orjaški načrt za razširitev avtomobilske industrije. Sovjetska vlada pripravlja izvedbo velikega načrta za povečanje industrije motornih vozil. Razširitev avtomobilskih tovarn v Moskvi, Gorkiju, v Minsku in Jaroslavu se je že pričela; v Dnjepropetrovsku, kjer je
velik jez, in v mnogih drugih mestih ZSSR pa se gradijo nove tovarne.
Ker je izdal zavezniškega pilota. Dne
17. julija se je zagovarjal pred vojaškim sodiščem mesta Maribor Leopold Vidovič, posestnik iz Vurberga, ker je izdal angleškega pilota, ki só ga bili Nemci sestrelili ter ga potem, ko ga je Vidovič izdal, ustrelili. Vojaško sodišče ga je obsodilo na smrt z ustre-litvijo, trajno izgubo državljanskih pravic in celotno zaplembo imovine.
Osnovanje elektrostrojne zadruge v Zaječaru. V Zaječaru se je vršila skupščina odposlancev zadrug zaječarskega okraja, da bi se osnovala okrajna elek-trostrojna zadruga. Vsi navzoči odposlanci so si bili edini v tem, da je osnovanje take zadruge nujno potrebno. Okrajna elektrostrojna zadruga bo imela nalogo, da izvrši elektrifikacijo vasi v zaječarskem okraju.
Uspehi mariborske vinarske zadruge. Kako važna je zadružna misel in kako velike so njene koristi, so pač najbolje doumeli vinogradniki mariborskega okrožja, saj je organiziranih nad 6000. Uspeh te zadružne zavesti se bo pokazal v letošnji jeseni, saj računajo, da bo vkletenih pri vinarski zadrugi v mariborskem okrožju nad 150.000 hI vina. Doslej so te ogromne količine »božje kapljice« polnile žepe špeku-lantskih tujerodnih vinskih trgovcev, ki imajo na vesti propast tisočev izmozga-nih slovenskih viničarjev.
Prvi športni miting v Celju
Preteklo nedeljo je FD Olimp priredil fizkulturni dan na svojem igrišču v Čretu. Pokroviteljstvo nad prireditvijo sta prevzela bivši sekretar OOOF tov .Gašperič in sekretarka Okrajnega odbora OF tov. Lenka.
V soboto zvečer se je vršila po celjskih ulicah štafeta, pri kateri je
štvo FD Olimpa pokazalo največ vigranosti in povezanosti.
Popoldne se je na igrišču nepričakovano pojavil minister tov. Lesko-šek, katerega je sprejelo ljudstvo z navdušenim vzklikanjem. Tov. minister je v kratkem nagovoru pozdravil navzoče in jih vzpodbujal k čim večji
Minister Leskovšek med gledalci
zmagala I. ekipa Olimpa. Fizkulturni dan se je v nedeljo začel z lahkoatlet-skim tekmovanjem, katerega so se udeležili FD Olimp, Celje in Laško. Lahkoatletiki so sledile tekme v odbojki, prve po štirih letih. Nastopila so tri moštva, med katerimi je mo-
aktivnosti v telesni kulturi. Pozdravnim besedam tov. Lenke je sledil pester telovadni spored, ki je prvi v Sloveniji po osvoboditvi.
Prireditev je zaključila nogometna tekma med FD Olimpom in FD Svobodo iz Ljubljane, ki se je končala z rezultatom 3 : 4 (1 : 2).
Ne smemo pozabiti...
... da so nemški fašistični zločinci zverinsko mučili in ustrelili enega izmed najboljših borcev za lepšo bodočnost delovnega ljudstva, tovariša Slavka Šlandra.
... da so v nemških taboriščih ubijali male otroke tudi na ta način, da je SS-ovski zločinec prijel dete za nogi in ga raztrgal na dvoje.
... da so špekulanti izkoriščali »konjunkturo«, si polnili žepe in hleve ter bogateli, medtem ko je narod krvavel v borbi na življenje in smrt.
... da so se danes preobleki! zločinci v'ovčjo kožo in trdijo, da so nedolžni ter da ne vedo ničesar o teh strahotah,
... da so tudi iz Celja gonili ljudi v taborišče Auschwitz, kjer so trupla od gladu pomrlih Slovencev predelali v umetna gnojila.
... da so v kleti celjskega »Piskra« liudi obešali za noge in jih pretepali do nezavesti. Umetno osveščene so nato dalje mučili.
... da so v taboriščih v Estoniji vžigali ujetnikom številke na čelo.
Zakon o delni demobilizaciji
Beograd, 18. julija. (Tanjug.) Po zmagovitem zaključku narodno osvobodilnega boja proti fašističnemu osvojalcu in na osnovi čl. 4 odloka o vrhovnem zakonodajnem in izvršnem narodnem predstavniškem telesu Jugoslavije' kot začasnemu organu vrhovne narodne oblasti v Jugoslaviji je izdalo pred- i sedništvo AVNOJ-a na osnovi predlo>ga mi- ] nistra narodne obrambe:
Zakon o demobilizaciji starejših letnikov žena in družinskih poglavarjev v jugoslovanski vojski.
Iz jugoslovanske vojske se morajo odpustiti v roku dveh mesecev po izdaji taga za- ] kona:
Čl. 1. A) Vsi obvezniki, rojeni 1909. leta in starejši;
B)	Vse žene, razen v neobhodno potrebnih primerih, v sanitetnih in drugih ustanovah; •
C)	Vse oseba, ki se po čl. 2 tega zakona smatrajo za edine hranitelje zadruge ali družine.
Od odredbe pod A, B, C so izvzeti poveljniki, strokovnjaki, ki so vojski neobhodno potrebni; osebe, ki želijo ostati v vojski in so occnjene tako, da se morejo koristno uporabiti v gotovih vojnih dolžnostih. Te izjeme veljajo za moške kakor za ženske.
Čl. 2. Pod hraniteljem pod čl. 1. tega zakona se smatrajo vse vojne osebe, za katera je splošno znano, da so siromašne in ki vzdržujejo svojo zadrugo ali družino izključno s svojim osebnim zaslužkom in pri katerem ni nobenega zadrugarja ali člana družine, ki bi bil sposoben za delo in pridobivanje, niti takšen, ki uživa pokojnino ali kakšno drugo pomoč od države ali kakršen koli stalen dohodek, dovolj velik za vzdrževanje zadruge ali družine.
Za nesposobne zadrugarje ali člane družine štejejo moški člani ped dovršenim 17 letom ali preko dovršenih 55 let in ženske pod 18 in čez 45 dovršenih let.
Čl. 3. Vsem demobilizirancem bo zagotovila država:
Brezplačen prevoz po železnici in parni-kih, obstoječih državnih avtobusnih progah. Za njihov odhod na domove se morejo uporabiti v to svrho tudi vojno državna vozila, kjer to dovoljujejo razmere.
Hrano za časa pravoza, onim, katerih družine so v težkem stanju ali so jim družine ali domovi uničeni, pa še za pet dni po prihodu na pristojni kraj.
Dobro obleko in obutev.
Čl. 4. Demobilizirancem se bötfB iTpiVirfcale * vse pripadajoče vsote denarja od dne, ko so stopili v NOV ali partizanske odrede Jugoslavije, oziroma v kolikor jih doslej niso prejeli, to pa v znesku, ki bo valjal na .dan njihovega odpusta. Razen tega bodo prejeli denarno nagrado oni, ki so se nahajali v NOV aH jugoslovanski armadi po sledečem redu:
a)	Kdor je služil eno leto: plačo za šest mesecev;
b)	Kdor je služil dve leti, plačo za eno leto;
c)	kdor je služil tri leta, plačo za leto in šest mesecev;
d)	kdor je služil štiri leta in več, plačo za dve leti.
Te nagrade se računajo z ozirom na plačo, ki jo je imel dotični pri odpustu.
Čl. 5. Državne oblasti so dolžne najti demobilizirancem preko svojih organov možnost zaposlitve najdalje v roku dveh mesecev od dne prihoda v bivališče, upoštevajoč izkušnje in izvedenost, ki so si jo pridobili v jugoslovanski vojski.
Poskrbeti morajo za stanovanje demobili-zirancev.
Čl. 6. Državne oblasti so dolžne, da demobilizirancem iz področij, ki so trpela za časa fašistične okupacije in katerih domovi so porušeni, dado brezplačno les za gradbo in popravilo stavbnih objektov, v kolikor z lesom ne razpolagajo sami. V predelih, kjer ni lesa, je treba staviti demobilizirancem na razpolago drug odgovarjajoči material.
Čl, 7. Državne oblasti so dolžne, da demobilizirancem, ki so služili v NOV, POJ ali JA, ki bodo za to prosili, omogočijo naselitev v predelih, predvidenih za kolonizacijo in jim dodele zemljo, poslopja in najpotrebnejši inventar. Prednost gre invalidom in onim. ki so dalj časa služili v armadi. Pri tem je treba upoštevati, da bo treba zadovoljiti tudi potrebe tistih letnikov, ki bodo še naknadno demobilizirani.
Čl. 8. Državne oblasti v pokraiinah. ki so trpele od fašistične okupacije, so dolžne omogočiti demobilizirancem. da preimejo posojila za ffradnio in Dostavljanje hiš v vsoti lOOOO din z rokom izplačila v 5—10 letih.
Čl. 9. Podrobnosti terfa zakona bodo odredili še oosebni pravilniki.
Minister narodne obrambe DFJ za izvršitev členov t. do 4
Vl->de federalnih enot za izvršitev členov 5. fi in 8.
Min-ter za kolonizacijo DFJ za izvršitev člena 7 tetfa zakona.
Drobne vesti
Občni zbor nameščencev Okr. odbora ; OF Celje-mesto. Tudi nameščenci Okr. ! odbora OF Celje-mesto so se strnili v ! podružnico ESZDNJ in na občnem zboru v nedeljo izvolili svoj odbor s tovarišem Vagnerjem na čelu. Politični položaj je ob tej priliki orisal tov. Oset, dočim je tov. Zemljak, zastopnik ESZDN pri celjskem okrožju, poudaril, da je treba iztrebiti zadnje sledi štiriletnega jarma. Tov. Hriberšek, šolski sluga na mestni osnovni šoli, pa je izredno jasno in določno obravnaval namene organizacije. — Na predlog tov. Oseta so s soglasnim odobrenjem odposlali pozdravno brzojavko tržaškemu prebivalstvu.
Skrb za našega kmeta v gornjegraj-skem okraju. V zadnjem času je prejel kmetijski odsek Okrajnega odbora Gornji grad od kmetijskega odseka okrožja Celje 1100 kos, 500 vil, 1600 brusnih kamnov, 800 1 bencina, ki se bo uporabil za pogon 56 bencinskih motorjev za mlačev, ter 300 1 nafte. Po vsem okraju se še nahaja 95 električnih motorjev, kljub temu, da jih je okupator precej odpeljal. Za našo živinorejo pa smo prejeli 3000 kg otrobov.
Socialno skrbstvo OOOF Celje je izdalo nakaznice za izplačilo pokojnin, invalidnin in podpor družinam, ki imajo svojce v vojaški službi NOV, v nemškem vojnem ujetništvu, odnosno ki so pogrešani. Repatriiranci iz koncentracijskih taborišč v Nemčiji in izseljenci, ki se vračajo iz Srbije in Hrvatske, prejemajo nakaznice za obleko, perilo in obutev, ki je na razpolago v skladišču Narodne imovine. Razen tega je socialno skrbstvo izdalo nakaznice za izplačilo predujmov uslužbencem Narodne milice. Okrožni odbor OF Celje je odobril vsoto 150.000 din za razna izplačila, ki so v skladu s socialnim skrbstvom.
Osnovanje Rdečega križa v Laškem.
Laščani so se z vnemo oprijeli akcije za ustanovitev Rdečega križa. V enem tednu je bilo pridobljenih 150 članov, ki so takoj sestavili odbor. Pod vodstvom tov. Gerkmana je odbor pripravil kulturno prireditev, ki je v idejnem in materialnem oziru lepo uspela. Denarni prispevki v znesku 7.544 Din so pokazali pripravljenost laškega prebivalstva k soudeležbi človekoljubnega dela Rdečega križa.
Mladina žanje. Dne 20. t. m. zvečer se je zbrala mladina iz Cadrama k žetvi državne pšenice, katere radi pomanjkanja časa in delovnih moči kmetje niso utegnili požeti. V jasni mesečni noči se je razlegala vesela pesem mladink in mladincev pri udarniškem delu za domovino. Še pred polnočjo je bila pšenica požeta in povezana v snope.
Darovi za naše ranjence in prizadete pokrajine. Mladina celjskega okrožja vneto tekmuje pri zbiranju daril za naše ranjence in povratnike. V Dobrni je priredila 22. t. m. za ranjence kulturni večer, ki je lepo uspel in ki ga je zaključila obdaritev ranjenih borcev. Pretekli teden je nabrala mladina Celja-okolica 350 kg peciva in za prebivalstvo v Bosni in Hercegovini štiri vozove živil. Mladina iz Slovenjgradca je zbrala 600 litrov borovnic in jih poslala v predelavo soka v celjsko sadjarno.
Komemoracija za ubitimi steklarji v Rogaški Slatini. Dne 22. julija so pretekla tri leta, kar so bili v »starem piskru« v Celju postreljeni mnogi delavci iz steklarne pri Sv. Križu. Ob tej priliki so jim preostali tovariši priredili na dvorišču steklarne komemo-racijo, katere so se udeležili, domačini in okoličani v velikem številu. Uvodne
besede je spregovoril v čast pokojnim tov. Beno Jugovar, nakar je deklami-rala tov. J. Ahtikova Zupančičevo »Grobovi tulijo«. Govorili so še župnik tov. Štancer in okrajni sekretar iz Šmarja pri Jelšah tov. Slavo Černelič. Svojim pokojnim prijateljem je posvetil pri-godno pesem tov. Albin Podjavoršek, ki jo je tudi sam občuteno recitiral, potem pa so pevci še zapeli »Vigred se povrne« — žalostinko, katero so na smrt obsojeni pred tremi leti peli — med justifikacijo.
Začetek pouka na celjskih osnovnih šolah. Prejšnji teden se je začel pouk tudi na vseh štirih osnovnih šolah v Celju. Ker sta dve šolski poslopji še nezasedeni, se zbirajo učenci in učenke v I. mestni osnovni šoli, kjer razdeljeni na razrede in oddelke pridno obnavljajo svoje znanje. Kakor * drugod, so tudi tu zapustili »kulturni« Nemci veliko pustoš — otroci znajo le toliko, kolikor so se trudili z njimi doma zavedni starši. Kjer se starši za otroke niso zanimali, bi še skoraj lahko govorili o analfabetizmu. Ker razredi v navedenem šolskem poslopju še niso bili vsi počiščeni, so rešili učenci in učenke višjih razredov problem z udarniškim delom: sami so se lotili čiščenja, ki so ga uspešno izvedli. Pouk bo trajal predvidoma do srede avgusta. Starši so zelo veseli, da imajo njih otroci zopet pouk v ljubi materinščini.
Udarniško delo žena v Laškem. Laško je zelo prizadeto od zračnih napadov. Vsaka hiša nosi sledove bombardiranja in eksplozij. A delovnih rok, ki bi odstranjevale ruševine, primanjkuje. Zato so žene in dekleta v Laškem na sestanku sklenile, da same podvza-mejo akcijo za očiščenje glavnih predelov mesta. Pod vodstvom tov. Suhèr-jeve je 25 članic AFŽ očistilo park, postajo in trg. Razen tega so zbrale lepo količino starega železa in cunj. S tem delom žene niso samo razbremenile drugih delovnih moči, temveč so podale tudi lep zgled udarniškega dela.
Prireditve v Rogaški Slatini. V nedeljo dne 22. t. m. so imeli mladinci iz Rogaške Slatine in Šmarja plavalno tekmo, pri kateri so zmagali Slatinčani. ■ Proti večeru so se spoprijeli v pleme-; niti tekmi še na zelenem polju. Rezul-l tat 4 :2 v korist Rogaške. Bil je lep i športni dan. — Zvečer se je vršila v kino dvorani obširna kulturna prireditev, na kateri so se dobro izkazali vsi nastopajoči. Prvič je nastopil pod vodstvom tov. Ferlina tudi mešani pevski zbor, ki se je prav tako lepo postavil. Velika dvorana je bila natlačena in občinstvo ni štedilo s priznanjem.
Predavanje o koncentracijskih taboriščih. V četrtek dne 19. t. m. je imel predsednik društva novinarjèv Slovenije, pisatelj L. Mrzel, v nabito polni dvorani kina »Metropol« predavanje o koncentracijskih taboriščih Dachau in Buchenwald. Kar predavatelj, ki je bil sam pripornik v Dachau-u, ni mogel dovolj živo opisati, so prikazale skiop-tične slike. Pokazal nam je z besedo in sliko vsa grozodejstva, ki so jih nacistični zločinci izvajali v srcu Nemčije. Poslušalci so predavatelju z zanimanjem sledili.
Ustanovitev sirotišnice in dečjega doma v Celju. V zvezi z Okrožnim odborom OF Celje bo ustanovljena sirotišnica v poslopju kapucinskega samostana in dečji dom v starem konviktu v Celju. Komisija gradbenega odseka pri Okrajnem odboru OF je v to svrho pregledala obe zgradbi. Preureditev starega kapucinskega samostana ne zahteva večjih obnovitvenih del. Po-
slopje je kljub temu, da je staro že okrog 300 let, dobro ohranjeno in za sirotišnico zelo pripravno. Prostora bo za okrog sto oseb. Mnogo dela pa bo zahtevala obnova in preureditev starega konvikta za dečji dom, ker je ta zgradba težko prizadeta od bombnih udarcev v neposredni bližini. V dečjem domu bo prostora za 60 otrok.
Sadjarska zadruga v Ljubnem. Sadjarji ustanavljajo svojo sadjarsko zadrugo. V nedeljo dne 15. t. m. se je vršil po prizadevanju sadjarja in kmetovalca tovariša Goloba Ivana uspel sestanek vseh bližnjih sadjarjev. Udeležba je bila velika.
V Lučah igrajo. Igralska družina iz Luč uprizarja v vseh večjih krajih Zgornje Savinjske doline tri skeče, da bi ljudstvo v predvolilni kampanji čim bolj poučili.
Okrožni odbor Rdečega križa v Celju
je prejel od Glavnega odbora RK prispevek iz pošiljke zavezniških društev RK in naših izseljencev, večinoma iz Amerike: približno 5.800 komadov razne obleke, perila, odej in obutve, ter 190 zabojev konservirane hrane. V glavnem bodo iz te pošiljke oskrbljeni kraji, ki so bili najbolj prizadeti od okupatorja in ki so največ žrtvovali za osvobodilno borbo. Hrana je določena predvsem za dečje domove in okrepčevalnico na celjskem kolodvoru, ki nudi dnevno okrepčilo vračajočim se izseljencem in internirancem. Okrožni socialni odsek izdaja posameznim okrajem nakaznice za prejem zavezniške podpore, ki jo potem dodeli Okrožni odbor OF. Vsi okraji naj zbirajo zahvalna pisma otrok in odraslih, katera bo Glavni odbor RK poslal Rdečemu križu v Ameriki.
Obsodili smo jih
Pri ljudskem sodišču v Žalcu je bila pred kratkim razprava proti znani švabofilski in protinarodni družini brivca Štirna v Petrovčah. Kako nesramno drzno so se vedli ti ljudje za časa okupacije in še po osvoboditvi, je težko opisati. Zato je prav upravi-vičena kazen, ki so jo prejeli mati Amalija Stirn, hči Matilda in sin Franc.
Mnogokrat sem bil priča, kako se je iz Štirnovega stanovanja sredi noči razlegala vreščeča harmonika, glasovi pijanih švabskih vojakov so se mešali med razposajeni smeh okupatorju kar preveč naklonjene matere in njej enakovredne hčerke, ki smo jo zaradi njenega domišljavega obnašanja in ponosa, da je švabska ljubica, klicali »schöne Matilde«. Na njunem domu so bile pijančevalne in protina-rodne orgije na dnevnem redu, kar so obtoženci na razpravi sami priznali z izgovorom, češ, to je pač zaradi brivnice bilo potrebno. (Smeh v dvorani). Matilda je »zaročence« mnogokrat menjala, vselej pa je to moral biti švabski vojak.
Njihovo obnašanje po osvoboditvi je bilo še boljše. Seveda je družinskega poglavarja kot vojnega zločinca in izdajalca naša ljudska oblast takoj aretirala. Ko je prišla mimo njihovega stanovanja neka belogardistična in ustaška drhal, sta jo obsojenki prijateljsko in gostoljubno sprejeli: napojili in pogostili ter vneto pritrjevali, da bo že še drugače in da sta srečni, ker so prišli, saj jima bodo gotovo priskočili na pomoč in jima rešili njihovega očeta, ki je zaprt. Tretji obtoženec Franc Štirn pa je bil nekak »vodja« mladine pod okupatorjem ter jo vneto teroriziral kakor tudi naše prebivalstvo in se izdajal za zaupnika zloglasne gestapo.
Za to razpravo je bilo med poslušalci živahno zanimanje in se je javilo več prič, ki so neizpodbitno ožigosale to protinarodno družino. S pritrjevanjem je sprejel narod obsodbo, ki se glasi: Štirn Amalija 10 let izgube častnih državljanskih pravic in 5 let lahkega prisilnega dela, Štirn Matilda 5 let izgube državljanskih pravic in 3 leta lahkega prisilnega dela, Štirn Franc pa 1 leto izgube državljanskih pravic in 1 leto lahkega prisilnega dela.
Dopisujte v
„NOVO POT"
Delavci in nameščenci tekstilne tovarne Bergman v Celju so že za časa okupacije pokazali svojo povezanost z delom Osvobodilne borbe. Tudi danes vstavljajo vse svoje sile v obnovo države in dvig produkcije.
Lep vzgled samoiniciative nam je podal tov. Andrej Turnšek, ki je z izpopolnitvijo doslej neuporabljivega žigerja omogočil, da se prištedi ena četrtina barv in drugih kemikalij, ter se s tem pobarva v desetih urah 200 m več blaga. Obenem je dosegel znaten prihranek premoga (pare).
Maja je bilo izgotovljenega 5800 m blaga pri 3800 delovnih urah, junija se je produkcija zvišala že na 17.100 m izgotovljenega blaga pri 7850 delovnih urah, to je 296 odst. m več blaga in 206 odst. več delovnih ur.
Na zadnjem sestanku je delavstvo sklenilo, da bo enkrat teden, ko po tri ure več delalo, da bi tako z ostalimi udarniki čim več pripomoglo k obnovi.
HuÈÈutM kteMid
Kulturna deta naših partizanskih borcev
v Celjskem domu
			
			
	l.		
	r®" Ä ^», «■■■■■MOTimHHH		
			
			
Nova številka „Slovenskega pionirja"
Pravkar je izšla tretja številka »Slovenskega pionirja« s prav pestro vsebino. Med članki naj omenimo »II, kongres ZSM«, »Titovi najmlajši«, »Pri Titu«, »Tone Tomšič«, »Naši najmlajši na Koroškem«, »Jugoslovanska armada«, »Pionirji in maršal Tito«, »Pionir Blaž«, »Komisar brigade Ratitovec«, »Kaj pomeni beseda pionir?«, »Tonček in Italijani«, »Prva preizkušnja« ljubljanskih pionirjev«, »O delu naših pionirjev«, »Tržaški pionirji so se borili« itd. Literarni del lista prinaša Winklerjevo »Mladost« (pesem), Seliškarjeve Belokranjske junake« (pesem). Z verzi sta zastopana tudi Gorinšek, Strniša in drugi.
Gorinšek objavlja tudi kratek dramski prizorček v verzih »Naša zastava«. Z beletristično prozo sodeluje France Bevk z »Mlečnim zobom«, Ribičič priobčuje slikopisno šalo »Janko-kurir in fašisti« in »Boleči spomini«. V prevodu je zastopan Thompson z »Zvitorepkino ljubeznijo«. Za ilustrativni del lista so prispevali bogato naši ilustratorji M. Gaspari, Sedej, J. Šubic, Kumar in Vidic. List prinaša slike, ki se nanašajo na drugi kongres, križanko, pionirski časopis in drugo.
Ta bogata mladinska revija stane 5 din. Uprava je zdaj v Frančiškanski ulici 6, soba 10.
Ohranite arhive in knjižnice!
Klljub večkratnim pozivom, naročilom, navodilom lijn opominom po dnevnikih, okrožnicah in osebnih razgovorih odgovorni činitelji še vedno ne polagajo potrebne pažnje za oču-vanje in zavarovanje arihivov in knjižnic, pa naj bodo to last nekdanjih državnih in samoupravnih uradov, raznih društev ali zasebnikov itd., ali pa last nekdanjih okupatorjevih ali domobranskih vojaških in civilnih oblasti.
Ker je vsako uničevanje tega gradiva, pa naj bo namerno zažiganje ali dobromislečo oddajanje tega materiala kot star papir v predelavo v papirnice brez predhodnega pregleda in odobrenja podpisanega Znanstvenega instituta pri predsedstvu SNOS-a najstrožje prepovedano z odlokom predsedstva SNOS-a z dne 27. januarja 1945 (ponovno objavljeno v Slovenskem poročevalcu 15. maja 1945), Opozarjamo ponovno na tč. 4 omenjenega odloka, ki predvideva kolektivno kazensko in disciplinsko odgovornost odborov naše ljudske
oblasti pri kršitvi omenjenega odloka.
Zato ponovno opozarjamo, da bomo odslej vsak primer uničevanja arhivalij, knjižnic in sličnega materiala, naj bo pisan z roko ali s strojem ali razmnoževan s ciklostilom ali tiskan v tiskarni, naj bodo lepaki, letaki, brošure, revije ali knjige, pisane v slovenskem, srbohrvaškem, italijanskem, nemškem ali madžarskem jeziku, naj bodo okupatorjeva aJi domobranskega izvora ali last bivših samoupravnih ali državnih uradov občin, sodišč, glavarstev itd.) ali društev in družb, zasledovali na podlagi omenjenega odloka in v primeru, da ne najdemo individualnega krivca, postavili na odgovornost oni odbor naiše oblasti, pod čigar konpetenco pripada varstvo uničenega zgodovinsko in kulturno važnega gradiva. Vse Krajevne, Okrajne in Okrožne NOO in odbore OF naprošamo, da o ukrepih za izpolnitev te okrožnice poročajo Znanstvenemu institutu pri Predsedstvu SNOS-a.
Celjsko gledališče je doživelo drugič svoj uspeh. Zborna deklamacija, Kajuhove slovenske pesmi in kanta-ta: »Hej partizan!« našega kompozi-torja Radovana Gobca je napolnila Celjski dom do zadnjega kotička.
Naše gledališče je zopet oživelo; tako zatirana slovenska beseda se je sedaj razgibala v vsej svoji moči in lepoti, zborna recitacija nam je pokazala nov način efektnega, masovnega, recitativnega izražanja na odru.
»Na tisoče nas je umirajočih med mrliči...« v gozdovih, v strahu, v trpljenju, v borbi za sveto svobodo so se porajale besede za besedo iz naših partizanov-pesnikov in ta mogočna simfonija gozdov je na odru zopet zaživela v vsem svojèìn elementu.
Na odru za rešetkami... Tov. Le-skovšek nam je v kratkem času združil vso bol in strašne muke s svetlim upanjem odrešenja posameznikov v mogočni izliv, katerega je krepila in vezala preštudirana inscenacija. Morda je bil konec malo utrudljiv, toda celotnemu vtisu ni prizadelo negativne note. Mladi ljudje so se izkaL zali v solo in zborni recitaciji in pokazali mnogo razumevanja za naše mlado gledališče.
Glavna točka večera je bila Gob-čeva kantata: »Hej partizan«, katero je-dirigiral skladatelj sam.
Partizanska kantata ... Zopet so
N Boris GcKbaiov 6
euklo iljivi
Poslušajoč to pesem, je babica Je-frosinja vzdihnila. Antonina je tiho jokala. Liza je pordela in se jezila, a potem naenkrat je tudi sama zastokala in zbežala.
Nastja je pobledela in rekla;
—	Niso vse deklice takšne, so tudi drugačne.
Več ni rekla. In zopet ni mogel Taras razumeti, kaj se skriva za temi besedami, kakor že poprej ni mogel doumeti, kaj se skriva za njenim molčanjem. O čem misli, o čem molči, na kaj čaka? — Oh-ho-ho! — je vzdihnil. Treba jo je opazovati, motriti!
Ali kako naj vsepovsod vidi! Celo babica Jefrosinja je odšla neko jutro s culo ter se vrnila šele h kosilu, jezna, ves dan je pljuvala in ropotala z lonci.
—	Kaj pljuvaš, kaj pljuvaš? — je vprašal Taras, ko se ni mogel več premagovati. — Kje si bila ves dopoldan?
—	V cerkvi.
—	In?
—	Tfu.
vstale misli na trpljenje našega naroda; zbrani akordi so nas povedli zo-pet daleč tja v temne gozdove, med i stisnjene gazi, za ledenimi stopinjami, kamor je stopala izmučena partizan- j ska noga, utrujeno, počasi, a vendar j odločno.
Smelo delo našega kompozitorja. Kaj naj to pomeni? Deutschland, Deutschland über alles ...«, napetost poslušalcev narašča. Iz tiranstva, klanja, krvi in suženjstva, čuj iz tmi-ne: »Hej partizan!« Nekje se je odluščilo, borci svobode se oglašajo: »Hej partizan!« Vzkipelo je: »Hej brigade hitite!« Najhrabrejši so se dvignili in kličejo ostale — brigade se valijo, borci svobode so neustrašeni.
Kantata se tesno povezuje v stavkih: »Prebujenje«, »Ob tabornem ognju«, »Napad«, »Žrtve« in »Vstajenje«. Prehodi med posameznimi stavki se zlivajo drug v drugega prijetno in zanimivo.
Da je kantata uspelo delo našega kompozitorja Gobca je brez dvoma, čeravno bi lahko rekli, da kratek čas ni dopustil popolno izvedbo izvajanja zbora. Solisti ter tovarišica so bili vredni pohvale, dočim bi zbor lahko bil močnejši. Pri orkestru se je opazilo, da z ljubeznijo in voljo sledi svojemu dirigentu.
Navdušeno odobravanje je dokazalo, da je zajtìl komponist Gobec melodije naših src in jih vlil v svoje delo, da jih da zopet nam.
Ferieži »Tuhtal sem kot lisica in sovražil kot ujet lisjak«.
(Prizor iz »Raztrgancev«)
Foto Pelikan
—	Se ti ni dopadlo v božjem hramu? — reče posmehljivo Taras.
—	Tebi brezbožnežu je vseseno.
In tedaj se oglasi Ljonka:
—	Eh, dedek, duhovnik se ji ni dopadel.
—	Duhovnik, kakšen duhovnik?
—	No, Nemci so postavili svojega duhovnika.
—	In kje so ga našli ?
—	V vrtu. Kostja, kateri je v vrtu v biljardni sobi podajal krogle, je sedaj nemški duhovnik.
—	Kostja, oni stari pijanec, — in duhovnik? — reče zaprepadeno Taras in pogleda ženo. Jefrosinja je molče premikala lonce na peči. Taras se razjezi.
—	Tebi se Nemci posmehujejo, ne-umnica. Tvojemu bogu, tvoji cerkvi in tvoji veri. Moli doma, če je potrebno in ne pojdi k nemškemu duhovniku! Slišiš?
drugič pride zvečer Antonina vsa objokana domov. Bila je v kinu. Odšla je s tovarišicami, da ne bi bila šla domov. Ta večer se je posebno bala Tarasa: mučili so jo njegovi koraki za zidom,
V kinu so prikazovali nemško vojno kroniko. Poleg pretresajočih kri-
Rutarica tarna; »Ježešna, raztrgane! so v vasi!«
(Prizor iz »Raztrgancev«)
Foto Pelikan
kov fanfarfiih maršev so se premikali nemški tanki po platnu, nemški topovi so streljali. Po vseh oglih dvorane so sedeli policaji v črnih unifor-mah in pazljivo motrili množico: bali so se demonstracij.
Ali, nihče ni zaklical, zažvižgal. Zgodilo se je nekaj drugega: Dvorana je pričela jokati. In čim glasneje so streljali topovi, tem bolestneje je tožila dvorana.
Nemci niso mogli razumeti, zakaj še ruske žene jokajo, ko je na platnu vse tako veselo in popolnoma drugače streljajo topovi kot v vojski. Ofi- i cirji so se jezili nad ruskimi ženami, a rus.ke žene so jokale vse glasneje in glasneje. Vsaki se je zdelo, da strelja nemški top proti njenemu možu, sinu, bratu. In vsaka je jokala za svojim. Vpiti se ni smelo — one so jokale.
Oficir z gestapa ni več zdržal, skočil je in zavreščal:
- Prenehajte s solzami, tu ni pogreb! Smejte se, smejte se, ruske svi-I nje!
Prižgali so luč v dvorani. Iz vseh oglov so se izločili policaji. Oficir je ; kričal, mahajoč s korobačem:
— Smejte se! Da, smejte se svinje, svinje!
In žene so naprej jokale . ..
—• Kaj, ti se nisi smejala? — se bolno posmehne Taras, poslušajoč Antoninino pripovedovanje. Če si že šla v nemški kino — potem se smej! A s svojimi solzami sedi doma! Ali ne vidiš, da se Nemci posmehujejo tvojim solzam!
Oni se vsemu posmehujejo — Je-frosinjini veri in Antonini bolesti in mladosti Lize-Lujze, in njenim kodr-cem; oni vse teptajo, oni bodo po-gaziL tudi Nastjo, ako je ne bomo ščitili, tudi Ljonko in malo Marijko, — pogazivši dušo s petami svojih podkovanih škornjev in minilo bo ... Kako bi jih ščitili, kako bi jih ščitili?
Vsakdo misli, kako je treba rešiti svoje življenje, a potrebno je misliti, kako bi se rešila duša.
Vsakdo misli, kako bi si rešil svoje življenje, a potrebno je misliti, kako naj se reši duša ...
Taras se je »reševal« v svojem domu. On je, kakor že preje, ves dan sedel doma, za zaprtimi vratmi. Kaj se je godilo v mestu, o tem ni vedel ničesar.
Pri nas
se tudi politično izobražujemo
Pri pas v Trbovljah imamo že dalj časa pedagoški tečaj. Prav pridno se pripravljamo za svoj bodoči učiteljski poklic, a pri tem ne pozabljamo na svojo važno dolžnost, da se tudi politično izobražujemo.
Danes nas je že popoldne tov. Milica opozorila, da se zvečer dobimo pri radiu, kajti na programu je zgodovinska ura OF. Tovariši in tovari-šice so prišle od vseh strani našega labirinta in v nekaj minutah smo že vsi napeto vlekli na ušesa, kar je predaval tov. dr. France Škerlj. Toda te večne motnje, tudi danes jih ni manjkalo. Prav vsega nismo mogli razumeti, zato smo na predlog neke tovarišice vzeli v roke časopis in skupno precitali članek tov. Fajfarja, ki govori o 9 temeljnih točkah OF. Razvila se je živahna debata. Največ govora je bilo pač o Primorski in Koroški.. Kaj misli ta, kaj misli oni. Vsi smo pač bili mnenja, da se bo to vprašanje ugodno rešilo, saj za to nam je porok ljudstvo onstran začasnih meja, ki je tako dobro politično zgrajeno in pripravljeno braniti svoje pravice. Zaupamo pa tudi v naše modro vodstvo z maršalom Titom na čelu in našo bratsko rusko državo. Zato je dolžnost nas vseh, da z udarniškim delom pripomoremo, da bomo dosegli to, o čemer smo sanjali vsa ta leta: o združitvi vseh Slovencev.
Košir Zinka
Prekopa tekmuje v delu
Prekopa v vranskem okraju je bila že pod okupacijo ena izmed tistih vasi ,ki so tekmovale v medsebojnem delu za partizane. Pa tudi danes se vaščani zavedajo velikih dolžnosti pri obnovitvenem delu.
Žetev je bila letos plodonosna. Sporazumno so določili najprimernejši dan za mlačev in sklenili, da bodo zaradi pomanjkanja delovnih moči drug drugemu pomagali. Odvisni krompir bodo Prekopljani prodali okrajnemu kmetijskemu odseku, da
ga bo pravično razdelil med prebivalstvo. Tisti gospodarji, ki imajo vprežno živino, bodo pripeljali iz državnega gozda drva za vso vas. Pogovorili so se, da bodo na vsake 4 kubne metre enega odstopili oblasti. Mesar jim je preveč odtrgoval, enkrat celo 45 kg od prodane živine. Zato so predlagali okrajnemu odboru, da pošlje svojega zastopnika, ki bo navzoč pri prodaji in nakupu živine in bo strogo pazili, da ne bi izkoriščevalna roka segla po njihovi imovini. Vas ima 250 prebivalcev, kar je premalo za lastni narodni odbor. Zato so poslali svoje delegate v sosednje vasi s predlogom, da se njihove vasi združijo, da skupno primejo vajeti v roke. Na tem sestanku so bile prereše-tali kandidate za svoj narodni odbor.
Prišla sem s I. kongresa OF
Kot delegatka Krajevnega odbora OF Dobovec sem 15. 'julija šla na I, kongres OF v Ljubljano. Iz vseh predelov Slovenije kakor tudi ostale Jugoslavije se je v Tivoliju zbrala velikanska množica ljudi. Tribuna je bila okrašena z žitnimi snopi, pred njo pa so mogočno plapolali prapori iz vseh krajev Jugoslavije, tako s Primorske, Koroške kakor tudi z našega juga, se lesketali v soncu in se simbolično stikali, tako kot si podajamo roke v skupni ljubezni vsi jugoslovanski bratje.
Referate govornikov smo sprejeli z navdušenjem in aplavzom ter s tem pokazali, da smo vsako, globoko v srce segajočo besedo res z zavestjo sprejeli in obenem obljubili, delati in se boriti za skupni dobrobit naroda.
Ta veličastni in nepozabni kongres bo prav gotovo ostal v spominu vseh nas, ki smo bili na kongresu zastopani. Ti dnevi so bili najsrečnejši trenutki v mojem življenju, ko smo skupno manifestirali medsebojno bratsko ljubezen in zagotovili našim bratom onkraj začasnih meja svojo pomoč.
Sedaj, ko smo se vrnili domov, smo takoj pristopili k delu, da uresničimo velikopotezni načrt, ki smo si ga na tem kongresu zadali.
Busič Milena
-.-----
A mesto ga je zapovedujoče vleklo, klicalo, mučilo: videl si me v slavi, poglej, sedaj sem na križu razpeto. Dotakni se mojih ran, Taras. Deli z menoj trpljenje. Ni mogel več sedeti za ključavnico, vzel je palico in od-! šel.
In pred njim se je pokazalo mesto na gričkih, ki ne siici nobenemu drugemu na svetu, toda takšno, kakršno je bilo vedno: strehe in dimniki, strehe in dimniki; iste so ulice, katere se spuščajo iz periferije v središče, iste one hiše pod železjem in nežga-no opeko; isto cvetje v mestnem par-I ' ku, in prav tako, v določenem času, bo vzletelo s topola veselo in lahko listje, lebdelo nad ulicami in padali na strehe. Kakor topel, rožnat sneg.
— Vse, kakor je bilo! — bridko strese Taras z glavo, f — Vse, kakor je bilo!
Ä domačin v mestu — Nemec!
Ogorčen in presunjen je šel Taras po mestu. »Kakšni so to ljudje? Kakšni so to ljudje?« je jezno mislil in š^le sedaj opazil, da ni na ulicah ljudi. Pusto je in tiho. Tako mirno, kot da ne bi bil v mestu, temveč na pokopališču. Kakor, da bi bili mestu iz-
trgali jezik in sedaj ne more kričati, niti peti,j niti se smejati, temveč samo tiho ječati, kakor gluhonemi, kateremu je hudo, ker je nem.
Nekakšne sence se premikajo ob plotovih, hitro prekoračijo križišča in se skrijejo v hišnih vratih. Nekje tam, za zaprtimi vratmi se razvija življenje, a niti glasno govorenje, niti petje, niti jok. ne prodira skozi razpoke. Še celo dim iz peči — je slab in bled; morda zato, ker ni česa nalagati, morda zato, ker ni česa kuhati. Dim se dviga v nebo, izginja hitro in boječe.
Mimo Tarasa hiti nekoliko znancev: on jih kdo ve zakaj, šepetaje nagovori, kakor da bi tudi že nanj vplivala škripava, mračna tišina ulic, — tudi on je že šepetaje govoril v svojem rojstnem mestu, — oni ga niso čuli in se niso ozrli. Pri ljudeh se je pojavilo čudno kretanje vratu, tega še ni nikoli bilo: hitro, preplašeno, brez navade, se ozirati. Ljudje so se bali srečanja.
Pri pogorišču mestnega gledališča se je srečal Taras lice v lice z doktorjem Fišmanom, kateri je zdravil vse njegove otroke in vnuke. Taras se je
Popravili smo si most
V krajevnem odboru Sv. Jožef smo imeli zborovanje. Sklenili smo, da bomo s skupnim delom popravili po nedavni nevihti razrite ceste. Prav tako smo se tudi zmenili, da bomo z udarniškim delom popravili leseni most čez Voglajno, ki ga je bomba svojčas malone porušila. V soboto popoldne smo most s prostovoljnim udarniškim delom popravili, tako da je sedaj zopet prehoden. Priznanje in zahvala za izvršeno delo gre vsem onim številnim, ki so se delu z veseljem odzvali. Ti naj tudi služijo kot vzgled vsem onim, ki bi se bili sicer lahko odzvali, pa so raje ostali doma,
Četina
Tako ne gre!
Pred kratkim sem stopil v trgovino Franc Kolbezen v Celju, da si kupim blago za obleko. Imeli so še prav pičlo in še to večinoma švabsko zalogo. Izbrati sem si moral suknjo, ki je bila vojnega izdelka.
Po odmeri blaga mi je začel pisati račun: 3.10 m po 517.60 din znese 1.604.50 din. Bajna številka me je seveda začudila; povprašal sem, na kakšni podlagi danes ocenjuje blago. Povedal mi je, da po odloku ministrstva, ki je določilo, da se vse blago plačuje po cenah, ki so bile leta 1939 plus 30 odst. Dejal sem mu, da tako blago leta 1939 nikakor ni stalo 390 din. Razložil mi je, da prodajajo blago, ki so ga nabavili za časa okupacije, po ceni, ki so jo plačali plus 30 odst. in sicer tako, da zaračunamo 1 RM z 20 din DFJ.
Tudi pri tvrdki Mislej sem plačal, za najslabšo srajco 76 din.
Ali ne diši to po špekulaciji?
Volitve
za okraj CELJE-mesto in okraj SLOVENJGRADEC bodo dne 5. avgusta 1945 Volitve za okraj TRBOVLJE in okraj VRANSKO so prestavljene na nedeljo 5. avgusta 1945
Moralno pravico kakor koli soodločati v našem javnem življenju so izgubile vse tiste politične grupacije, ki se niso udeležile enotnega narodno osvobodilnega gibanja Osvobodilne fronte.	(Boris Kidrič)
po svoji navadi odkril, da bi, kakor vedno, pozdravil, a na rokavu doktorja Fišmana je zagledal rumen trak s črno šesterokrako zvezdo — znak za žide. Prikloni se globoko, globoko, kakor se nikoli ni priklanjal.
Ta poklon je zbegal doktorja. U-maknil se je vstran, ter se nagonsko zakril z rokama. Molče je stal Taras pred njim,
—	Vi ste se meni... priklonili? — je vprašal nazadnje doktor šepetaje.
—	Vam, Aron Davidovič — je odgovoril Taras. — Vam, in vašim tegobam.
—	A ... da ... da ... — je vznemirjeno zamrmral Fišman. — Dober dan .,. Moje spoštovanje .., Kako živite? Jaz pa tako, dobro ... — Ali nekaj ga nenadoma stisne v grlu, odmahne z roko in vzklikne: — Hvala vam, človek! — in je zbežal, ne da bi se ozrl.
Taras je dolgo gledal za njim. Na osameli ulici so se dolgo videla dok-torjeva zgrbana pleča, a naokoli, kakor vedno: strehe in dimniki, strehe in dimniki; iste so one hiše pod železjem in nežgano opeko; iste so ulice, ki se spuščajo iz periferije v sre-
Naša mladina -
na morje !
Nedavno je okrožni odsek za socialno skrbstvo, oddelek za zaščito mladine, odposlal iz Zagorja in Hrastnika 100 partizanskih in rudarskih otrok na morje, 30 pa na Gorenjsko v počitniške kolonije. Otroci bodo prejeli brezplačno hrano in stanovanje.
Pretekli petek se je vrnilo v Celje iz raznih taborišč 100 otrok, ki so večinoma sirote brez staršev. Okrepili so jih z raznimi priboljški ter jih nato oddali v otroška zavetišča.
Tudi otrokom priprtih narodnih nasprotnikov posveča oddelek za zaščito mladine vso skrb. Te otroke so oddali v razna zavetišča, kjer imajo dovoljno hrano, učitelje in vzgojiteljico. Teh otrok je 178.
V kratkem bo v Celju otvorjeno novo otroško zavetišče, kjer bo prostora za 200 otrok.
Skupno sodelovanje na temelju popolne enakopravnosti, borba roti vsemu, kar je profašistično in protidemo-kratično in povezanje z resničnimi demokratičnimi silami na svetu, so nas privedli do narodne svobode in narodne demokracije in pokazali pot, po kateri mora stopati mladina v bodočnost. (Iz Resolucije kongresa balkanske mladine.)
Celjsko delavstvo je izvolilo krajevni strokovni svet
V sredo 25. julija so posamezne podružnice odposlale svoje zastopnike, da izvalijo svoj krajevni strokovni svet. Po referatu tov. Svetka, ki je pojasnil, kje in kako se morajo delavci udejstvovati, so se zastopniki oglasili k diskusiji.
Izvoljen je bil po en delegat posameznih podružnic, dočim jih imajo tovarna Vesten, cinkarna in železničarji po več. Iz plenuma so izvolili Izvršni odbor, v katerem so: predsednik Svetek Andrej (Vesten), podpredsednik Lešek Simon (cinkarna), tajnik Veber Štefka (Vesten), blagajnik Urbančič Adolf (cinkarna), ekonom Horvat Eia fpošta) in odborniki: Hočevar Janko, Velnar Jelka, Gerbin Ignac, Kunej Franc. V finančni odbor pa so bili poklicani tov. Vagner Janez, Gerì Franc in Draksler Jaka.
1111 IlillilfllM M " IIWWII'—
V vsako hišo
NOVO POT
dišče, isto cvetje v mestnem parku. In prav tako, kakor vedno, ob določenem času vzleti s topola veselo in lahko listje, lebdi nad ulicami in pada na hiše, kakor sneg.
Kam še greš, Taras? Kaj boš še pogledal? Kaj nisi dosti videl! Ali šel je in šel po mrtvih, raztegnjenih ulicah mesta, iz katerega so iztrgali veselo, živo dušo. Iztrgali in poteptali. In ni je, ničesar ni, — mesto gluhonemih in beračev.
Samo Taras hodi in močni udarec njegove palice ob kamenje pločnika budi in kliče spomine. Ti se kakor odjek z vseh strani zgrinjajo okoli njega, od vsakega kamena, od vsake hiše, od vsakega križišča. Tu se je rodil. Tu se je oženil. Tu je ostarel. Nekdaj so imeli tu na trgu plamteča zborovanja. Klim je govoril, mahajoč z roko. Parhomenko je odtod odšel v nesmrtnost. Komsomolci so peli »Lokomotivo« in gradili lokomotive. Dan in noč je lebdel nad mestom veseli zvok železja in pesem izza reke in otroški smeh iz parka. Sedaj je vse utihnilo: udušili so pesem, ustrelili so smeh. Spomini — to je edino živo, kar je ostalo tu.
-s.
OBJAVE
NAVODILA za plačevanje taks
Z odredbo o začasnem pobiranju dosedanjih davkov in taks na osvobojenem slovenskem ozemlju z dne 28. V. 1945 (Uradni list SNOS-a in NVS 1 I-H. št. 68-6) je bilo odrejeno, da se takse še nadalje pobirajo na enak način in po istih zakonih kot doslej. To je bilo odrejeno zaradi začasne kontinuitete, da ne bi usahnili viri dohodkov.
V smislu odločbe AVNOJ-a št. 132-45 (Službeni list DFJ št. .4-45) so vsi predpisi, izdani za časa okupacije ukinjeni in proglašeni za neveljavne. Zaradi tega je neveljavna tudi naredba Vis. komisarja Ljubljanske pokrajine št. 16 z dne 8. II. 1943 (Uradni list z dne 10. II. 1943, št. 43-12), ki je spremenila nekatera določila prej veljajočega taksnega zakona in uvedla obvezno uporabo tako zvane carte bollate ;— taksnega papirja.
Namesto teh predpisov stopi na ozemlju, kjer je izvršena zamenjava denarja, v veljavo zakon o taksah, ki je veljal dne 6. IV. 1941 s spremembami in dopolnitvami z dne 2. V. 1945 (Službeni list DFJ št. 29-266 od-nosno Zbirka finančnih predpisov št. 55-3) Takse se plačujejo v onih zneskih, ki so veljali dne 6. IV. 1941 s spremembami z dne 2. V. 1945 in to v dinarjih DFJ ter na vsem ozemlju Slovenije, ki je bilo dne 6. IV. 1941 v sklopu Jugoslavije.
Sledijo glavne tarifne postavke (t. p.) taksnega zakona:
1.	t. p. 1 — vloge in prošnje — od vsake pole din 10;
2.	t. p. 2 — priloga k prošnji din 4;
3.	t. p. 3 in 4 — potrdila din 20;
4.	t.-p. 5 — pismene odločbe (rešitve) din 30;
5.	t. p. 6 — pritožbe zoper odločbe din 30;
6.	t. p. 8 — 1) začasne objave (reklame) . a) pritrjene din 2; b) če se raznašajo po
mestu din 10;
2)	stalne objave (reklame) po velikosti a) pod pol m2 din 40, b) do enega m2 din 80, c) do 4 m2 din 150, č) nad 4 m2 din 250 na leto ;
3)	oglasi v časnikih, knjigah itd. po površini za vsako razglasitev a) do 20 cm2 din 2, b) do 50 cm2 din 5, c) do 100 cm2 din 35, čj do 400 cm2 din 70, d) nad 400 cm2 din 70, č) do 400 cm2 din 70, d) nad 400 cm2 din 150;
7.	t. p. 12 — kupoprodajne pogodbe:
a)	za premičnine 2% od vrednosti;
b)	za nepremičnine od vrednosti do 200.000 din 6%, do 1,000.000 din 7°/0, do 5,000.000 din 8°/o, nad 5,000.000 din 10°/o ter še 1% od vrednosti za tkzv. sodni fond ter listinska taksa din 80;
cj trgovinski sklepi — din 3 (t. p. 12. pripomba 5);
8.	t. p. 14 — 1) zakupne pogodbe od vrednosti preračunane po čl. 20 zakona o taksah 2%;
2) najemne pogodbe za stanovanja in lokale a) do din 2.400 din 10, b) do din 3000 din 20, c) do din 6000 din 40, č) do din 10.000 din 60, d) do din 20.000 din 100, e) do din 30.000 din 200, f) do din 50.000 din 400, g) do presežka preko din 50.000 pa še 1%;
9.	t. p. 16 — pooblastila (splošna in posebna )din 30;
10.	t. p. 18 — posoiilne pogodbe — Va'/o!
11 t. p. 20 — službene pogodbe — l°'o od
službenih prejemkov, '?>ačunan'h po čl. 20 zokona o taksah;
12.	t. p 24 — pogodbe o zidanju zgradb in dobavne pogodbe — 2>, ".
13.	t. p. 33 —i 1) priznan'.'fc — od vred-
ti.vti prejetega predme la
/»•/.i
2) priznanica o mesečni najemnini za st?r>ovanja in lokale'
a) do din 500 din 1. b) do din 1000 din 2, do dir. 2.000 din 5, c) do di a Z 000 din 10, nad din 3.000 pa še 1/s0/»;
14.	t. p. — 1) računi, note itd trgovcev, obrtnikov in vseh gostinskih obratov (hoteli, gostilne itd.) a) do 50 din prosto, b) do din 100 din 1, c) do din 500 din 2, č) do din 1.000 din 3, d) nad din 1.000 din 5 od vsake pole;
2) na trgovske knjižnice na leto din 10;
15.	t. p. 98 — biljardi a) za prijavo din 20 in b) letna taksa din 400, ki pripada sedaj zopet državi. (Med italijansko okupacijo pripadala občini.)
16.	t. p. 99 — veselično dovolilo 30 din za vsak dan brez ozira na število prireditev;
17.	t. p. 100 — prijava o posesti vozil a) za avtomobile, prikolico in avtobus din 500, b) za motocikel s prikolico ali brez nje din 100, c) za fijakarski voz din 250, č) za bi-cikel din 25;
18.	t. p. 110 — živinski potni listi a) za male živali (ovce, koze in prašiče) din 0.50 b) za konja in rogato žival pod dvema letoma starosti, osla ali mezga din 3, c) za konja in rogato žival nad dve leti din 5, vse od komada, č) za prenos lastništva na kupca, za vsako malo žival din 3, za ostale živali din 10;
19.	t. p. 318 a) — šolnina na vseh državnih šolah je ukinjena z odlokom v spremembi zakona o taksah III. št. 294 od 10. II. 1945 (Službeni list DFJ št. 23-7).
One takse, ki se plačujejo v kolkih, ali z uporabo taksnih papirjev, ki jih zaenkrat še ni na razpolago, naj se pobirajo na sledeči način:
Vse narodne oblasti (od krajevnih odborov navzgor) naj napravijo »Začasni dnevnik o plačilu taks« s temile rubrikami: 1. tekoča številka, 2.datum plačila, 3, ime in naslov plačnika, 4, predmet, za katerega se taksa plača (vloga, priloga, rešitev, računi itd.), 5. znesek plačane takse.
Tisti, kdor je zavezan plačati takso, naj predloži taksni predmet (vlogo, račun itd.j najbližji narodni oblasti. Na tem predmetu naj že sam napiše ali odtisne s štampiljko
sledeča besedilo: Taksa po t. p.......v
znesku din....... plačana v gotovini
pod čl......dnevnika. Uradnik, ki vodi
ta dnevnik, naj to klavzulo izpopolni, opremi s pečatom in podpisom ter naj pobere v gotovini dolgovano takso. Podjetniki, trgovci in obrtniki lahko predložijo za račune več blanketov ter po vplačilu takse uporabijo tak blanket (račun) za odgovarjajočo vsoto.
Narodne oblasti naj tako pobrane takse odvedejo od časa do časa (tedensko do mesečno) pristojnemu finančnemu odseku okrajnega odbora OF. Predložijo naj dnevnik, da finančni odsek potrdi prejem vsote v njem, ali pa naj predložijo poseben dopis v duplikatu o odvodu pobranih taks. Finančni odsek potrdi na enem izvodu prejem pobrane vsote ter ga nato vrne narodni oblasti. Poslano gotovino pa knjiži v B dnevnik.
Vse listine, za katere je preračun taks težji, naj se pa predlagajo pristojnemu finančnemu odseku okrajnega odbora OF, ki bo preračunal in pobral takse.
Tudi sodne takse se plačujejo po tarifi, ki je veliala na dan 6. aprila 1941 in v dinarjih DFJ. Sodišča naj istotako napravijo zgoraj navedeni dnevnik ter dalje postopajo po gornjih predpisih.
H
SLAVIJA'
JUGOSLOVANSKA ZAVAROVALNA BANKA
Ekspozitura Celje
Kidričeva ulica I/l
posluje že zopet v svojih starih uradnih prostorih ter sprejema vse vrste zavarovanj, kakor v predvojni dobi. V naši pisarni dobite vsa potrebna pojasnila in navodila
Kaj smo že in kaj bomo še dobili na živilske nakaznice za mesec julij?
V juliju so upravičeni vsi navadni potrošniki do prejema sledečih živil na živilske nakaznice:
Na vsak krušni odrezek po 300 gr kruha ali 250 gr moke; na vsak odrezek za maščobe po 13 gr maščobe (masti, olja ali surovega masla); na vsak odrezek za za-kuhe po 500 gr zakuh; ina sladkorni odrezek št. 1 125 gr, na odrezek št. 2 125 gr sladkorja; na vsak odrezek za sol po 125 gr soli; na mesne odrezke št. 1, 2, 3 in 4 po 100 gr mesa; na odrezek I Razno 50 gr kavnega nadomestka; na odrezek II Razno 75 gr kave; na odrezek III Razno dl kisa; na odrezek za milo po 1 komad (75-80 gr) mila.
Kadilci so prejeli ha odrezek tobačne karte št. 1 28 komadov cigaret ali 28 gr tobaka. Na tobačni odrezek št. 2 in 3 prejmejo po 28 cigaret ali 28 gr tobaka (skupaj 56 cigaret ali 56 gr tobaka), na odrezek št. 4 ipa 36 cigaret ali 36 gr tobaka.
Trafikanti naj dvignejo ostanek konti-genta, ki ga imajo še prejeti (dve tretjini) v skladiščih Navoda.
OOOF Celje Odsek za trgovino in preskrbo
Prijava meinstaliranih radijskih aparatov.
Na poziv poštne direkcije v Ljubljani opozarjamo vse lastnike radijskih aparatov, ne glede na to, če so lastniki aparata, oziroma ga imajo v shrambi ali izposojenega od koga drugega itd., da do 15. avgusta 1.1. oddajo pri svoji pošti prijavo o posesti radijskega aparata. Teh prijav so oproščeni radijski naročniki, ki že imajo dovoljenje in redno plačujejo radijsko naročnino.
RAZGLASI
VOLITVE V OKROŽNO OBRTNIŠKO ORGANIZACIJO
Od 30. julija 1945 dalje bodo volitve v obrtniško Okrožno zvezo in to po strokah in obrtniških skupinah po sledečem vrstnem redu:
1.	Lesna skupina: ponedeljek 30.7.1945 ob 14. (mizarji, kolar ji, lesostrugarji, sodarli, Žagarji, metlarji, pletarji, podobar ji, tapetniki).
2.	Brivsko - kozmetična skupina: ponedeljek 30. 7. 1945 ob 16. (brivci, frizerji, kozmetiki, pedikerji).
3.	Kovinska skupina: torek 31. 7. 1945 ob 14. (kovači, podkovači, ključavničarji, mehaniki, ortopedi, strugarji, livarji, no-žarji, orožarji, galvanizerji, vulkanizerji, pilarji, pasarji, žični pletenina rji).
4.	Kemična skupina: torek 31. 7. 1945 ob 16. (milarji, .sveearji, izdelovalci kozmetičnih sredstev).
5.	Inštalaterska skupina: sreda 1. 8. 1945 ob 14. (elektrotehniki, radiotehniki, instalaterji vodnih in plinskih ter centralnih naprav, kleparji, kotlarji, zgibatelji kovin).
6.	Oblačilna skupina: sreda 1. 8. 1945 ob 16. (krojači, krojačice, krojači perila, krznarji, modistke, klobučarji, pletilci, tkalci, vezilje, dežnikarji).
7.	Keramična skupina: četrtek 2.8.1945 ob 14. (pečarji, keramiki, opekarji, steklarji, graverji, lončarji).
8.	Skupina usnja: četrtek 2. 8. 1945 ob 16. (čevljarji, sedlarji, lorbarji, jerme-narji, usnjarji, coipatarji).
9.	Živilska skupina: petek 3 .8. 1945 ob 14. (peki, slaščičarji, medičarji, mesarji, mlinarji, sodavičarji, žganjekuhi, izdelovalci marmelad, sadnih sokov).
10.	Grafična skupina: petek 3. 8. 1945 ob 16. (tiskarji, graverji, fotografi, knjigovezi).
11.	Gradbena skupina: sobota 4. 8. 1945 ob 14. (stavbeniki, zidarji, tesarji, kamnoseki, vodnjakarji).
12.	Rokodelsko-gradbena stroka: sobota 4. 8. 1945 ob 16. (soboslikarji, pleskarji, cementninarji, dekoraterji, ličarji, apnar-ji, štukaterji, tlakarji, dimnikarji).
13.	Skupina raznih: sobota 4. 8. 1945 ob 18. (zlatarji, urarji, optiki, glasbilarji, vrtnarji, postrežne pisarne).
Vse gori opisane skupine imajo v gornji časovni razpredelnici določene sestanke v Obrtnem domu v Celju, Gledališka ul.
Še pred zgoraj opisanimi volitvami je potrebno, da posamezne stroke po okrajih določijo svoje zastopnike. Natančnejša navodila je iskati pri obrtnih odsekih pristojnih okrajnih odborov OF.
Ruski tečaj
Vsi tečajniki so povabljeni, da se zberejo v pondeljek 30. julija ob 8. zvečer v dvorani Doma' ljudske prosvete (Nar. dom).
LJUDSKA POSOJILNICA
Zadruga z neomejeno zavezo v Celju.
Na pobudo OZIO je bila sklicana seja zadružnih članov Ljudske posojilnice, na kateri sta bila konstituirana upravni in nadzorni odbor, ki dajeta vso garancijo, da bo ta veliki denarni zavod v najkrajšem času pričel z delom v splošno korist delovnega ljudstva in služil ostalim zadružnim hranilnicam za vzgled na polju zadružnega financiranja in obnove malega obrtništva in trgovstva. Sprejemale se bodo hranilne vloge, z odpovedjo in brez nje, ki bodo obrestoTane po uradno določeni obrestni meri ter vloge na tekočih računih.
Uredništvo »NOVE POTI« sporoča vsem uradom, javnim ustanovam in j prebivalstvu, da sprejema inserale, j razglase in objave do vsakega četrt- i ka do 12 in to preko pošte in teleion« i Uredništvo »NOVE POTI« i
POIZVEDBE
Franc Vipotnik, roj. 18. 8. 1902 je odšel 29. 11. 1944 v partizane. Bil je v Tomšičevi ali šercerjevi brigadi. Kdor kaj ve o njegovi usodi, naj sporoči soprogi Elizabeti Vipotnik, Gotovlje 35, pošta Žalec.
Jožef in Jurij Stokovnik, roj. 19:15 in 1920, Šmartno v Rožni dolini. Odšla k partizanom 12. 9. 1944. Če bi kdo kaj vedel o njiju, prosimo naj javi na naslov: Stokovnik Marija, Rožna dolina pri Cel ju.
Dotična družina iz Št. Ilja pri Velenju, katere sin je prišel z jugosl. legijo ter se je med potom zglasil pri meni v pisarni Okr. odbora OF Celje in mi sporočil, da je bil z mojim sinom Branko Zorko-tom kot jugosl. legijonarjem v Rusiji, prosim, da mi sporoči svoj naslov ali pa javi naslov njenega člana-legijonarja na naslov: Zorko Slavko, Celje, Dečkova cesta 23.
Vse politične, umetniške, tehnične in znanstvene knjige v nemškem ali katerem koli drugem jeziku zbiramo za Znanstveni institut v Ljubljani
ZATO POZOA!
Vsi, ki- posedujete take knjige, ali ki veste za nje, storite narodno dolžnostna ta način, da prinesete vse omenjene knjige v pisarno
SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA ZAVODA OF
podružnica Celje, Prešernova ulica 5/1
Znanstveni institut v Ljubljani
p MALI OGLASI
Zamenjam violino z gramofonom s ploščami. Vprašati: Okrožno načelstvo NM, tov. Račič.
Elektro radio tehnično podjetje
DOBROTINŠEK TONE Celje, Tomšičev trg 9
sprejema v popravilo radio atparate, kakor tudi vse električne naprave, napeljave ter druga električna dela.
Mlinarje, vajene valjčnih stolov in avtomatskih stiskalnic sprejme mlin in oljarna Franc Majdič, Vir, Domžale.
Dekle, staro 17 let, ki ima veselje do šivanja, išče mesto vajenke za šiviljo v okolici Celja. Zna dobro kuhati in opravljati vsa kuhinjska dela. Ponudbe na: Svetek Lojzka, Gorenje 4, Šmartno ob P.
Zamenjam 5 let raidjen pisalni stroj v kovčku G. Smith & Corona, za enako dobro ohranjeno moško kolo — najraje športno. — Pšeničmik Milan, OOOF Celje, odsek za gradnje.
Zamenjam radioaparat šestcevni Tele-funken ter violino za dobro ohranjen šivalni stroj. Naslov v upravi »Nove poti«.
Globoko užaloščeni naznanjamo, da je naš. ljubi in dobri mož, sin, brat, stric, svak
VLADIMIR HOZNER
administrator XIII. brigade v borbi za našo svobodo umrl na Gorenjskem.
Do prevoza počiva truplo v gorenjskih gozdovih.
V globoki žalosti: Stanka, žena; Zofija, J j» kob, starši; Anica Robin jec, sestra in ostalo sorodstvo.