Nacijonalna vzgoja drugod in pri nas. V lctošnii 14. št. »Učiteliskega tovariša ie klical nodlistkar Zvonimir: »Več naciionalne vziroje v šolo!« Še vedno Drepotreben klic. dasi misliio nekateri, da seda.i nam ni več treba naci.ionalne vzgoie. k o s m o d o s e g 1 i svo.ie osvobojenie in svo'jo samostojnost. Ali niso Nsmci že dolgo. dolgo uje^injeni in svobodni. močiii in veliki in v'endar je vzgoja njihove mladine šej/ed11 o strogo naciionalna. Dobro nam ie še v si>otninu kakšen velenemški duh ie vladal še prej v vseh naših nemških šolah, tek in še čvrstejši vlada povsod po nemskem sedai, ko se mrzlično in sistematič110 rnisli na »revanche«. Kaj nai rečem še celo o Italijanih, ki Se nonašaio s svojo »20001etno kulturo«. so tudi uiedin.ieni in svobodni že dolgo. •vendar gredo v svoji nacijonalni vzgoii tako daleč. da teptaio vsak čut pravičnosti, da hite do svoiih eiljev preko vseh zaprek ne meneč se za žrtve. Francozi, Angleži, Turki in Kitajci so najprc.i Francozi, Angleži, Turki in Kita.ici potcm še~le socijalisti, komunisti itd^. Ko gre za dobrobit države. ali ko ie država v nevarnosti, so Italijani, Nemci, Anglfži in Francozi predvsem dobri državliani, ki pozabl.ia.io vse strankarstvo in notranie spore. da nastopijo složno proti zunanjemu sovražniku. Nam Jugoslovanom Da pridigu.ie.io nekateri naši Hudje, da moramo biti le humanitarni in da nam nacijonalne vzgoie ni treba! Tako govore pri nas l.iud.ie,. dasi v.edo dobrO'. da pri nas ni še vse v redu, vendar pridiguieio, da se mora pri nas pričeti s humanitarno vzsjoio. Treba ie samo pogledati v nekatere zavode. na kmete, treba ie samo poslušati ljudi. ki se zbirajo v raznih čakalnicah oa se kmalu vidi, kakšen duh ve.ie med najrazličnejšimi sjoji. Starejših ljudi ne moremo izpremeniti v dobre in zveste državl.iane,če niso bili že pred preobratom zavedni Slovani, ki so čutili vso težo suženistva pod tuičevo peto. Zato moramo vso svo.io skrb in svoie delo koncentrirati na mladino. da dobimo iz nje zanesljive Jugoslovene in Jusr-oslovenke; treba nam ie zato naciionalne vzgoje in naciionalno navdahn.ienih šolskih knjig. Če pravim nacijonalno navdahn.ienjh šolskili knjig, nočem uikakor reči_. nai bodo v teh kniieah spisi. berila, ki bi rodila sovraštvo do drugorodcevNe takih kniig kakoršne imajo n. pr. Itali.iani. kjer netijo v mladih srcih sovraštvo do drugih narodov. Tako ie bilo še leta 1919. v čitanki za IV. razred ljudskih šol berilce, kjer se je pripovedovalo. kako je. ko so vdrli Avstrijci v Italijo, nek lirvat polil italjanskega dečka s petroleiem in ga nato zažgal. Tu bi bilo pač utnestno, da se izvede nasvet, katerega ie stavila ženska zveza za mir, da bi se morale šolske knjige vseh narodov predložiti mednarodnemu razsodišču. da bi se kaj takega več ne dogajalo. V Italijanih ie nacijonalna vzgoia krepko razvita, boli nego k.ie druirie. Zgodovina Ita.li.ie za ženske liceie se zove samo: >La mia italia« (moia Italija); lepota in slava Italije se opeva in opisuje povsod v zgodovini, v čitankah. v pesmih in prozi o vsaki priliki in o vsa_kem času. S prav tako navdušenostjo govore o materi Italiii vsi naobraženi roditelji svojim otrokom in iim še prav mladim vcepl.ia.io liubezen do domovine. Take iiaci.ionalne vzgoje ie treba mnogo boli nam, ki smo še mladi in smo se še le uiedinili; ujedinila tri plemena sorodna, a med seboj skoro do cela nepoznana in druso na drugo naščuvana po onih. ki so imeli od tega korist. Treba nam ie narodne vzgoje, ker so nas povsod prikraišsli. ker so od našega telesa odtrtrali naiboliše ude. Naša vzgoia mora biti nacijonalna. da se obranimo nadaljnih prikra.iševani. da bomo stremili in delali nato. da priborimo zopet odtrgane in uirrabliene dele naše mlade države. Šola, cerkev. dom. društva. iavnost in vsak zaveden posameznik iniei pred očmi bodoč- nost naše domovine ter vplivai z besedo in z vzgledom na mladino, da bo vselej in povsod na.iprei — narodno zavedua Marica Bartolova.