GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA 
ZA POMURJE
Leto VIII. — Štev. 46-47.
Murska Sobota, 29. nov. 1956
Cena din 10.-
OB PRAZNIKU ROJSTVA
NOVE JUGOSLAVIJE
Pred trinajstimi leti so v najtežjih okoliščinah potovale delegacije jugoslovanskih narodov proti bosenskemu mestu Jajcu. Njihova pot je cesto vodila med sovražnikovimi vrstami, potovati je bilo treba peš in večinoma ponoči s puško v roki. Toda v njihovih srcih je bilo svetlo, kajti s seboj so nosili zaupanje vsega ljudstva, ki se je uprlo krivici, zatiranju in uničevanju. Drugo nasedanje AVNOJ je pred vsem svetom izpričalo enotnost naših narodov, obenem pa je tudi pravno utemeljilo rojstvo naše nove ljudske države. To zasedanje je za večno odpravilo ljudstvu vsiljeno in osovraženo monarhijo. Nadalje je nasedanje primorskim Slovencem zagotovilo, da so po vojni prišli v sestav nove domovine. Tistemu pa, ki je bil na čelu vsega upora, ki je zrasel iz ljudstva, se z njim in nanj boril in nas še danes tako ju-
naško vodi, tovarišu Titu, so podelili maršalski naslov.
Pod vodstvom Komunistične partije in ob širokem ter zavestnem sodelovanju Osvobodilne fronte so se često med najhujšimi boji začeli porajati na osvobojenem ozemlju prvi organi ljudske oblasti:	krajevni
ljudski odbori. Četudi so bile prilike še tako težke, so bili ti odbori vedno izbrani na svobodnih volitvah. Njihovo delo je bilo silno požrtvovalno, saj so često našli po sovražnikih porušene in požgane vasi, a so kljub temu skrbeli za obleko in prehrano borcem, skrbeli so za ranjence, obnavljali so porušeno, obdelovali so zemljo. Vse to je slonelo na ramenih žena, starcev in otrok. Menda se nikoli v zgodovini človeške družbe ni rojevala katerakoli oblast v takšnih težavah, s takšno požrtvovalnostjo in s takšno ljubeznijo do svobode, kakor se je to dogajalo pri nas.
Pravična, a nadvse krvava borba naših narodov je rodila težko pričakovano in tako zaželjeno svobodo. Ko smo začeli na novo graditi svojo porušeno domovino, so naši narodi objokovali na sto in sto tisoče mrtvih svojcev, ki so dali svoja življenja za to, da mi lahko živimo. Od kraja nam je vsega manjkalo, zato smo težko obnavljali in napredovali. Toda uporno in požrtvovalno delo mladinskih brigad in vseh delovnih ljudi je rodilo uspehe. Iz dneva v dan, iz leta v leto je posta-
jala naša domovina lepša, trdnejša, bogatejša, svobodnejša in ponosnejša. Enotnost naših narodov, ki so ostali ves čas tesno povezani s svojimi voditelji, je ustvarila tako domovino. da smo danes upravičeno ponosni nanjo pred vsem svetom. Saj nas pa tudi ves svet pozna kot prekaljene borce za svojo lastno svobodo in neodvisnost, kot borce za mir in kot borce za napredek človeštva v razvijanju socialističnih družbenih odnosov na demokratični osnovi.
Skrbno in premišljeno razvijanje
ljudske oblasti je dajalo našim državljanom več in več pravic pri upravljanju države. Delavsko samoupravljanje, ki smo ga uvajali od 1. 1950, in pa pred dobrim letom začeti komunalni sistem, sta tista dva velika mejnika v razvijanju naše ljudske oblasti. Na stotisoče izvoljenih državljanov sodeluje v tem ogromnem vseljudskem upravljanju. Človeška družba doslej ni poznala takšnega načina družbenega upravljanja in pri tem orje Jugoslavija ledino. Nikjer v zgodovini ne zasledimo takšnega gibanja razen poskusov Pariške komune, ki je pred 85 leti v dvomesečnem revolucionarnem boju pokazala prve osnutke komunalnega sistema. Zadostovalo je par let, odkar smo uvedli delavsko samoupravljanje, da so začele v Jugoslavijo prihajati neštete delavske in druge delegacije, kjer se seznanjajo s to važno pridobitvijo našega delavstva. Zato ni čudno, če danes v drugih državah ustanavljajo delavske svete ali pa se še morajo boriti zanje.
Pred dobrim letom smo napravili naprej v razvoju naše ljudske oblasti z uvedbo komunalnega sistema največji in najodločilnejši korak.
To pomeni, da smo ustanovili velike in gospodarsko močne občine, ki so prevzele tudi vse kompetence osnovne oblastvene enote, obenem pa smo vključili na tisoče novih državljanov v odbore, svete in komisije, ki naj po enotnih načelih razvijajo in upravljajo svoje občine v korist in napredek tako svoje občine, kakor celotne Jugoslavije. Enoletne izkušnje nam kažejo, da smo na dobri poti, toda dela še nismo razvili dovolj v široko, naši volivci še ne sodelujejo tako, kakor si želimo. Treba je torej naše
ljudi usposabljati za to, da bodo znali ločiti in spoznavati jasne meje med tistim, kar je starega, zaostalega, preteklega, in med tistim, kar je novega, ki- šele nastaja in je napredno in potrebno za hitrejši razvoj in napredek. Tako danes še marsikateri odbornik ali član sveta, komisije, odbornik krajevnega odbora ne pozna vsebine novega dela in s tem seveda ne svojih nalog. Našim volivcem še nismo dovolj jasno pojasnili, kaj pomeni delati v tem novem sistemu ljudske oblasti. Najprej se moramo zavedati, da je nova občina naša stvar, stvar torej, ki se tiče vsakega posameznega občana, da ni to nekaj tujega, nekaj izven nas, kar se nas osebno ne tiče. Kadar razpravljamo v ljudskih odborih, v svetih ali komisijah o raznih problemih, so to naši domači problemi, kjer je neposredno prizadetih vsaj nekaj — če ne že večina — naših občanov. Kadar razpravljamo o gospodarskih stvareh, o zdravstvu, o kulturnem napredku, o šolah, ali pa o čem drugem s področja občine, so tu prizadeti vsi naši ljudje, saj se pri tem razpravlja o vsotah in sredstvih proračuna ali sklada, odloča se torej o denarnih sredstvih, ki so jih s svojim delom ustvarili naši ljudje. Odločiti pa mora vedno večina, posameznik ne more odločati o družbenih sredstvih, lahko pa predlaga, in če je predlog pameten in koristen, ga bo večina tudi sprejela.
Na splošno lahko ugotovimo, da je vsebina dela novih občinskih ljudskih odborov po enoletnih izkušnjah drugačna in boljša, da čutijo odborniki več odgovornosti, da se več ukvarjajo z razvijanjem proizvajalnih sil na svojem nodročju, bolj se zanimajo in skrbijo za to, kako napredujejo in se razvijajo kmetijske zadruge, skratka: začenjajo voditi politiko. Žal pa ne moremo trditi, da je že v vsaki občini dosežen tak napredek. Občinski ljudski odbor, ki ne začenja svojega dela spodaj med volivci na zborih volivcev in nima delavnih krajevnih odborov, ne bo prišel daleč, ne bo razvil ljudske oblasti, bo zapravil ugled oblasti, bo ostal odrezan in neživljenjski. Danes že lahko zasledimo med volivci v vaseh, kjer se stikajo občine, razne pripombe na račun tistih občinskih in krajevnih odborov, ki zanemarjajo zbore volivcev. Kje naj dobivajo občinski ljudski odbori razne predloge in vprašanja, če ne na zborih volivcev, kje naj dajejo priznanja delavnim krajevnim odborom, če ne na teh zborih, kje se naj volivci seznanjajo z delom občinskega ljudskega od-
(Nadaljevanje na 2. strani)
Nekoliko prezgodaj in nepričakovano:	zima
je pred durmi — čeprav je še daleč njen koledarski začetek. Tako vsaj lahko sodimo po snegu, katerega je nabrala narava precej obilno prav v zadnjih dneh. — Kaže, da se vremenoslovci tokrat niso zmotili v svojih napovedih o zgodnji zimi.
FRANC ROGL
predsednik OLO
Po širni domovini vsej razlega pesem se vesela; tovariš, vsem ljudem povej: to pesem je junakov dela!
Tako v pesmi — in v resnici! Vsa naša domovina je en sam mogočen utrip dela — in uspehov. Otipljivi so na vsakem koraku — in z njimi iz dneva v dan vse bolj zaznavna resnična socialistična zavest graditeljev boljše, lepše prihodnosti.
Prihodnosti, katere dobrin smo deležni že danes — in ki je odvisna predvsem od nas.
Naj postane še trdnejša vera vanjo in borba zanjo. To je čestitka uredništva vsem delovnim ljudem pokrajine ob Muri n vse domovine — k Prazniku republike.
Govor predsednika Tita v Puli:
NAŠA DOMOVINA
JE ENOTNA IN TRDNA
Generalni sekretar Zveze komunistov Jugoslavije Josip Broz-Tito je 11. novembra obiskal Pulj, kjer je v domu JLA imel pred aktivom ZKJ iz Istre naslednji govor:
Tovariši in tovarišice!
Včeraj sem izrazil željo, da bi izkoristil svoje bivanje na Brionih, dokler sem na okrevanju, da bi prišel k vam in vam razložil naše gledanje na mednarodne probleme, ki so danes zelo zapleteni.
Vi berete časopise, toda v njih ni mogoče vsega povedati in vsestransko osvetliti, še posebej pa v časopisih ne osvetljujejo vzrokov tistega. kar se danes dogaja na Madžarskem, kakor tudi o Egiptu, kjer je prišlo do izraelsko-francosko-britanske agresije. Položaj je danes precej zapleten in ne morem reči, da ni določene nevarnosti za večje spopade, toda miroljubne sile na svetu, med katere spada tudi naša država, so v Združenih narodih pokazale, da lahko z vztrajnim in neutrudnim prizadevanjem zmanjšajo možnost mednarodnega spopada in so že pripeljale do tega, da svet lahko upa, da bo mir vendarle ohranjen.
Predvsem bi se hotel dotakniti tega, kar se danes dogaja na Madžarskem in kar je bilo na Poljskem, da bi lahko imeli točno predstavo tek dogodkov, ki so zelo komplicirani, zlasti na Madžarskem, kjer je prišla do tega, da se je velik del naprednih ljudi z orožjem v roki boril na ulicah proti sovjetskim oboroženim silam. Ko so madžarski delavci in napredni elementi začeli z demonstracijami, nato pa s svojim odporom in oboroženimi akcijami proti rakošijevskim metodam in nadaljevanju prejšnjega kursa, se tedaj po mojem globokem prepričanju ni moglo govoriti o kontrarevolucionarnih težnjah. Lahko rečemo, da je žalostno in tragično, da je reakcija tu našla zelo plodna tla in je postopoma stvari speljala o svoje vode, izkoriščajoč za svoje cilje upravičen revolt, ki je bil na Madžarskem.
V glavnem veste, kateri vzroki so pripeljali do dogodkov na Poljskem in Madžarskem. Potrebno se je vrniti k letu 1948, ko je Jugoslavija prva dala energičen odgovor Stalinu in rekla, da želi biti neodvisna, da želi graditi svoje življenje in socializem po specifičnih pogojih o svoji državi in da nikomur ne dovoljuje vmešavanje o njene notranje zadeve. Razume se, da takrat ni prišlo do oborožene intervencije, ker je bila Jugoslavija enotna. Razni reakcionarni elementi niso mogli začeti s provokacijami. ker smo mi njihovo glavno moč likvidirali o času narodnoosvobodilne vojne. Drugič, imeli smo zelo močno enotno Komunistična partijo, prekaljeno že v predvojni dobi in v času narodnoosvobodilne vojne, imeli smo močno in prekaljeno armado, kar pa je najvažnejše, imeli smo enotnost naroda.
Ko je resnica o naši državi zmagala in je nastopila doba normalizacije odnosov z državami, ki so z nami prekinile odnose po zloglasni
resoluciji, so voditelji vzhodnih držav izrazili željo, da ne bi več omenjali tistega, kar se je delalo proti nam, da bi pozabili tisto, kar je bilo, in mi smo to sprejeli, samo da br se odnosi s temi državami čimprej popravili. Toda videli boste kasneje, da je še kako potrebno omeniti nekatere ljudi, ki začenjajo danes ponovno klevetati našo državo in ki stojijo na čelu komunističnih partij v vzhodnih državah, pa tudi o nekaterih zahodnih državah, da je treba omeniti tisto, kar so delali proti Jugoslaviji v teh štirih ali petih letih in še dlje, ko je Jugoslavija stala popolnoma sama iz oči v oči z ogromnim propagandnim aparatom, ko smo se morali boriti na ose strani, da bi ohranili pridobitve svoje ljudske revolucije, da bi ohranili tisto, kar smo že začeli graditi, to je temelje socializma.
Z eno besedo, da izbrišemo umazanijo, ki so nam jo hoteli nanesti z raznimi klevetami in dokažemo, kje je resnica. Treba jih je opomniti in reči, da so tedaj ti isti ljudje na vsemogoče načine obtoževali našo državo, da je fašistična, da smo krvoloki in da uničujemo svoj narod, da naš narod ni z nami itd.
Treba jih je opomniti, naj se spomnijo in naj imajo to pred očmi še danes, ko hočejo ponovno vreči na naš hrbet krivico za dogodke na Poljskem in Madžarskem. Ta perfidna težnja izvira od tistih okorelih stalinističnih elementov, ki so se o raznih partijah uspeli še obdržati na svojih položajih in ki bi ponovno hoteli okrepiti svojo vladavino in vsiliti te stalinistične težnje svojim narodom in drugim. K temu se bom kasneje še vrnil. Sedaj bi hotel samo reči, da moramo gledati na dogodke na Madžarskem v svetlobi vsega tega razvoja.
Mi smo s Sovjetsko zvezo po njeni želji in pobudi normalizirali odnose. Ko je Stalin umrl, so novi sovjetski voditelji videli, da je Sovjetska zveza po zaslugi Stalinovih norosti prišla o zelo težak položaj, o slepa ulico, tako v zunanji politiki kot o notranji, s svojim botrovanjem in forsiranjem njegovih metod v drugih državah ljudske demokracije. Razumeli so. kje je glavni vzrok vseh teh težav in so na XX. kongresu obsodili Stalinove postopke in njegovo dotedanjo politiko, vendar pa so napačno postavili oso stvar kot vprašanje kulta osebnosti, ne pa kot vprašanje sistema. Niso začeli borbe proti sistemu, kolikor pa so jo, so to delali bolj na tiho, govoreč, da je bilo v celoti vse dobro, da pa je Stalin v zadnjem času zato, ker je ostarel, začel pomalem noreti in delati razne napake.
Od samega začetka smo govorili, da ne gre samo za kult osebnosti, ampak za sistem, ki je omogočil ustvarjanje kulta osebnosti, da so tu korenine, da je treba po tem nenehno tolči, da je to najtežje. Kje so te korenine? V birokratskem aparatu, v načinu vodstva, o tako imenovanem »enonačelju«, v ignoriranju vloge in teženj delovnih množic, o raznih Enver Hodžah, Sehujih in drugih voditeljih nekaterih zahodnih in vzhodnih partij, ki se upirajo demokratizaciji in odločitvam 20. kongresa in ki so mnogo prispevali, da se je Stalinov sistem utrdil, danes pa delajo na tem. da bi ponovno oživel in zavladal. Tu so korenine, in to je treba popraviti.	(Nadaljevanje na 2. strani)
DELOVNIM KOLEKTIVOM v naši industriji, obrti in kmetijskih gospodarstvih, našim kmetijskim zadružnikom, kolektivom po naših ustanovah in uradih, vsem ženam in mladini čestitamo k Prazniku republike — 29. novembru.
Ugled naše domovine o svetu je v tem času najlepša čestitka k enajsti obletnici proglasitve Fed. ljudske republike Jugoslavije.
OKRAJNI KOMITE ZKS OKRAJNI ODBOR SZDL OKRAJNI LJUDSKI ODBOR MURSKA SOBOTA
Ob prazniku rojstva NOVE JUGOSLAVIJE
(Nadaljevanje s 1. strani)
bora in njegovih organov, če ne na zborih volivcev, kje si naj pridobi ljudska oblast svoj ugled, če ne med ljudstvom; s papirnatim administriranjem si ga ne bo. V okraju imamo nad 200 zborov volivcev in blizu 200 krajevnih odborov, a občin pa samo 10. Koliko koristnega dela so opravili delavni krajevni odbori s svojimi volivci; vrednost izvršenih del sega v milijone, in to delo so opravili skoro brez vsakih sredstev. Kako žalostno pa je po tistih naših vaseh, kjer krajevni odbori »spijo«, kjer ni zborov volivcev. Ena izmed osnovnih pravic državljanov pa je, da vedo, kaj dela njihov predstavnik v krajevnem odboru, v občinskem ljudskem odboru, v okrajnem ljudskem odboru, v raznih svetih, kaj je z njihovim ljudskim poslancem, da ga ni med nje? Kaj kmalu bodo doživeli, da bodo volivci začeli iskati svoje nedelavne odbornike in predstavnike ter jih bodo klicali na odgovornost, da poročajo o svojem delu. Kadar se bo to začelo dogajati, bomo lahko rekli: zdaj pa ljudstvo resnično jemlje oblast v svoje roke.
Dragi volivci, ali nam more biti vseeno, kako se trošijo družbena sredstva, ki jih vsi skupaj ustvarjamo s svojim delom? V letošnjem letu znašajo občinski in okrajni proračun 700 milijonov (OKO približno 250 milijonov, občine 450 milijonov), okrajni in občinski skladi pa približno tudi toliko, kar znese skupno 1400 milijonov dinarjev. To so ogromna sredstva, ki jih razdeljujejo samo naši ljudje v oblastvenih organih. S takimi sredstvi upravljajo naše gospodarske organizacije in razne ustanove! Vsa ta dejstva nas postavljajo pred velikansko odgovornost, ki se je ne more in ne sme nihče izogniti. Naš okraj še ni dovoli razvit, zato moramo paziti na vsak najmanjši znesek, da ga vložimo tja, kjer bo dal najprej in največjo korist. Najprej pa je treba videti celotne potrebe, to so tiste, ki bodo koristile najprej in velikemu številu ljudi. Ena izmed teh potreb so naše vode, ki jih ie treba napraviti pokorne naši volji. Nadalje ie treba povečati produkcijo v poljedelstvu, živinoreji, sadjarstvu in vinogradništvu, v naših podjetjih razvijati social, obrt, utrditi kmetijske zadruge, skrbeti za stanovanja, zidati šole, skrbeti za zdravje ljudi, za kar bodo občine samo letos plačale okoli 100 milijonov, izboljšati promet in ceste. Vse to in še nešteto drugih nalog je pred nami. Vsaka občina ima zopet svoje potrebe, ima jih pa tudi vsaka posamezna vas. Toda vse te naloge, — velike in male — so usmerjene v to, da bi se izboljšalo življenje našemu delovnemu človeku. Vsi pa vemo. da bomo to dosegli z večjo produktivnostjo našega dela. z večimi in boljšimi izdelki in pridelki, ne pa z večjimi plačami ob enaki produkciji.
Lepa je naša socialistična domovina, lepo je naše Pomurje. Lepo je živeti v Jugoslaviji, najlepše pa v Pomurju, človeku, ki mu je tu tekla zibelka ali pa je tu pognal korenike. Ne izmikajmo se klicu domovine, sodelujmo, da jo bomo izgradili za slehernega našega delovnega človeka in jo takšno vedno bolj cenili in ljubili. Ob prazniku njenega rojstva pa ji s polno socialistično zavestjo vzkliknimo:
Naj živi 29. november!
Naj živi ljudska oblast!
Naj živi predsednik naše republike, tov. Tito!
Fr. Rogl
Iz govora predsednika Tita:
Z vso voljo in odločnostjo za mir v svetu
POMEN BEOGRAJSKE IN MOSKOVSKE DEKLARACIJE
Kar se nas tiče, smo prišli precej daleč v odnosih s Sovjetsko zvezo. Izboljšali smo odnose in sklenili vrsto gospodarskih aranžmajev, zelo koristnih za nas, pod zelo ugodnimi pogoji itd., sprejeti sta tudi dve deklaraciji, ena v Beogradu in druga v Moskvi.
Obe deklaraciji bi morali v resnici imeti pomen ne samo za naše medsebojne odnose, ampak tudi za odnose med  vsemi socialističnimi državami.
Toda na žalost ju niso tako razumeli. Tako so menili: »Dobro, ker so Jugoslovani tako trmasti, bomo spoštovali in izvajali deklaraciji, toda obe se drugih ne tičejo. Kajti tam je vendarle drugačen položaj kot v Jugoslaviji.
Jugoslavija je organizirana in disciplinirana država. Jugoslovani so pokazali svojo vrednost, ker jim je tudi v najtežjih časih uspelo, da so se obdržali in niso dovolili, da bi prišlo do obnovitve kapitalističnega sistema itd. To pomeni, da so oni nekaj drugega, kot vi v vzhod-
nih državah, kjer smo vas mi pripeljali na oblast. To pa je napačno, kajti prav tisti elementi, ki so leta 1948. izzvali takšen odpor Jugoslavije, živijo tudi v teh vzhodnih državah, na Poljskem, Madžarskem in drugje, ponekod več, ponekod manj.
Ko smo v Moskvi sestavljali deklaracijo o naših partijskih odnosih, v glavnem o odnosih med Zvezo komunistov Jugoslavije in Komunistično partijo Sovjetske zveze, je šlo to malo teže. Tu se nismo mogli popolnoma zediniti, toda vendarle je bila sprejeta deklaracija, ki je po našem mnenju namenjena širšemu krogu poleg Jugoslavije in Sovjetske zveze. Mi smo opozarjali, da obstajajo težnje, ki so prej izzvale tako močan odpor v
Jugoslaviji, v vseh državah in da lahko pridejo nekega dne do izraza v nekaterih drugih državah in bo to tedaj mnogo teže popraviti.
Nezaupanje v notranje revolucionarne sile
Vi veste, da je bil Hruščev tu na oddihu. Ob tej priložnosti smo se pogovarjali tukaj, v Beogradu pa še mnogo več. Ker smo bili jaz in tovariša Rankovič ter Pucar povabljeni na Krim, smo odšli tja in nadaljevali razgovore. Videli smo, da bo šla glede drugih držav stvar zelo težko, ker imajo sovjetski voditelji glede drugih držav drugačno stališče, ker je pri njih obstajalo določeno napačno in defektno gledanje na odnose s tistimi državami, s Poljsko, Madžarsko in drugimi.
Toda mi tega nismo jemali tako tragično, ker smo videli, da to ni stališče vsega sovjetskega vodstva, ampak samo dela, ki je to svoje stališče do določene stopnje vsilil drugemu delu.
Videli smo, da je bilo to stališče vsiljeno od tistih ljudi, ki so v precejšnji meri stali in še danes stojijo na stalinskih pozicijah, da pa so še vedno možnosti, da bodo v vodstvu Sovjetske zveze s pomočio notranje revolucije zmagali tisti elementi, ki so za močnejši in hitrejši razvoj v smeri demokratizacije, za opustitev vseh stalinskih metod in za ustvarjanje novih odnosov med socialističnimi državami in da bo razvoj v tej smeri šel tudi v zunanji politiki.
Iz določenih znakov, pa tudi iz razgovorov smo videli, da ti elementi niso slabi, da so močni, da je ta notranji proces razvoja v progresivni smeri, v smeri opuščanja stalinskih metod moten tudi s strani nekaterih zahodnih držav, ki se s svojo propagando in nenehnim ponavljanjem potrebe po »osvoboditvi« teh držav vmešavajo v notranje zadeve teh držav in ovirajo hitrejši razvoj ter izboljšanje odnosov med temi državami. Kajti Sovjetska zveza meni glede na to, da je vmešavanje v notranje zadeve zavzelo razmeroma širok obseg v propagandi po radiu, pošiljanju materiala z baloni itd., da bi moglo priti do neugodnih posledic, če bi popolnoma zapustili,, te države in jim dali — denimo — status, ki ga ima Jugoslavija. Bojijo se, da bi lahko v tem primeru prišlo v teh državah do zmage reakcionarnih sil. Z drugimi besedami to pomeni, da nimajo dovolj zaupanja v notranje revolucionarne sile teh držav. Po mojem mnenju je to napačno in korenina vseh kasnejših napak leži v nezadostnem zaupanju v socialistične sile teh narodov.
USODNE NAPAKE
Ko je prišlo do poznanjskega primera, saj ga poznate, se je pri sovjetskih ljudeh naenkrat spremenilo stališče do nas. Začeli so postajati hladnejši. Menili so, da smo tega krivi mi Jugoslovani. Da, mi
smo krivi zato, ker živimo na svetu, zato, ker smo takšni, kakršni smo, ker smo ustvarili takšno Jugoslavijo, kakršna je, ker Jugoslavija deluje tudi izven naše države. Tudi če mi tega ne bi hoteli, naša država deluje, in to pozitivno in koristno.
Po zaslugi dejstva, da je na Poljskem kljub vsemu preganjanju in stalinskim metodam uničevanja kadrov vseeno ostalo jedro na čelu z Gomulko, jedro, ki je na VIII. plenumu znalo vzeti z vso močjo stvari v svoje roke, da je moglo udariti pečat novemu kurzu, to je kurzu demokratizacije, polne neodvisnosti pa tudi dobrih odnosov s Sovjetsko zvezo, da se je odločno uprlo vme-
šavanju v svoje notranje zadeve, po zaslugi tega dejstva na Poljskem niso mogle priti do izraza reakcionarne sile, ki vsekakor obstajajo in ki so upale, da bodo v spopadu med komunisti prišle na površino.
Po zaslugi zrelega premišljevanja in odnosa sovjetskih voditeljev, ki so se pravočasno nehali vmešavati, so se na Poljskem stvari v precejšnji meri stabilizirale za sedaj in sc razmeroma dobro razvijajo.
Za mirno sožitje med narodi: predsednik Tito in predsednik Republike Indonezije — Sukarno.
V VODSTVIH NEKATERIH KP ŠE VEDNO STALINSKI ELEMENTI
Ne morem reči, da je pozitivni razvoj na Poljskem, ki je precej podoben našemu, naletel na kakšno veselje v drugih državah »socialističnega tabora«. Ne, kritizirajo ga, in to bolj na skrivaj ter med seboj, v neki meri pa tudi javno. Pri teh državah Poljska ni dobila niti toliko podpore, kolikor je je dobila pri sovjetskih voditeljih, ki so pristali na poljsko stališče. Pri teh raznih vodilnih ljudeh v nekaterih državah »socialističnega tabora«, pa tudi v nekaterih komunističnih partijah na Zahodu, politika ni naletela na razumevanje zato, ker sedijo tam še vedno stalinistični elementi.
Če v Franciji tisti žalostni profesor zgodovine, komunist, predava in govori, da je Jugoslavija potuhnjeni agent imperializma, če v tej partiji sedijo ljudje, ki v tako tragičnem in težkem času odkrito nastopajo s tako težko obtožbo pred sto in sto ljudmi, ali je to lahko jamstvo, da se bo stvar socializma pravilno razvijala v bodočnosti? Ne more! Za takšne izpade tako neodgovornih in dekadentnih elementov so krivi voditelji te partije. Ali n. pr, če takšen žalostni marksist, kot je Enver Hodža, ki zna samo izgovoriti marksizem-leninizem, naprej pa niti besede, piše članek o Jugoslaviji, ne da bi jo omenjal, ter udriha po Jugoslaviji in Poljski v članku, v katerem odločno obsoja težnje k specifični poti in razvoju glede na specifične pogoje ter nastopa celo proti tistemu, kar so Hruščev in drugi sovjetski voditelji priznali — da obstajajo specifične poti v socializem. Takšen tip se ne predrzne samo klevetati in napadati Jugoslavije in še nekaterih drugih velikih socialističnih držav, ampak tudi tolče po samih sovjetskih voditeljih. Takšni stalinistični elementi mislijo, da bodo našli v Sovjetski zvezi ljudi stalinskega kova, ki jim bodo dali podporo, da se bodo obdržali na grbi svojega naroda. To je, tovariši, usodno.
0 dogodkih na Madžarskem
Ko smo bili v Moskvi, se razume, da je bilo govora o Poljski, o Madžarski ali o drugih državah. Mi smo rekli, da Rakosijev režim in sam Rakosi nimajo nobenih pogojev, da bi vodili madžarsko državo in jo pripeljali do notranje enotnosti, ampak da lahko nasprotno pripeljejo samo do zelo težkih posledic.
Na žalost nam sovjetski tovariši niso verjeli. Rekli so, da je Rakosi star revolucionar, da je pošten itd. Točno je, da je star, toda to ni dovolj. Ne bi mogel trditi, da je pošten. Kolikor ga poznam, zlasti po Rajkovem procesu in vseh drugih stvareh. Za mene so to najbolj nepošteni ljudje na svetu.
Sovjetski tovariši so rekli, da je pameten, da mu bo uspelo in da ne vedo na koga drugega bi se lahko naslonili v tej državi.
Prav zato, ker je naša politika, tako državna kakor tudi partijska, proti vmešavanju v notranje zadeve drugih, in da se ne bi ponovno sprli s sovjetskimi tovariši, se nismo dovolj zavzeli pri sovjetskih voditeljih, da hi odstranili takšno ekipo, kot sta Rakosi in Gero.
Ko sem šel v Moskvo, je bilo veliko presenečenje, ker nisem potoval skozi Madžarsko. Prav zaradi Rakosija nisem hotel iti skozi Madžarsko. Rekel sem, da ne bi šel skozi Madžarsko, pa če bi bilo potovanje tudi trikrat bliže. Ko se je v tej državi začelo kazati vedno močnejše nezadovoljstvo v vrstah samih komunistov in ko so zahtevali, naj Rakosi gre, so sovjetski krogi videli, da tako ne gre naprej in so se strinjali s tem, da se ga odstrani.
Toda napravili so napako, ker niso dovolili, da se odstrani tudi Gero in drugi Rakosijevi pristaši, ki so se že kompromitirali pri ljudstvu. Za Rakosijev odhod so postavili kot obvezen pogoj to, da ostane Gero. To je bilo napačno, ker se Gero v ničemer ni razlikoval od Rakosija. Vodil je isto politiko in je bil prav tako kriv kot Rakosi.
GERÖ JE BIL KRIV
Kaj smo mogli mi, tovariši? Videli smo, da stvari ne gredo dobro. Ko smo bili na Krimu, se je tam »slučajno« znašel Gerö in mi smo ga »slučajno« srečali. Pogovarjali smo se z njim. Gerö je obsojal prejšnjo politiko in deinl, da je bilo napačno, da so klevetali Jugoslavijo, z eno besedo, posipal se je s pepelom in prosil, da bi vzpostavili dobre odnose, obljubljajoč, da bo vse
prejšnje napake popravil in da se staro ne bo več vrnilo.
Hoteli smo pokazati, da nismo maščevalni, da nismo ozkosrčni, ter smo pristali na razgovore z Herojem in delegacijo partije madžarskih delavcev, ki bo prišla v Jugoslavijo. Hoteli smo vzpostaviti odnose s partijo madžarskih delavcev, ker smo upali, da bomo tako, s tem da ne izoliramo madžarske partije, laže vplivali na pravilen notranji razvoj.
Toda stvari so šle že preveč daleč. česar pa nismo vedeli, in prihod Geröja v Jugoslavijo in naša skupna deklaracija nista mogla več pomagati. Ljudje na Madžarskem so
bili absolutno proti stalinističnim elementom, ki so bili še na vladi, in so zahtevali njihov odhod ter prehod na pot demokratizacije.
Ko se je madžarska delegacija z Geröjem na čelu vrnila v svojo državo, je Gero v težkem položaju snet pokazal svoj prejšnji obraz. Imenoval je tiste stotisoče manifestantov, ki so bili tedaj še manifestanti, tolpa in užalil skoraj vse ljudstvo. Pomislite, kolikšna je bila njegova slepota in kakšen voditelj je bil to! V tako kritičnem momentu, ko vse vre in ko je vse ljudstvo nezadovoljno, se on upa to ljudstvo imenovati tolpa in vendar je bilo med njimi veliko število, morda pa celo večina komunistov in mladine. To je bilo dovolj, da se je sod smodnika vnel In eksplodiral. Prišlo je do spopada.
Škodljivost prve sovjetske intervencije
Ne gre sedaj za to, da bi preiskovali, kdo je prvi ustrelil. Armado je poklicat Gerö. Usodna napaka je bila, poklicati sovjetsko armado v času, ko so še trajale manifestacije. Poklicati armado neke druge države, da bi dajala lekcijo narodu, pa četudi je bilo kakšno streljanje, je velika napaka. To je še bolj razjarilo ljudstvo in tako je prišlo do spontanega upora, v katerem so se znašli komunisti tudi proti svoji volji skupaj z raznimi reakcionarnimi elementi. Reakcionarni elementi so se v upor vmešali in ga izkoristili za sebe.
Kaj nam ni dovolj hortyjevcev? Kdo bi jih bil prevzgojal? Kaj naj bi jih bil prevzgojil Rakosi? Vsi vemo, da je imel Horty precej velike fašistične sile na Madžarskem, »strele«, »križarje«, razne druge reakcionarne elemente, pristaše Ferenca Nagyja itd. Z eno besedo, tam je veliko število ljudi, ki niso samo proti Rakosiju, ampak sploh socializmu. In to se je vse vmešalo.
Reakcionarne sile si niso upale prej dvigniti glave, ne glede na vse pozive od zunaj na upor, ne glede na pomoč, ki so jo dobivale iz tujine, niti niso imele moči in poguma, da bi vstale, vse dokler so mislile, da je partija enotna. Brž ko so videle, da se je partija razcepila in da je ogromen del partijskega članstva vstal proti Rakosijevi kliki in ostankom preteklosti, so se takoj vmešale.
Reakcionarne sile so zelo hitro, čez dan ali dva, pokazale svoj obraz. In zato, ker v splošnem ljudskem revoltu proti vsemu tistemu, kor se je delalo v preteklosti, tedanje Vodstvo ni pokazalo želje, da bi odstranilo elemente, ki so revoltirali madžarsko ljudstvo in da bi šlo po zares madžarski poti razvoja socializma z vsemi njegovimi notranjimi specifičnostmi, so stvari hitro krenile po drugi poti in reakcija je začela vedno bolj prevladovati.
Obstajala je nevarnost tretje svetovne vojne
Upravičeni revolt proti kliki se je spremenil v vstajo vsega ljudstva proti socializmu in proti Sovjetski zvezi. In komunisti, ki so bili v vrstah upornikov, so se hočeš nočeš na koncu znašli v borbi ne za socializem, ampak za vrnitev starega, takoj, ko je reakcija vzeta stvari v svoje roke. V tem položaju so se znašli proti svoji volji.
Ali je bilo mogoče to preprečiti? Kaže, da je bilo že prepozno. Če bi bila vlada Nagyja bolj energična, če ne bi omahovala sedaj tako, sedaj drugače, če bi bila odločno nastopila proti anarhiji in ubijanju komunistov s strani reakcionarnih elementov, če bi bila dala odločen odpor reakciji itd., bi morda stvari šle po pravilni poti in morda sploh ne bi bilo prišlo do intervencije sovjetske armade.
Kaj pa je storil Nagy? Pozval je ljudstvo k orožju proti sovjetski armadi in apeliral na zahodne države, naj se vmešajo.
Na Zahodu so intervencijo zelo izkoristili. Izkoristili so jo imperia-listi, ki so komaj čakali, da bi napadli Egipt. Napadli so ga prav v obdobju madžarske tragedije, v upanju, da bo Sovjetska zveza zaposlena in ne bo mogla intervenirati proti agresiji. Na Madžarskem je tako prišlo do ponovne borbe. Sovjetske čete so bile okrepljene. Nagy je zbežal in postavili so novo vlado. Lahko vam rečem, tovariši, da ljudi v novi vladi poznam in da predstavljajo po mojem mnenju tisto, kar je na Madžarskem najbolj pošteno. Trpeli so pod Rakosijem, bili so v zaporih in so zares za nov razvoj. Že sam program, ki ga je objavil Kadar in ki ste ga vsi brali, to dokazuje. Toda sovjetska intervencija ves program slabi in
vlada je v zelo težkem položaju.
Postavlja se sedaj vprašanje, ali je bila sovjetska intervencija potrebna? Prva intervencija ni bila potrebna. Prva intervencija, ki je prišla na poziv Geröja, je bila absolutno napačna. Druga napaka je bila v tem, da odgovorni ljudje, namesto, da bi čakali na drugo intervencijo, niso takoj storili tistega, kar so storili kasneje, ko je prišlo do druge sovjetske intervencije — to je ustanovili novo vlado in objavili deklaracijo.
Če bi bili prej ustanovili novo vlado in objavili takšno deklaracijo, bi se verjetno delavski in komunistični elementi ločili od reakcionarnih elementov in bi bilo laže priti iz kritičnega položaja.
Preden preidem na drugo intervencijo sovjetskih čet moram reči, da je položaj na Madžarskem zavzel takšen obseg — in vi ste o tem mnogo tudi brali — da je bilo jasno videti, da bo prišlo do strahovitega pokola, do strahovite državljanske vojne, v kateri bi bil lahko socializem popolnoma pokopan in v kateri bi lahko prišlo do tretje svetovne vojne. Kajti vmešavanja z Zahoda in ponovnega prihoda horthyjevcev na oblast in stare reakcije sovjetska vlada ne bi mogla tolerirati.
TEROR IN POKOLI KOMUNISTOV
Kaj so počeli reakcionarni elementi? Že prej sem rekel, da so zelo zgodaj pokazali svoj pravi obraz. Jasno je bilo, da so dobivali tudi pri vrhu vedno večji vpliv, brž ko so ukazali, da se ne sme več uporabljati beseda »tovariš«, da so morajo snemati rdeče zvezde. To se je jasno videlo, brž ko komunist ni smel reči, da je komunist, ker jo
POMURSKI VESTNIK, 29. nov. 1956
2
Zakaj je prišlo
do druge sovjetske intervencije
bilo sicer po njem. a videlo se je tudi po tem, da so jih obešali. Če bi bil to samo en primer in če bi bili nekoga iz policije, kogar bi bili dobro poznali, obesili, bi bilo še mogoče reči, da je do tega prišlo zaradi spontanega revolta skupine ljudi. Toda to je bil splošen pokol. V Šopronju so obesili 20 komunistov. Lovili so ljudi po ulicah in jih ubijali, če so imeli rumene čevlje, zato, ker je rumene čevlje imela tudi policija. Vdirali so tudi v hiše in ubijali komuniste. Vse to je počela fašistična in reakcionarna tolpa.
Vlada Nagyja ni ničesar storila, da bi to preprečila. Stalno je jokala po radiu in moledovala za pomoč, namesto da bi se borila proti temu in na neki način pokazala voljo preprečiti pokol komunistov in naprednih ljudi. Namesto vsega tega je objavila tisti manifest oziroma deklaracijo, s katero se je odrekla varšavskemu paktu, proglasila
svojo nevtralnost itd., kot da bi bilo to najbolj važno, kot da bi njen izstop iz varšavskega pakta nekaj pomenil.
Mnogi ljudje postavljajo sedaj vprašanje, zakaj je prišlo do druge sovjetske intervencije? Jasno je, rekli smo in vedno bomo to govorili, da smo proti vmešavanju in uporabi tujih vojaških čet. Toda, kaj je manjše zlo? Kaos, državljanska vojna, kontrarevolucija in nova svetovna vojna ali intervencija sovjetskih čet, ki so bile tam? Prvo je katastrofa, drugo pa je napaka.
In razume, če bo to rešilo socializem na Madžarskem, tedaj bomo, tovariši, lahko rekli — čeprav smo proti vmešavanju — da je bila sovjetska intervencija potrebna. Toda. če bi oni ukrenili vse, kar bi bili morali, ne bi prišlo do nobene vojaške intervencije. Do te napake je prišlo zato, ker na žalost še vedno mislijo, da vojaška sila vse rešuje. Ne rešuje vsega.
Sovjetske čete se morajo umakniti takoj. ko bo nastal v državi mir
Samo poglejte, kako se golorok in slabo oborožen narod strašno upira, če ima cilj — osvoboditi se in biti neodvisen. Njega ne zanima več, kakšna bo ta neodvisnost, ali bo v državi obnovljena buržoazija in reakcionarni sistem, samo da bi bil nacionalno neodvisen.
To je prevzelo njegov razum. Razume se, da lahko sedaj rečem, da je tisto prvo najhuje, kar se je moglo zgoditi, to drugo — intervencija sovjetskih čet — pa je prav tako slabo, toda če pripelje do tega, da se bo ohranil socializem na Madžarskem. to je nadaljnja izgradnja socializma v tej državi in mir na svetu, potem bo to nekega dne postalo pozitivno, s tem da se morajo sovjetske čete obvezno umakniti tisti trenutek, ko se bo položaj v tej državi uredil in umiril.
Mi smo to sovjetskim tovarišem tudi povedali. Ničesar jim nismo tajili. Sovjetski tovariši so rekli, da bodo njihove čete tedaj tudi šle. Treba je vedeti, da je tudi Sovjetska zveza sedaj v težkem položaju. Sedaj jim je počilo pred očmi in vidijo, da se tu ne borijo samo horthyjevci, ampak tudi delavci iz tovarn in rudnikov, da se bori vse ljudstvo. Sovjetski vojaki gredo s težkim srcem in neradi. V tem je tragedija.
Strašen udarec
socializmu
— Naša tragedija je — vseh nas
—	je dejal dalje predsednik Tito, da je bil socializmu prizadet strašen udarec. Kompromitiran je. Toda. ali nismo mi, tovariši — se spominjate
—	pogostokrat govorili, da lahko takšne metode samo kompromitirajo socializem?
V zvezi s to tragedijo hočem reči eno stvar — da neodgovorni elementi v raznih komunističnih partijah, ki so se obdržali na oblasti s stalinskimi metodami, predstavljajo zelo slabo podporo Sovjetski zvezi, Če ji svetujejo, naj dela tako, kot oni mislijo. Menim, da so v vseh partijah tudi pošteni komunisti, ki vidijo mnogo dlje od raznih stalinovcev. Mnogo dlje vidijo, in če želijo, da bi se tam položaj popravil, pa ne tako kot na Madžarskem, ampak na miren, komunistični način, potem je treba skritizirati negativne stvari in prisluhniti glasu množic, glasu članstva partije in vsega ljudstva.
Zakaj če bodo ti preroki in svetovalci še naprej tako destruktivno ravnali in imeli za potrebno, da samo klevetajo našo državo, da še vedno mečejo blato nanjo, potem bo razumljivo socializem doživljal še težke čase. Jugoslavija stoji tako trdno na svojih nogah in je doslej zdržala že toliko udarcev, da je te klevete od zunaj ne bodo spravile z njene poti. Čeprav mi še nismo popolnoma zadovoljni z našim notranjim razvojem, trudili pa se bomo, da bodo ljudje čimbolj zadovoljni, bomo pa takšni kakršni smo in kakršni bomo še bolj vplivali, da ti preroki in svetovalci ne bodo doživeli uspeha s svojimi nameni, da bi ustavili proces, ki se je 1. 1948 začel v Jugoslaviji, sedaj pa se nadaljuje na Poljskem, njti se jim ne bo posrečilo, da bi ga porinili na stalinistične tire.
ČLOVEK JE PRVI!
Zatem je govoril, da so dogodki na Madžarskem izpodbodli razne tipe in elemente pri nas, ki bi radi v kalnem ribarili. Taki elementi so še, toda jaz pravim, da se bridko
motijo, je dejal predsednik Tito. Zakaj pri nas ni 800.000 članov — kot mi je dejal Gerö, da jih je v njihovi Partiji, na kar sem ga jaz nejtoliko dvomljivo pogledal — toda mi imamo nekaj čez 600.000 članov Partije, kadrovskih ljudi, ki so se prekalili v revoluciji in borbi in ki niso prišli v našo Partijo z raznimi stremuškimi in drugimi prizadevanji, temveč še kako prenašajo
na svojih ramenih breme izgradnje naše države. Ti bodo vedno znali o pravem času onemogočiti vsakogar, ki bi skušal rovariti v naši državi. Mi smo država, v kateri je Zveza komunistov z več kakor 600.000 člani in sedmimi milijoni članov Socialistične zveze delovnega ljudstva.
Teh sedem milijonov ljudi, to so zavestni graditelji socializma, imajo svoj program in vedo, h kakšnemu cilju gredo. Teh sedem milijonov ljudi lahko vedno pove svojo besedo, če vidijo, da tako ne more več naprej, če menijo, da ne moremo več vlagati toliko sredstev v kapitalno graditev, ali če je potrebno, v to ali ono. Razumljivo je, da se nima nihče pravice, niti jaz niti naše vodstvo, upirati takšni težnji naših narodov — to pomeni, da se naša država izgrajuje s tistim tempom, s katerim je danes mogoče iti. Vedeti morate, tovariši, ko se vsak dan ukvarjaš s temi vprašanji, ko samo gledaš in vidiš, da bi ta in ona tovarna, če bi bila dograjena, dala jutri takšne rezultate, da bi bilo takoj bolje; če gledaš na to, da bi bilo potrebno dodati samo še nekaj milijonov investicij, ki bi dale toliko in toliko več proizvodov, kadar gledaš samo te reči, potem po-maleni zbledi tisto drugo — naš človek. Gledaš samo tovarno, ne vidiš pa človeka.
— Govoreč o našem sedanjem položaju je predsednik Tito dejal, da imamo sicer še težave, vendar pa naš položaj ni tako težaven, kot bi ga hoteli nekateri prikazati. Kruha in hrane bo, je dejal. Pri nas je trg malo neorganiziran, ker ljudje posvečajo premalo pozornosti, da bi bil zadostno preskrbljen, čeprav imamo skoraj po vsej državi zelo ugodne pogoje za to.
Vloga Jugoslavije
v sedanjem položaja
Dalje je tov. Tito dejal, da je treba braniti današnjo Kadarjevo vlado in ji pomagati, če gledamo sedanji razvoj na Madžarskem iz perspektive — ali socializem ali kontrarevolucija. Dejal je tudi, da sovjetski tovariši nosijo odgovornost. da niso prej videli in popravili napak Rakosijeve vladavine, da niso prej omogočili prihoda tistih Hudi, v katere sta imela zaupanje delavski razred in vse ljudstvo, kajti ljudstvu ni mogoče vsiliti nekega voditelja. O položaju na Poljskem je dejal, da se je stabiliziral, čeprav ni najbolj trden. Opozoril je, da se bo treba skupaj s poljskimi tovariši boriti proti težnjam, ki se pojavljajo v raznih drugih partijah, bodisi v vzhodnih državah ali na zahodu. Dalje je dejal, da gre zdaj za to, ali bo zmagala nova smer. ki se je začela pravzaprav v Jugoslaviji in za katero je bilo doseženih precej elementov v sklepih XX. kongresa KP SZ ali pa stalinska smer. Jugoslavija se ne sme zapreti sama vase, je nadaljeval predsednik Tito, delovati mora v vseh smereh, toda ne z izpodkopavanjem teh držav od znotraj, da bi prišlo tam do negativnih izbruhov, ampak na idejnem področju s stiki in razgovori, da bo zmagal novi duh.
0 agresiji na Egipt
Zatem je govoril o agresiji na Egipt in o stikih z egiptovskim predsednikom Naserom. Dejal je, da je opozoril egiptovskega predsednika, da mora Egipt računati z imperialističnim vmešavanjem in da mu je svetoval, naj poskuša državo čimbolj gospodarsko in politično okrepiti. Zatem je predsednik Tito dal oceno anglo-francosko-izraelske agresije na Egipt. To je najbolj tipična agresija, je dejal, ki se v ničemer ne razlikuje od nekdanjih klasičnih agresij kolonialnih sil. Popolnoma ista je. Ljudje, ki so povzročili to agresijo, se danes po mojem mneniu kesajo, da se jim ni posrečila. Mislili so prvič, da bodo Egipt pokončali v nekaj dneh Naserja pa strmoglavili, in drugič, da je na svetu takšna psihoza, da se ljudje ne bodo vmešali, da jih OZN ne bo obsodila, ker bodo v njej dobili večino. Toda ušteli so se. Zgodilo se je narobe. Egipt ni propadel, čeprav je utrpel velike izgube, njegova armada se je dobro bojevala in intervencionistom se ni posrečilo zavzeti vsega prekopa, čeprav še naprej po malem streljajo. Egiptovsko ljudstvo ni strmoglavilo Naserja, kakor je Eden pričakoval. V Angliji so laburisti zelo ostro nastopili proti agresiji in vladni politiki. V Združenih narodih je ogromna večina obsodila to dejanje agresije in zdaj je v teku ustanavljanje mednarodne policije za Egipt, za katero smo tudi mi ponudili naš kontingent. Sami Egipčani so to
namreč prosili in verjetno bomo tudi mi poslali naš kontingent vojske.
Ali bodo Arabci priznali Izrael, je v marsičem odvisno od mirnih razgovorov in prepričevanj, od reševanja še nerešenih problemov, ki so po premirju nenehno viseli v zraku. Najbolj tragično je tukaj po mojem mnenju to, da so se francoski socialisti osramotili in spet pokazali, da so najzvestejši služabniki krogov, ki skušajo za vsako ceno obdržati stare, klasične oblike kolonializma. Nikoli več ne bodo spravili te pege z obraza.
FRANCOSKI SOCIALISTI SO SE OSRAMOTILI
In to nas, tovariši, sili k opreznosti. Zakaj izkazalo se je, da sta nosilca tako imenovane zahodne demokracije — Francija in Anglija — samo v besedah za mir, pravičnost in demokracijo, v resnici pa so to žarišča, ki lahko povzročijo skrajno reakcijo in agresivne podvige, če se pojavi priložnost. Prepričan sem, da se bo moralo nesrečno francosko ljudstvo nekega dne pokoriti prav zaradi takšne politike, ki jo vodijo francoski socialisti na čelu z Guy Molletom.
Ob koncu je predsednik Tito poudaril, da moramo bolj kot kdaj koli prej usmeriti vse naše sile k ohranitvi miru. Jugoslavija je zelo aktivna in pozitivno deluje v Združenih narodih. S svoje strani bomo storili vse, da bomo ohranili mir. Ogromna večina narodov ne želi vojne. Ce kdorkoli v svetu ceni mir, mislim, da so to naši narodi, ki si ga želijo, da bi si lahko mirno gradili boljše življenje, je poudaril predsednik Tito.
Pogumen
pogled v oči
V Egipta so vsi časniki z velikim poudarkom poročali o Titovem govora. Poleg obiska Daga Hammerskjölda je bil ta govor središče pozornosti Egipta. Ves zahodnonemški tisk je govor obširno povzel in opozoril na njegov mednarodni pomen. Tako tudi Poljska. Radijska postaja Budimpešta je dvakrat objavila govor in potem še večkrat odlomke govora. Ameriški časopisi so objavili govor na prvi strani. Britanski in francoski listi so prav tako poročali na vidnem mestu. Podobno v Atenah, Delhiju, v Italiji in drugod po svetu. Le Pravdi in TASS se je Tito zelo zameril zaradi svojega odkritega in pogumnega pogleda na mednarodne dogodke, ki jih v veliki meri zapletajo prav voditelji, predvsem v »vzhodnih demokratičnih dežel« pa tudi Sovjetske zveze.
Generalna skupščina
o Madžarski
Po pomirjenju na Bližnjem vzhodu je zopet v ospredju položaj na Madžarskem. Predloženih je bilo več resolucij in v nasprotujočih si mnenjih so izrekli naše mnenje tudi naši predstavniki. Naposled je bila sprejeta indijsko-ceylonsko-indonezijska resolucija, s katero terjajo od Madžarske, naj dovoli opazovalcem Združenih narodov dostop na madžarsko ozemlje. Za to resolucijo je glasovalo 57 delegacij, proti pa 8. deset delegacij pa se ni odločilo.
Kmalu potem so potrdili tudi resolucijo Kube s 53 glasovi večine. To je resolucija, ki zahteva, naj prenehajo z deportiranjem Madžarov v Sovjetsko zvezo, ter resolucijo, ki priporoča glavnemu tajniku in komisarju za begunce, naj nadaljujeta s pomočjo madžarskim beguncem, od vlad in nevladnih organizacij pa terja, naj store vse, da bi se begunci spet vrnili v domovino.
V nadaljnji razpravi so še govorili predstavniki Avstralije, Španije, Italije, Grčije in drugi. Razpra-
va je polna besed in mnenj, toda kot kaže, domneve, kot je domneva o deportiranju Madžarov v Sovjetsko zvezo, niso dokumentirane z nobenimi uradnimi podatki, kljub temu da nekateri predstavniki v OZN trdijo, da razpolagajo z verodostojnimi informacijami.
Toda sredi razprave o Madžarski se je spet usmerila pozornost na Bližnji vzhod. Sirijski predstavnik je namreč obvestil Generalno skupščino »o množični koncentraciji izraelskih čet na razmejitveni črti med Izraelom na eni ter Jordanijo in Sirijo na drugi strani«. Po teh obvestilih sodelujejo tamkaj tudi francoske in angleške čete.
Ali se za tem zopet skriva kakšna zahrbtnost?
Po izjavi izraelskega predstavnika v tem forumu ne moremo ničesar presoditi. On demantira. Madžarski predstavnik pa, kot je bilo pričakovati, nasprotuje vsem resolucijam, razen one, ki omenja razgovor z glavnim tajnikom OZN.
70različnih vprašanj sveta na enajstem rednem zasedanju OZN
Desetina vznemirljivih dni izrednega zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov se nadaljuje v enajstem zasedanju, ki obsega repertoar iz okrog 70 različnih vprašanj in je predvideno, da bo trajalo vse do druge polovice februarja prihodnjega leta. S polno pravico trdimo, da svetovna javnost ni nikdar s takšnim zanimanjem spremljala delo zasedanja tega največjega svetovnega parlamenta, kot je bilo to o zadnjih dneh. Na Organizacijo združenih narodov še nikdar ni bilo uprtih toliko oči z vročimi željami, naj se naredi čim hitrejši in odločnejši ukrep, tako da bi bila agresija na nezaščiteno deželo učinkovito zaustavljena. Z veliko pozornostjo bo svet spremljal tudi to redno zasedanje, ki ima. poleg niza nerešenih problemov, nalogo do konca razjasniti anglo-francosko-izraelsko agresijo in da na področju Bližnjega vzhoda orne mir.
Avtoriteta Združenih narodov je v sedanjem odločilnem trenutku odvisna od tega, na kakšen način bo organizacija Združenih narodov rešila akutno krizo na Bližnjem vzhodu. Bilo bi fatalno, če bi se ta organizacija izkazala nesposobno za reševanje takšne naloge, prepuščajoč usodo miru o tem delu sveta konferencam treh, štirih ali petih velikih sil.
Generalna skupščina se bo soočila z nizom drugih problemov, ki se prenašajo z enega zasedanja na drugo zasedanje že deset let. Sedanji dogodki v Egiptu in a Madžarskem so trenutno odrinili eno izmed zelo važnih vprašanj, kot je razorožitev. Precej plodno delo Komisije za razorožitev je privedlo o prejšnjem letu že tako daleč, da je mogoče računati s tem, da bodo na tem zasedanju doseženi minimalni sporazumi. Ce se bo še nadalje vztrajalo na tem rali vse ali nič, torej: ali splošen sporazum za ose kategorije razorožitve ali nič, potem bo to vprašanje, ki je odločilno za vzhod iz mnogih zamrsenih situacij, ponovno dozivelo prelozitev za leto dni.
Čeprav se je Generalni komite na pobudo ameriške delegacije že izrekel proti vprašanju članstva LR Kitajske v Združenih narodnih na dnevni red zasedanja, je vendarle pričakovati, da bo na plenarnih sejali prišlo do ponovne odločnejše zahteve mnogih dežel, naj se prekine z absurdnim anahromizmom — da je o Združenih narodih zastopana Lang Kaj Kekova vlada namesto vlade LR Kitajske. Odlaganje reševanja kitajskega predstavništva predstavlja stalen vir nasprotstev in sporov okrog vprašanj, ki zanimajo Daljni vzhod. Do kakšnega nesmisla je prišlo okrog tega problema, najlepse ilustrira primer razgovora o razorožitvi, ko se ob opredeljevanju vojnih učinkov poedinih velikih dežel redno jemlje v poštev tudi LR Kitajska. Odgovornost za vztrajno ignoriranje te dežele pada predvsem na ameriško vlado. Univerzalen značaj Združenih narodov bi bil gotovo dosežen, če bi bilo na pravičen način rešeno vprašanje kitajskega predstavništva o tej organizaciji.
Razen ostalih zanimivih vprašanj moramo zabeležiti tudi vprašanje odvisnih področij, ki so pod kolonijalno upravo. Posebno pozornost bo
povzročila diskusija o Alžiru, Irijanu (Zahodna Nova Gvineja), britanskem in francoskem Togolandu, Cipru, Somaliji in Tanganjiki. Na preteklem zasedanju je delegacija Francije demonstrativno zapustila Združene narode zaradi tega, ker je bil na dnevnem redu problem Alžira. Tudi sedanja francoska vlada ni naklonjena tem diskusijam, ki jih označuje, kot so to delale tudi prejšnje vlade, kot akt vmešavanja v notranje zadeve Francije.
Enajsto zasedanje bo znova pregledalo problem osnovanja posebnega fonda Združenih narodov za finansiranje ekonomskega razvoja premalo razvitih dežel. Okrog 50 dežel je že dalo svoje privoljenje za osnovanje fonda, katerega obstoj bi v znatni meri ublažil izvore mnogih nasprotij, ki se v svetli rojevajo ravno zaradi velike razlike v razvitosti poedinih dežel. Izhod diskusije o tein vprašanju je popolnoma odvisen od stališč velikih sil, brez katerih bi bilo iluzorno ustvarjati takšen fond. Realiziranju te zamisli nasprotuje s pogojem, ki zahteva predhodni splošni sporazum o razorožitvi. Slično stališče imajo tudi ZDA, a Sovjetska zveza, ki sicer podpira to zamisel, se še ni odločila za to, v kakšni meri je pripravljena finančno podpreti specialni fond. Pričakovati je mogoče, da bo tudi tokrat usmerjen trud večine članic Združenih narodov o pridobivanje velikih sil za ostvaritev te zamisli, ki je nastala iz stvarnosti celega kompleksa politično-ekonomskih problemov sveta.
Letošnje redno zasedanje Generalne skupščine se bo verjetno moralo soočiti tudi z vztrajnimi poskusi nekaterih držav, naj se izvrši revizija Združenih narodov. Takšne zahteve prihajajo od tistih držav in krogov v svetu, ki so očividno nezadovoljni z močno krepitvijo idej neodvisnosti in svobode, ki so v kratkem času v povojnih letih ustvarile niz osvobojenih dežel in s tem vedno bolj prizadevajo interese kolonijalnih sil. Po zamisli teh krogov je potrebno predvsem doseči ukinitev takoimenovane pravice veta velikih sil v Varnostnem svetu. Toda, prav v sedanjem mednarodnem položaju je ta pravica često onemogočila mnoga samovoljna in sebična reševanja poedinih vprašanj. Nek list na Zapadu je te dni pisal, da je potrebno z revizijo Listine onemogočiti velikemu številu malih dežel možnost, da s svojimi glasovi »onemogočijo velike sile v njihovih pravičnih zahtevah«. Ni mogoče dovoliti, da Saudska Arabija razpolaga v Združenih narodih z istimi pravicami kot Francija, ker igra Francija svetovno vlogo.« Tako je pisal ta list.
Čeprav vsa določila Listine Združenih narodov ne odgovarjajo v polni meri sedanjim razmeram in odnosom v svetu, toda možno je, da bi njena revizija lahko vnesla nove nemire in nove nevarnosti v mednarodni položaj. Zaradi tega je spoštovanje obvez z Listino Združenih narodov imperativ vsake dežele, ki iskreno želi mir in miroljubno mednarodno sodelovanje. Listina je dovolj široka, da se s spoštovanjem njenega duha in besede lahko zgradi mir in sigurnost v vsem svetu.
(Po Sedmi sili)
POMURSKI VESTNIK, 29. nov. 1956
3
400 km po Pomurju
Ne spremlja me reč šum avtomobilskega motorja, ne umirjeno pripovedovanje šoferja o pokrajini in krajih. Mimo so živahni pogovori s predsedniki občin, Socialistične »veze, delavskih svetov ... Mimo so srečanja z delavci in kmeti, s katerimi se nismo utegnili pomeniti. Za nami je 400 kilometrov poti po Pomurju in vsega dvajset ur, namenjenih za spoznavanje izkušenj novih občin v tem enem letu vživljanja v življenje.
»Čudi me, da se noben novinar še nikjer ni razpisal o teh naših občinskih proračunih,« nam je povedal predsednik občine Ljutomer, še preden smo ga utegnili karkoli vprašati.
»Družbeni plani občin so bili izdelani na okraju, ker so novim občinam manjkali podatki in zato marsikatere številke niso držale,« smo slišali od predsednika občine Gornja Radgona.
»Čuden je včasih odnos okraja do občin,« je dejal tajnik občine Lendava. »V vsakem dopisu nam postavljajo roke, včasih nemogoče roke. Saj občine niso mladoletniki, ki jim je potreben varuh.«
»Ni kaj dobrega pri nas za pisati,« je odklanjal razgovor direktor vinogradniškega posestva v Radgoni, »smo pred tem, da bomo dobivali šestdesetodstotne plače. Bila je toča in tudi tisto posestvo iz zemljiškega maksimuma pri Vidmu.«
»Mnogo malih parcel sestavlja posestvo v Šalovcih in mnogo investicij zahteva,« so pojasnjevali v Petrovcih, tudi o posestvu iz zemljiškega maksimuma.
»Zakaj sme imeti posrednik velike dobičke?« se vprašuje pri Gradu tajnik občine. »Menimo, da bi les lahko predelovala naša žaga. dohodek bi ostajal v naši že itak siromašni občini ... Toda les odvaža Trgovsko podjetje Agromerkur, ker je zadruga le komisionar.«
In zopet v Petrovcih: »Zadruge so pač še vedno mimo smotrov, ki bi jim morale slediti. Pri nas je zadruga zgradila upravno poslopje za občino samo zaradi tega, ker je nastal spor med Šalovci in Petrovci zaradi sedeža občine. Zdaj ima s tem poslopjem zgubo, dvakratno zgubo zato, ker so sredstva napačno uporabljena.«
in daje stotine milijonov din sredstev za iskanje in črpanje nafte. Ne moremo drug drugemu odrekati zaslug.
O Nafti smo že mnogo govorili in mnogo slišali in še bomo govorili — najprej o naftovodu, potem zopet o milijonih in novih načrtih ...
Namen je bil dober:
Ob Prazniku republike posredovati bralcem Pomurskega vestnika nekaj podob iz življenja naših občin — komun, saj so le-te prav o zadnjih dneh stopile o drugo leto svojega obstoja. Storili smo, kolikor se je pač dalo storiti v dveh dnevih naših obiskov oseh desetih občin v Pomurju — 400 kilometrov, z bežnimi srečanji, razgovori s predstavniki ljudske oblasti, političnih vodstev, z ljudmi iz kolektivov, zadrug, organizacij. Vaši presoji, dragi bralci, pa prepuščamo naše delo: hoteli smo dobro, vi pa povejte, če smo uspeli kar najbolj posrečeno in verno zapisali ose, kar ste nam povedali v razgovorih z nami.
Uredništvo
ln končno: Vsepovsod težnja po večji samostojnosti na vseh delovnih področjih
V Murski Soboti pa drugače. V tem mestu je bila prva skupna seja občinskega odbora Socialistične zveze in občinskega ljudskega odbora. O takšni seji še nismo slišali v Pomurju; o tem, da bi Socialistična zveza dala politično oceno delovanju občinskega ljudskega odbora. Tokrat je bilo tako. Mišljenje je bi-
lo izraženo v številnih predlogih občinskemu ljudskemu odboru. V glavnem: več povezave odbornikov
z volivci, večje sodelovanje z okrajnim ljudskim odborom, ob volitvah naj bo več žena in mladine med kandidati, sodelovanje med člani svetov in odborniki naj bo vešje. v vseh primerih upoštevati določila statuta občinskega ljudskega odbora.
. . . Krajevni odbori naj bodo
bolj odločujoči v delu občinskega ljudskega odbora, zbore volivcev ne zanemarjati, kajti doslej so bili ti
zbori slabo pripravljeni, predvsem na podeželju in zato nezanimivi. Poživi jih seveda predvsem razprava o problemih domačega okraja. Toda važno, zelo važno je sodelovanje komunistov in članov Socialistične zveze ...
Takšne seje v vseh občinah? Politična organizacija mora imeti samostojno stališče in določen odnos do organov ljudske oblasti.
To in še marsikaj smo slišali in zabeležili. Tudi negodovanje v cankovski in lendavski zadrugi nad počasnim, skoraj brezbrižnim odnosom projektivnega biroja. Ali je prezaposlen, da ni naročenih načrtov tudi po eno leto k naročniku? Ali...
Najvažnejša pa je osnovna misel vsega, kar so nam tovariši izrazili s temi ali drugačnimi besedami: težnja po samostojnem in odgovornem, zato tildi doslednem reševanju gospodarskih problemov, ki so osnova za urejevanje kulturnih in drugih družbenih problemov te pokrajine, zaznamovane s sezonskim delavstvom, ki moti družine in našo ožjo družbeno skupnost.
Viktor Širec
Videm ob Ščavnici
Prvo mnenje: Težave s proračunom
Tovariš Pušenjak je gospodarstvenik, morda predvsem gospodarstvenik tudi kot predsednik občine Ljutomer. Sam je nameraval nekaj napisati o proračunih občinskih ljudskih odborov, zdijo se mu nesprejemljivi. Kvote proračunov so nepreklicno določene, cene pa so se dvignile, na primer za zdravljenje. Samo zaradi tega bodo izdatki presedli dohodke, bolnišnica ima velik dobiček, ki so ga v veliki meri nakopičile občine v svojo škodo. Proračunska sredstva ne dosezaio potreb, kar se občutno pozna v šolstvu, kjer je predvideno na primer za dopolnitev in popravilo inventarja neke šole le 2000 dinarjev, za potne stroške pa 1000 din. Za vzdrževanje, čiščenje in zavarovanje ljutomerske šole je določenih 114 tisoč dinarjev, samo za popravilo ostrešja, ki se utegne pod snegom zrušiti, pa je potrebnih vsaj 300.000 dinarjev. Šole seveda niso primerno zavarovane, zato ob primeru požara utrpi škodo ljudski odbor. Občina ima razen tega lastnih dohodkov 3,349.000, ki zvišujejo kvoto proračuna, toda to gre v proračunsko rezervo in ta rezerva je nedotakljiva, dokler zvezni Izvršni svet ne določi njene uporabe. Tako bo občina stopila v novo leto z dolgom, z neplačanimi računi in ...
Posestva iz zemljiškega sklada terjajo veliko sredstev od družbe. Potrebne so investicije. Hlevi za živino, ki je zdaj pri privatnikih, poljedelske stroje in še mnogo tega. Takšno posestvo pri Vidmu, priključeno vinogradniškemu posestvu Radgona, je matičnemu posestvu v breme zato, ker je zemlja na poplavnem področju, ker je poljedelsko-živinorejsko posestvo in ne vinogradniško in zato ker je najslabša zemlja, kakršno so pač z zakonom prizadeti kmetje odstopili. Investicijskih sredstev pa ni mogoče dobiti v te namene.
Toda to ni samo problem Pomurja, temveč tudi ptujskega in mariborskega okraja. »Menda je bilo premalo priprav za organizacijo posestev pred sprejetjem zakona o zemljiškem skladu,« je mnenje nekaterih. Bilo pa je takrat marsikaj v našem kmetijstvu drugače in še nedognano.
Drobci iz kmetijstva
in zaključek z mlinarjem
Za nami so serpentine in gozdnati griči Goričke, pokrajine Prekmurja, ravnine ob Muri in svojevrstni razgledi po Slovenskih goricah. Gre za persoektivni načrt v kmetijstvu. V Radgoni so se že začeli ukvarjati z njim. »Ne bomo čakali dolgo, dokler ne bo to urejeno v zveznem merilu.« pravi predsednik občine. Tudi melioracije ni mogoče prezreti — ne v Ščavniški dolini, ne v Apaški kotlini, ne v ravnini ob Muri na obeh bregovih. Vod-
ne skupnosti, ki že obstojajo, niso učinkovite, a v Apaški kotlini in v prleški ravnini ob Muri Vodne skupnosti še ni. Gre vendar za milijonske vrednosti v našem pomurskem gospodarjenju v kmetijstvu. Letno za nekaj sto milijonov pridelka, ki ga požirata voda in močvirje.
In zopet besede predsednika občine v Radgoni: »Vinogradniško posestvo Kapela trdi, da gospodarjenje na ta način, kakršen je že za vinogradniška posestva, ne bo šlo več, ker morajo prodajati mošt ali nezrelo vino po izredno nizkih cenah zaradi odvisnosti od grosistov.«
Krediti in kreditiranje in nove kleti in zagotavljanje izvirne kakovosti vin, ustvarjanje dohodkov sebi in svojemu okolišu, vplivanje na gibanje cen in gospodarski položaj pokrajine. In poleg tega želja:
»Dveletni kredit za en pridelek.«
Nekje na Goričkem pa je mlinar, ki melje že dve leti brez zaslužka. Občini dela zgubo in je še vedno pripravljen delati zastonj. Nekoč pa je bil že plačan za goljufan je z zaporom. V drugi vasi je pred leti ocenjeval vrednost osnovnih sredstev mlina — lesni trgovec. V tretji vasi pa so plačevali socialno zavarovanje in amortizacijo pol leta, kljub temu, da obrtno podjetje ni zaposljevalo delavcev. Vse to v obrtnih podjetjih po občinah. Problem, ki je od nekoč zanemarjen. Problem zasebnega obrtništva pod naslovom »socialistično«.
Povejmo: Ne le težave-
TUDI USPEHI SO NAŠI!
Vmes je še pot skozi Filovce in kraj filovskih goric, mimo naftnih vrtalnih stolpov in vrtin. Naše navdušenje in naša skrb in včasih tudi zaskrbljenost. Včasih tudi ogorče-nie prizadevnih strokovnjakov, brez katerih Nafta ne more naprej. Vsak vrtalni stolp me spominja na nekaj iz preteklosti. Na stavke Geološkega zavoda iz Ljubljane: »Ali je uspešno vrtanje v Filovcih uspeh Geološkega zavoda ali tujcev ali še koga drugega? Za uspeli vrtin je pač prvenstvene važnosti pravilna lokacija, seveda tudi izvedba vrtine. Pri izvedbi lokacije beograjska in nemška raziskovalna skupina nista sodelovali. Zakaj pripisovati uspehe domačih ljudi tujcem? In vendar je dopisnik od Nafte poročal nekoč v tem smislu. Marsikdo je s premislekom sprejel to vest.«
Toda vsi ti uspehi so naši skupni uspehi. Uspehi skupnosti, ki je dala
Popravljajo cesto Dragotinci — Rožički vrh. Popolnoma jo želijo urediti prihodnje leto, vendar bodo morali to prej storiti na območju radgonske občine. Tako bodo po najkrajši cesti povezani z okrajnim središčem. Največ stroškov in težav imajo z gramozom, ki ga morajo voziti zelo daleč od Mure.
Videmski poskusni električni center — notranjost električne krušne peči.
Vlado Kreft, predsednik ObLO Videm ob Ščavnici
Velik napredek v miselnosti prebivalcev
Videmska občina je izrazito kmetijska in bo taka tudi ostala. Kmetijstvo je v občini glavna gospodarska panoga; z njim se preživlja 90 odst. prebivalcev, ostali pa z obrtjo in gradbeništvom. Industrijskega podjetja nimamo v občini. Tudi v prihodnosti se to stanje ne bo bistveno spremenilo. V občini ni posebnih pogojev za industrijo ali večje obrate, razen obratov za predelavo kmetijskih pridelkov. To je upoštevano tudi v vseh dosedanjih načrtih za razvoj gospodarstva v občini.
Zaradi visoke talne vode in zamočvirjenosti niso polja v dolini primerna za pridelovanje žita, zato se ukvarjajo predvsem z živinorejo, v višjih legah pa tudi s sadjarstvom in vinogradništvom. Hkrati je treba osuševati prevlažna zemljišča v dolini Ščavnice in njenih pritokov. Potrebne študije so v glavnem že pripravljene. V perspektivnem načrtu predvidevamo regulacijo Ščavnice in pritokov; za ta pomembna dela je potrebna daljša časovna doba. Prvo poskusno osuševanje so že pričeli na manjšem zemljišču.
Mnogo si nadejamo od elektrifikacije in mehanizacije v kmetijstvu. Temelji so že postavljeni s poskusnim elektrifikacijskim središčem. Čeprav je to središče šele v razvoju. nam vendarle obeta velik napredek, saj postaja osnova za predelovalno industrijo v naši občini. Pri pospeševanju kmetijstva pa bo imelo važno vlogo tudi kmetijsko gospodarstvo, ki naj bi s svojimi uspehi bilo vzor zasebnim kmetovalcem.
Velik napredek pa je zaznaven tudi v miselnosti prebivalcev; odraža se v kulturnem, političnem in gospodarskem delovanju. S sodelovanjem vseh občanov pa bo moči solidno uresničevati velike perspektivne načrte za razvoj in napredek kmetijstva.
NEKAJ KORAKOV PO ŠČAVNIŠKI METROPOLI
Videni ni samo naravno središče Ščavniške doline in ostalega kmetijskega zaledja, marveč tudi kraj, v katerega se vedno bolj steka napredek po električni žici. Poskusno elektrifikacijsko središče!
Stopimo torej v korak z gosti, ki jih tudi v teh mežikavih jesenskih dneh ne manjka pri Vidmu, od kamna do kamna tega na dokaj trdnih temeljih zasnovanega napredka.
Ko bomo ogledovali krušno peč. nam bodo povedali, da jo grejejo z nočnim električnim tokom, ki je cenejši od dnevnega. V štirih izmenah lahko spečejo v peči okrog 150 kilogramov kruha. Pri večjem obratovanju jo morajo dodatno ogrevati tudi podnevi. 300 prebivalcev lahko dobi vsak dan sveži kruh iz
električne peči, ki ne potrebuje nobene druge kurjave; v njej pa tudi ni pepela, ne prahu... A koliko dragocenega časa je prihranjenega gospodinjam!?
Septembra je začela obratovati tudi sadna sušilnica v prizidku zadružnega doma. V enem dnevu lahko v njej posušijo okrog 700 kg presnega sadja — seveda z zrakom, ki ga segreva to s pomočjo električnih grelcev. Zrak poganjajo venti-
latorji, da enakomerno kroži ob lesenih policah, na katerih je zloženo sadje. Temperaturo in hitrost kroženja zraka tudi regulirajo. V sušilnici lahko sušijo tudi česen, čebulo, korenje in drugo povrtnino, zdravilna zelišča.
—	Kako pa kaj s »proizvodnjo« v sadni sušilnici? — smo pobarali strokovnjaka, ki se razume na električne »novotarije«.
—	Sušimo skoraj noč in dan — je sledil odgovor. Posamezniki so sicer napovedali sušilnici kratko življenje, češ da bodo lahko sušili sadje samo nekaj tednov v letu, toda povpraševanje po suhem sadju na trgu je tolikšno, da za zdaj ni nobene bojazni. Kmetijska zadruga je že dobila več naročil, a glavni odjemalec suhega sadja je Slovenija-sadje v Ljubljani. Zato se je zadruga sedaj založila z večjo količino presnega sadja, ki ga bodo posušili do konca leta.
IN NAČRTI ZA PRIHODNOST... ?
Bodoči načrti pa so tile: dograditi skladišče za presno in suho sadje, na vozičkih razvrstiti police bolj gosto, da bodo lahko več nasušili. nabaviti strojčke za rezanje kuhljev, da ne bodo pri tem opravilu potrebovali toliko rok ...
Kdor pa si ogleda poskusno elek-
trifikacijsko središče, ne more mimo vaške kopalnice, ki jo že urejajo in bo imela kad in več prh. Lahko si zamislimo, kako ugodno bo to za kmečke ljudi, ko se bodo po napornem delu, oznojeni in zamazani, lahko tudi pošteno okopali.
Tudi prostor za pralnico urejajo. Potrebujejo samo še stroje za pranie in sušenie perila, toda zaenkrat ni sredstev. Podjetni Videmčani pa se bodo prav gotovo kmalu dokopali tudi do njih. zlasti še zato, ker imajo mnogo prijateljev (namreč onih od elektrike), ki so jim vneto pomagali postaviti na noge elektrifikacijsko središče, a sedaj pa skrbno spreminjajo njegovo funkcioniranje in nasvetujejo ...
Videm naj bi postal prava slovenska Dodeželska prestolnica elektrike. Glavni zadružni zvezi v Ljubljani je predlagano, naj bi tudi gmotno podpirala nadaljnji razvoj elektrifikacijskega središča ... Izpopolniti ga bo potrebno z novimi električnimi aparati, urediti univerzalno šolsko delavnico, v kateri bi navduševali mladino za strojno službo ...
To pa je samo bežen zapis o videmskih dosežkih in načrtih.
TELEGRAMI...
Pri Janini so začeli izsuševati prvo poskusno polje, ki je sicer izven poplavnega območja, vendar pa zelo zamočvirjeno. Poskusno polje meri 7 hektarjev in ga bodo izsušili s krtnimi drenažami in odprtimi jarki. Delo bodo opravili kmetovalci s pomočjo strokovnjakov.
Osemenjevalno središče so začeli pred kratkim graditi pri Vidmu. Stavba bo enonadstropna in bo veljala okrog 3,5 milijona din. Les za ostrešje so prispevali brezplačno domači lastniki gozdov. Poleg osemenjevalnega središča bodo pozneje uredili še veterinarsko ambulanto. Prihodnje leto pa nameravajo odpreti osemenjevalni postaji tudi v Bučkovcih in Ivanjcih.
Gomila in Grabšinci bosta zadnja kraja v videmski občini, ki bosta v kratkem dobila elektriko. Tako bo elektrificirana vsa občina, čeprav ob osvoboditvi ni imel elektrike prav nobeden kraj.
V Bučkovcih bodo prihodnje leto odprli ambulanto. V njej bo enkrat tedensko ordiniral videmski zdravnik.
70-letnico velikega slavja pod imenom »beseda«, ki je bilo z zborovanjem leta 1867. na nekem travniku, bodo proslavljali v Bučkovcih.
Pevski zbor so ustanovili pri Vidmu. Nekoč so ga že imeli, pa se je razšel zaradi odhoda pevovodje. Sedaj, ko so dobili pevovodjo, ima ustanovljeni mešani zbor vsa pogoje za uspešno delovanje.
Za poskusno pridelovanje semen (predvsem travnih) so se odločili v videmski kmetijski zadrugi. Semena bodo pridelovali zasebni kmetovalci-zadružniki po navodilih kmetijskih strokovnjakov.
POMURSKI VESTNIK, 29. nov. 1956
4
Nič več ne bomo odlašali
Perspektivni načrt za razvoj kmetijstva
v radgonski občini
Tudi v kmetijstvu ne bomo prišli daleč brez načrtnega dela in ukrepanja. Predvidevanja o »generalnem« perspektivnem načrtu za razvoj kmetijstva v naši republiki se vlečejo že nekaj let sem (sestava realnega načrta sicer ni prav nič lahka naloga), zato so se v radgonski občini odločili, da morajo priti čimprej do lastnega perspektivnega načrta, po katerem bodo v prihodnosti zasnovali svoja prizadevanja v kmetijstvu. Pozneje, ko bo sprejet republiški perspektivni načrt, jim bo dosti laže; potrebno mu bo samo prilagoditi lokalnega, morda kaj spremeniti ali dodati. Občinski perspektivni načrt za razvoj kmetijstva bo pravzaprav skupek daljnoročnih prizadevanj kmetijskih zadrug, podkrepljen in utemeljen s strokovno-znanstvenimi dognanji, ki bodo pozneje služila kot nekako vodilo pri uveljavljanju raznoterih ukrepov v kmetijstvu. Ta načrt naj bi bil tudi sestavni del regionalnega načrta za Pomurje, zato nameravajo pri načrtovanju angažirati tudi Društvo kmet. inženirjev in tehnikov Slovenije in pokrajinske strokovnjake. Z zbiranjem raznih potrebnih podatkov in dokumentacij so že pričeli.
Problem, ki gre tudi v soseščino
V Apaški kotlini je kmetijstvo po zadnji vojni zelo nazadovalo, vzrok je predvsem v nenavezanosti kolonistov na dodeljeno jim zemljo in njihova stalna preseljevanja. Sedaj pa so se kolonisti že dokaj ustalili in očitno težijo za napredkom v kmetijstvu. Apače postajajo ved-
no važnejše gospodarsko središče vse doline. Kmetijsko posestvo v Črncih lahko z vzornim gospodarjenjem blagodejno vpliva na svojo okolico. V perspektivnem načrtu bo treba predvsem določiti, katere kulture v Apaški kotlini najbolje uspe-
vajo, dalje melioracijska in podobna dela, ki bodo ugodno vplivala na izboljšanje zemlje, preprečitev elementarnih nezgod itd.
Največja zaostalost v kmetijstvu pa je v Ščavniški dolini. Najakutnejši problem je vsekakor: regulacija Ščavnice in pritokov, melioracijska dela. To na je že medobčinski problem (Radgona, Ljutomer, Videm). Najprej bodo morali začeti aktivno gibati Ljutomerčani. Vodna skupnost za to področje še ni doslej opravičila svojega obstoja, čeprav bi sicer imela poslov čez glavo. Vodno skupnost pa bo kazalo ustanoviti tudi za obmurski predel Radgona — Hrast je-Mota, kjer je prav tako potreben sistem jarkov za odtok, voda, potrebna so manjša regulacijska dela itd.
DVOJE NAJ VEČJIH POSESTEV: V RADGONI IN ČRNCIH
V radgonski občini imajo troje večjih kmetijskih gospodarstev: v Radgoni in na Kapeli vinogradniško, V Črncih pa kmet. posestvo. Na posestvih se pretežno ukvarjajo z vinogradništvom. Po vojni so obnovili dokaj vinogradov, sicer pa tudi prednjačijo pri obdelavi zemlje pred zasebnimi vinogradniki. Akcije proti sadnim in trsnim škodljivcem so bile letos dosledno uresničene, saj so v občini poškropili več kot 80 odst. sadnega drevja. Kljub temu pa še imajo posameznike, ki prepuščajo svoje sadovnjake goli usodi.
Spričo pomanjkanja kletnih prostorov so posestva sedaj večkrat primorana prodajati mošt namesto izšolanega vina, dasiravno bi bilo drugo veliko boj umestno, tako v
gospodarskem kakor tudi v propagandnem pogledu: izšolana vina imajo dosti boljšo ceno in tudi dostojno reprezentirajo pridelovalni okoliš. S temi potrebami, ki so ekonomsko opravičene, bo potrebno vskladiti tudi kreditno politiko v vi-
nogradništvu. Namenski krediti naj bi bili dveletni, s čimer bi se izognili finančnim težavam, ki so dosedaj često ovirale posestva in jih silile k temu, da so morala prodajati mošt ali neizšolana vina. Na apaškem posestvu nameravajo zgraditi moderno klet za vino. S takimi na-
črti se ukvarjajo tudi na radgonskem vinogradniškem posestvu, kajti njihovi dosedanji prostori so pretesni, da bi lahko temeljito izšolali vse pridelano vino.
Gospodarski in politični problem:
Zemlja splošnega ljudskega premoženja
Tako o radgonsko - videmskem okolišu. Na vinogradniškem posestvu so nam povedali, da je izredno težko obvladati teren; posestvo ima svoja delovišča tudi v 20 in še več km oddaljenem Vidmu. Bučkovcih in Žihlavi. Delovišča so brez večjih gospodarskih poslopij, potrebnih strojev in orodja, brez zadostnega števila živine in seveda tudi — hlevskega gnoja. Razen tega je videmski okoliš pretežno	poljedelsko - živinorejski.
medtem ko je osnovna dejavnost
radgonskega posestva vinogradništvo. Parcele so zelo raztresene, majhne in tudi kakovostno slabe, kar zelo podražuje pridelovalne stroške. Pa tudi delavsko upravljanje je močno
okrnjeno v tem smislu, da bi lahko njegovi organi dovolj temeljito obvladali vso problematiko obsežnega posestva. Težko je namreč zahtevati od vinogradniškega delavca v Radgoni. da bo poznal razmere na taka oddaljenem delovišču kot je bučkovsko in tudi odločal o gospodarskih stvareh, ki se nanašajo na to delovišče. Podobno lahko trdimo tudi za bučkovskega delavca v odnosu da razmer v radgonskem kotu.
Tako na kmetijskem posestvu o Šalovcih. Zelo raztresene parcele. Slaba zemlja. Malo živine in malo gnoja. Slabi pridelki. Novi strnjeni sadovnjaki še ne dajejo, čeprav veliko zahtevajo. Velika oddaljenost med posameznimi parcelami. Lahko si predstavljamo, kakšni pridelovalni stroški so, če morajo na primer voziti gnoj iz Šalovec na njive v Hodoš.
Na Murskem polju ni mnogo bolj še. Raztresenost parcel na razmeroma obsežnem območju močno krni rentabilnost tamkajšnjega posestva. Potrebni so večji gospodarski objekti. Pri taki raztresenosti parcel ne pridejo do svoje popolne veljave niti traktorji in drugi kmetijski stroji. Njihova storilnost je zmanjšana, hkrati pa tudi rentabilnost.
Problemu bo potrebno resno pogledati v oči. saj ima na podeželju tudi gospodarske in politične posledice. Večkrat je zemlja spričo navedenih okoliščin bolj slabo obdelana. Najhujše pa je to, da je tudi kamen spotike, zlasti še pri tistih, ki so morali nekaj zemlje prodati državi po zakonu o zemljiškem maksimumu ali pa po zakonu o odpravi viničarskih razmerij. Večkrat pride celo do škodoželjnih namigov »uzaljencev«, češ »zemljo so nam vzeli, zdaj pa jo poglejte, kako je obdelana«.
Pri Vidmu se zavzemajo za ustanovitev samostojnega kmetijskega gospodarstva, ki pa ne bo zmoglo svojega poslanstva brez investicijskih sredstev. Potrebna so mu večja gospodarska poslopja in živina, kajti 80 odst. vse zenu je so njive, travniki in pašniki, živine pa je premalo za razpoložljivo krmo in potrebe po hlevskem gnoju. Ustanovitvi samostojnega posestva pri Vidmu so naklonjeni tudi v Radgoni. S podobnimi problemi se srečujejo v Šalovcih: ali investirati znatna sredstva v gospodarske objekte in živino (zidali bi predvsem v Hodošu), ali pa posestvo razpustiti in parcele odstopiti v upravljanje območnim kmetijskim zadrugam (slednjo varianto sprejemajo z dokajšnjo negotovostjo glede pripravljenosti zadružnih vodstev: sprejeti zemljo). Mnogo bi se dalo doseči tudi z ustrezno arondacijo (zaokroževanjem) parcel na podlagi prostovoljnih dogovorov s prizadetimi kmetovalci in upravami posestev. Na mursko-soboškem posestvu so v tem pogledu dosegli že kar zadovoljive uspehe.
Odkupljena ali drugače zasežena zemlja, ki je sedaj splošno ljudsko premoženje, bi morala biti ekonomska osnova za krepitev socialističnogospodarskih odnosov na podeželju. Zato je družbena odgovornost za pravilno upravljanje in obdelovanje te zemlje toliko večja. Vsekakor pa bodo morali biti delovni kolektivi, ki s tem premoženjem upravljajo, deležni večje gmotne in moralne pomoči, predvsem v tem, da bodo dobili v roke tudi potrebna sredstva za načrtnejše in boljše gospodarjenje.
Kdorkoli pride v Radgono, prijetno prizna: prikupen in vabljiv kraj.
 problem slatinskega Boračeva- podjetja v Radencih
Slatinsko podjetje v Radencih je bilo potrebno po osvoboditvi obnoviti in to od vrelcev do komunalnih naprav, ki so za tak zdraviliški kraj potrebne. Z obnovo se je večala od leta do leta tudi proizvodnja, ki pa še vedno zaostaja za potrebami.
Poseben problem slatinskega podjetja pa predstavlja skladišče v Boračevi. To je stara stavba, ki zda-leka ni primerna za slatinsko skladišče. Zidovje je slabo in nevarnost je, da se lepega dne, posebno sedaj v zimskem času, poruši. Prostorov, kjer je vskladiščena slatina, ni mogoče ogrevati zato slatina v zimskih mesecih pogostokrat zmrzne, kar vpliva na njeno kakovost. Pa tudi vskladiščevan je gre bolj slabo od rok. saj je bilo prejšnjo zimo pre-
cej primerov, da so morali delavci k zdravniku zaradi pozebljenih prstov itd. Tudi ti izdatki za zdravljenje nas opozarjajo, da bo treba v Boračevi zgraditi novo, sodobno skladišče.
Na občini v Radgoni so zaradi teh problemov precej zaskrbljeni.
Radence, kot letoviški kraj, bodo pričeli urejati po enotnem načrtu, ki ga pripravlja projektivni biro v Mariboru. Seveda ne bo smelo ostati skladišče slatine v Boračevi izven načrtov za obnovo in modernizacijo vsega slatinskega podjetja.
Predsednik Ob LO Radgona BRANKO ZADRAVEC:
»Pri določanju in sprejemanju občinskih družbenih načrtov so imele občine letos še premalo izkušenj in lastnih ekonomskih pokazateljev, zato je prišlo v večji meri do izraza predvidevanje okraja, zato so občinski ljudski odbori v večjih težavah kot smo predvidevali. Menim, da bo prihodnje leto boljše.«
Med večje kraje v radgonski občini sodi tudi središče Apaške kotline — Apače.
Stoodstotna udeležba na občnem zboru
sindikalne podružnice slatinskega podjetja v Radencih
Slatinsko podjetje v Radencih ima zelo močno sindikalno podružnico, saj šteje v glavni sezoni okrog 380 članov. V soboto je imela podružnica občni zbor, katerega so se udeležili domala vsi člani, tako da je bila prostorna dvorana zdraviliške kavarne celo pretesna. Poleg običajnih poročil smo slišali na občnem zboru tudi referat o delu samoupravnih organov socialnega zavarovanja in politično predavanje. Sekretar ZK in ljudski poslanec Zlato Pavlica je tolmačil sedanje politične dogodke v svetu, tajnik okrajnega sindikalnega sveta tov. Rapl pa je govoril o pomanjkljivostih pri delu in o bodočih nalogah podružnice. Podružnica bo morala posvetiti večjo skrb utrjevanju delavske zavesti in strokovno-političnemu izobraževanju.
Podjetje ni povsem izpolnilo proizvodnega plana za prvo polletje. Temu so bili krivi objektivni razlogi: pomanjkanje embalaže in električne energije. Zato so v drugem polletju uvedli nadurno delo. Tako so letni plan dosegli že septembra. Lahko pa bi ga še presegli, če bi imeli v času največjega povpraševanja na razpolago dovolj prevoznih sredstev. Tudi finančnega plana niso dosegli v taki meri, kot je bilo planirano, to pa zaradi prehoda industrijskega podjetja v gostinsko podjetje, ki se kot tako ni izkazalo rentabilno.
Kolektiv podjetja bo v bodoče skrbel za izobrazbo svojih članov in v ta namen organiziral razne strokovne in politične tečaje. Usposobil si bo stalni gostinski, s štipendiranjem pa si zagotovil dobro usposobljen administrativni kader. Politično delo bodo poživeli z raznimi predavanji in političnimi seminarji. Na občnem zboru je bilo med drugim govora tudi o tem, da delavci premalo aktivno sodelujejo v delavskoprosvetnem društvu Svoboda in v
Partizanu. Med delavskim svetom in kolektivom mora biti večja in bolj živa povezava.	Ika.
Misel ljudi pri Gradu: Tudi promet lahko vpliva na utrditev komune
Graška komuna je v prometnih ozirih najbolj odtrgana od okrajnega središča in od ostalih krajev Slovenije. Edini avtobus, ki povezuje Grad z Mursko Soboto, pri prebivalcih graške občine ni ne vem kako priljubljen in to iz čisto razumljivih razlogov: potniki nikoli ne vedo ali bodo prišli pravočasno v Mursko Soboto na vlak. Največji problem pri tem so ceste. Sicer je mogoče s sredstvi občinskega cestnega sklada sčasoma izboljšati vse ceste, toda tudi to je premalo, če pa gledajo avtobusna podjetja predvsem na to, da je avtobusna proga finančno rentabilna. Premalo pa gledajo pri tem na to, da so prometne zveze lahko tudi družbeno rentabilne. Slabe prometne prilike se odražajo pri samem uveljavljanju komune. Domačini obiskujejo v M. Soboti ekonomsko srednjo šolo. Po končanem šolanju pa največ zaradi odtrganosti Grada od ostalih krajev Slovenije nočejo priti v službo v domači kraj, kar ima negativne posledice za samo občino in njen razvoj, saj primanjkuje tudi graški občini dober strokovni kader.
SVETI
SE DOBRO UVELJAVLJAJO
Posamezni sveti se kar dobro uveljavljajo. Doslej še ni občinski ljudski odbor na svojih sejali zavrnil niti enega predloga in sklepa kateregakoli sveta, kar kaže na precejšnjo resnost in politično zrelost članov svetov. Najboljši sveti so: svet za
gospodarstvo, svet za šolstvo in svet za zdravstvo.
Kakor graška občina gospodarsko ni najbolje razvita, ima svet za gospodarstvo dovolj dela. Kot osnovni problem v zvezi s krepitvijo domače komune, postavlja svet za gospodarstvo predvsem vprašanje izkoriščanja gozdov, ki predstavljajo v občini glavni vir dohodkov. Pri Gradu je žaga, ki pa ne more priti na zeleno vejo. In to predvsem zaradi tega ne, ker odkupujejo kmetijske zadruge ves les in ga prodajajo murskosoboškem Agromerkurju. Prav zaradi tega primanjkuje žagi dela, ki bi obrat tudi finančno krepilo. Na ta problem navezujejo pri Gradu tudi vprašanje sezonstva. Če bi delala domača žaga s tako zmogljivostjo, da bi predelala ves les, bi lahko zaposlila znatno večje število delavcev. To trditev opravičujejo pri Gradu tako: Zakaj bi vozili les v druge kraje z vsemi odpadki, kar podražuje izdelke! Morda bi bilo vredno o tem problemu razmisliti.
Problem sezonstva se pojavlja tudi drugače. Društveno življenje v poletnih mesecih skoraj popolnoma zamre in le od novembra do zgodnje pomladi, ko so doma vsi sezonci, so društva kolikor toliko dejavna. Seveda pa pogrešajo vsa društva tudi pomoč političnih organizacij v občini.
V ZADRUGAH VLADA MRTVILO
Kmetijske zadruge se še vedno preveč odražajo zgolj v trgovskem smislu. Pospeševalni odseki ne morejo zaživeti. V nekaterih zadrugah odbori sploh nimajo sej. Glavni problem je v tem, da zadrugam primanjkujejo dobri upravniki. Ker za-
druge premalo skrbijo za delo pospeševalnih odsekov, ne vidijo tudi ljudje v svoji kmetijski zadrugi nič drugega kot trgovino.
Tako navezujejo v graški občini del problemov predvsem na slabe prometne zveze, ki tako posredno vplivajo tudi na politično in gospodarsko krepitev občine.
POMURSKI VESTNIK, 29. nov. 1956
5
Primer iz soboške občine:
Socialistična zveza je ocenila
enoletno delo ljudskega odbora
Kadar govorimo o občinskem ljudskem odboru Murska Sobota, navadno ne mislimo na 40 ljudskih odbornikov. temveč na pisarne in uslužbence, na tajnika in predsednika. Med ljudskimi odborniki te občine najdemo precej starejših ljudi in le enega mladinca, te tri žene. Ob tem se je vredno zamisliti! Na petnajstih sejah je bilo vedno več glasov v diskusiji, tudi nekaj lokalistič-nili teženj, tudi drugačnih nesporazumov med vasjo in mestom. Včasih se ljudski odborniki ukvarjajo vse preveč z drobnimi problemi in s tem posegajo v pristojnosti svetov, včasih so razpravljali o problemih tega ali onega Sveta brez navzočnosti predsednika Sveta, ki naj zagovarja pred odborom poedina stališča ...
V trinajstih Svetih občinskega ljudskega odbora Murska Sobota so le 4 delavci med 91 člani Svetov in kar 55 uslužbencev. Tudi ob tem se je vredno zamisliti. In ob tem, da je bil Svet za finance in občo upravo trikrat sklican in nobenkrat sklepčen. Menda je tudi tukaj, kot povsod drugod, najbolj zaposlen Svet za gospodarstvo. Toda ta Svet. kljub veliki pozornosti do dela socialističnih podjetij, niti ljudski odbor, še vedno nista popolnoma seznanjena z delovno problematiko v podjetjih in tako ni mogoče dosledno ukrepati proti nepravilnostim, ki o podjetjih so ali nastajajo.
Svet za komunalno dejavnost ima pestro snov za proučevanje in sklepanje, tudi zasedal in razpravljati je često, toda mimo volivcev, ki bi na svojih zborih lahko marsikaj predlagali. In tudi Svet za stanovanjska vprašanja se ni oddolžil svoji vlogi. Morda je vseskozi iskal le vsebino svojemu delu in se je zato v ukrepanju omejeval le na potrjevanje vrstnega reda za delitev stanovanj ...
A stanovanjsko vprašanje je tako pisano — včasih tudi pretresljivo in sega še preko uporabe stanovanjskega sklada za zidanje novih stavb...
Vsi Sveti so o marsičem zanimivem razpravljali, o marsičem, kar zanima tudi ali predvsem volivca. Tako tudi večna tema Sveta za urbanizem. Koliko let se nekje razpravlja o tem; leta in leta, toda volivci ne vedo skoraj nič o mišljenjih, sklepih, namerah. Skoda! Volivci vedo marsikaj pametnega povedati tudi o tem. Mogoče bi o tem razpravljali najprej v klubu odbornikov. O vsem tem namreč. Gotovo bi se zedinili? o marsičem, kar ni mogoče združevati s problemi sej odbora. Toda seje kluba odbornikov so bile doslej sklicevane po sejah občinskega ljudskega odbora. Seveda je to učinkovalo tako, kot če bi zahtevali od delavca, naj v enem dnevu opravi dva delovna dneva. A klub bi naj razbremenjeval odbornike v delu na sejali ljudskega odbora.
In zakaj je bila udeležba na zborih volivcev slaba? Menda še še vsi naši organi občinskih ljudskih odborov ne zavedajo dovolj tega, da naši državljani po določilih ustavnega zakona opravljajo na zborih volivcev neposredno oblast. Še vedno velja ugotovitev. da je pri sklicevanju zborov volivcev največkrat kršen zakon s tem. da se ne sklicujejo v zakonitih rokih, čeprav je dovolj snovi za obravnavo. Posledica tega je, da ljudje, ki jim socializem ni pri srcu, začno vladati pritožbe na občinski ljudski odbor zaradi nezakonito sklicanega zbora volivcev. Včasih zbori volivcev niso bili niti sklepčni. To pa je posledica premale aktivnosti osnovnih organizacij Socialistične zveze in tudi odbornikov. O družbenem planu skoraj ni bilo diskusij na zborih vo-
livcev. Torej ne more biti čudno, če državljani sorazmerno slabo razumejo vlogo družbenega plana in njegovo vsebino. In še to: O družbenem planu je bilo govora na zborih volivcev po njegovem sprejetju. Morda je vmes tudi bojazen pred tem,
kako uspešno voditi zbore volivcev, predvsem velja to za odbornike, ki niso dovolj seznanjeni z odloki, pa tudi z ostalimi aktualnimi vprašanji.
Morda bi bilo v vsem delu občinskega ljudskega. odbora Murska Sobota veliko več uspeha, če bi bil upravni aparat za izvrševanje svojih nalog bolj sposoben. Skoda, da bivše občine niso mislile na štipendiranje. To se jim zdaj maščuje. Manjka predvsem ljudi z višjo izobrazbo. In če se nekateri uslužbenci tudi sami ne udeležijo zbora volivcev? Ne vedo. kako včasih slabo postopajo s strankami.
V tem tonu je pote Kal razgovor in poročilo občinskega odbora Socialistične zveze na skupni seji občinskega ljudskega odbora in občinskega odbora Socialistične zveze. To je bila seja na kateri je občinski odbor Socialistične zveze politično ocenil enoletno delo občinskega ljudskega odbora Murska Sobota. Ta seja je bila tem bolj plodna zato, ker je bila prva te vrste v Pomurju.
V. S.
Beseda predsednika delavskega sveta Panonije tov. Karla Frumena:
Naš kolektiv je dober in pošten
Naš kolektiv ni na takšni stopnji politične zavesti, kot bi bilo morda mogoče pričakovati in kot se morda zahteva, toda po izpolnitvi plana je prvi v Pomurju. Tudi storilnost se pri nas znatno povečuje. Tega ne ugotavljam papirnato, temveč po delu in izdelavi, kar sledim vsak dan na naših delovnih mestih. Otroške banjice, na primer, izdelujemo enkrat hitreje kot pred tremi leti, brez izboljšanja mehanizacije, ki pravzaprav ni mogoča. K temu je največ pripomoglo povečanje storilnosti, kar je izraz prizadevanja vsega kolektiva. Vse to pomeni, da je kolektiv dober in da ima najboljše namene v odnosu in odgovornosti do naše skupnosti, kar samo potrjuje ugotovitev, da nekaj posameznikov ne pomeni hotenja in volje vsega kolektiva. Prav to, da smo takšne posameznike med nami našli, pa je za nas, ves kolektiv Panonije zelo neprijetno, čeprav smo izrekli svoje odločno mišljenje o njih.
Drugo, kar bi rad povedal, pa je to, da bi mi lahko še povečali storilnost za dvajset odstotkov, če bi imeli večje prostore, če bi nam ob-
čina pomagala s prepotrebnim delom zemljišča, ki ga rabimo za razširitev podjetja. In naposled nekaj o strokovnih izpitih. Ne vem ali komisija more oceniti delo nekega delavca po izdelku, ki ji ga predloži in morda to niti ni njegov izdelek, bolje od strokovnjakov v podjetju, ki vsak dan vidijo delo in strokovno sposobnost vsakega posameznika skozi serije njegovih izdelkov. Pri nas je namreč več takšnih tovarišev, ki opravljajo delo, za katero je potrebna določena kvalifikacija in primerno kakovost popolnoma dosegajo in vendar so brez kvalifikacije.
Res je, da mora delavec veliko vedeti in je to težava, toda v podjetju je mogoče tudi to primerno rešiti. Pri nas bomo imeli, na primer, teoretični tečaj za takšen del izpitov in ta tečaj bodo obiskovali tudi delavci, ki se ne pripravljajo za izpit. Tako bo na tem tečaju deset kandidatov za izpit in dvajset drugih, ki si hočejo pridobiti znanje brez namere, da bi šli na izpit. Po mojem to precej pomeni in bi se temu primerno lahko tudi zaupalo delavcu in podjetju samemu.
Tudi tokrat so DOKAZALI STOJO ZRELOST
Ni dolgo tega, kar je bil v Panoniji v Murski Soboti občni zbor sindikalne podružnice, na katerem so člani razpravljali pretežno o treh neodgovornih članih kolektiva, ki so s svojimi izpadi oblatili dobro ime podjetja, ki sodi ra ‘d najboljše v vsem Pomurju. To so ljudje s politikantskimi ambicijami, toda brez morale. To so takšni posamezniki, ki jim naša delovna skupnost ne ustreza zaradi tega, ker jim ugaja brezdelno življenje tudi na način, ki dopušča kršenje zakonitosti in, v najbolj mili obliki, reda in miru. Ker jim pa družba ne dovoljuje razgrajanja, izzivanja, pijančevanja in pretepanja, kot si življenje sami zamišljajo, so pripravljeni groziti in napadati ljudi, ki jih štejemo med najboljše v podjetju, mestu in sploh naši skupnosti.
Eden izmed teh je H. A., član NK Rakičan in do nedavnega vodja predvojaške vzgoje v občini Martjanci. Kot takšen mladinski
vzgojitelj se je izkazal kot pobudnik pijančevanja in veseljačenja na tuj račun. Mladinec K. je namreč za takšna pijančevanja skupno s II. A. ukradel očetov elektromotor in harmoniko in oboje prodal, da je bilo dovolj denarja za popivanje in prevažanje z avtomobili po zabavah in veselicah. Ker je prizadeti H. A. občutil mile posledice — bil je razrešen položaja vodje predvojaške vzgoje — je nesamokritično dolžil za ta poraz v življenju komuniste, ker je o njem kritično razpravljal občinski komite ZK v Martjancih in tudi dal primerno sodbo o njegovem početju. Izražal se je tudi proti komunistom, ki živijo v
podjetju.
Podobno je ravnal tudi B. J., ki je v družbi pijanih ljudi iz drugih kolektivov kolovratil po Soboti in se znjmi vred nastavljal pred stanovanji posameznih komulistov in dajal duška svojemu sovražnemu
razpoloženju z raznimi gesli. Podobno je nastopil tudi v podjetju samem, čeprav slab namen zanika, vendar s tem ni mogel doseči tega, da bi člani mirno prešli čez vse to in opustili razpravo o njegovi nediscipliniraenosti napram kolektivu in njegovemu dobremu imenu v domačem kraju in po državi.
V to vrsto je padel tudi V. zaradi svoje večne šaljivosti, ki njemu samemu menda najbolj ugaja, toda privedla ga je tako daleč, da si je začel dovoljevati tudi neprimerne in sila dvoumne šale napram svojim kolegom v podjetju.
Razprava napram tem članom kolektiva Panonije je bila na sindikalnem sestanka
tega podjetja tem ostrejša zaradi tega, ker so bili vsi trije na kandidatni listi za bodoči odbor podružnice. Kolektiv je sklenil, naj se jim kandidatura ne odvzame in naj o njih odločijo volitve. Obenem pa je bilo odločeno, da se vse gradivo, o katerem so razpravljali na tem zbora in že prej, preda disciplinskemu sodišča podjetja, ki naj odloči. Ob volitvah v upravni odbor podružnice, ki so bile tajne, pa kolektiv ni dal zaupnice tem trem ljudem, ki s svojimi moralnimi kvalitetami ne morejo nikjer zastopati kolektiva.
Disciplinsko sodišče pa je že imelo opravka z B. J. in tndi z H. A. Prvi je bil že prej kaznovan s strogim ukorom pred odpustom in bi moral pozneje biti tudi odpuščen zaradi nediscipline, pretepaštva in slabega dela v podjetja, toda zato, ker mn je žena umrla istega dne, kot bi moral biti odpuščen, se je kolektiv zedinil v tem, da ga pasti v svoji sredini za daljšo dobo. Tudi II. A. je bil kaznovan poleg vsega drugega tudi zaradi tega, ker kot kronični alkoholik ne more koristiti podjetju, ker svojega dela na delovnem mestu ne jemlje resno.
Poleg teh treh pa zavzema posebno mesto neiskrenega človeka še K., ki je bil celo predsednik sindikalne podružnice in se je potegoval še za mesto predsednika delavskega sveta, vendar mu kolektiv ni izkazal za to potrebnega zaupanja. To nezaupanje se je pozneje izkazalo za upravičeno, tedaj namreč, ko je K. nenadoma izginil in se je pozneje izvedelo, da je šel v zapor. Kolektiv mu zameri predvsem to, kar se imenuje z amoralno, to namreč, da je bil to človek sposoben dosledno nasprotovati kandidaturi tistih, ki so v kazenskem postopku, kljub temu, da je kolektiv smatral, da krivda dveh tovarišev, ki so bili tako kandidirani, ni takšna, da bi jih lahko smatrali za nepoštene in s tem zaupanja nevredne.
Seveda je kolektiv tega predsednika zbrisal iz seznama članov upravnega odbora podružnice. Potem šele je tudi ta človek prišel s pravo barvo na dan in začel zmerjati komuniste.
Ta občni zbor, na katerem so javno razpravljali o teh redkih posameznikih, ki se od časa do časa pojavijo v kolektivih, js bil dokaz zrelosti kolektiva; dokaz zrelosti in samostojnosti, kakršno je včasih zaman iskati v drugih podjetjih.
Prva soboška ulica, ki jo bodo začeli urejevati po urbanističnem načrtu, je ulica Štefana Kovača. Ob njej bodo v prihodnosti zgradili enajst 12-stanovanjskih blokov. Prvemu bloku — poleg nove kinodvorane — so že udarili temelje, kakor vidite tudi aa sliki.
Tov. Šarotar, predsednik DS Tovarne perila Mura:
Imamo težave s surovinami
Odnos do delavskega upravljanja tovarne je med delavstvom primeren. Razumevanje je tudi do akcij pri delovnih naporih. Kur se tiče proizvodnje, govorimo največ o nabavi surovin. Te nam delajo velike težave že zaradi tega, ker je včasih kvaliteta izredno slaba, zato ker dobavljamo bombaž iz vseh krajev sveta in se to pozna pri barvanju, kjer se izražajo v raznih niansah. Poleg tega s sirovinami nismo vedno dovolj preskrbljeni.
Za rešitev teh problemov navadno pooblaščamo odgovorne uslužbenec. Seveda ti ne morejo rešiti problema tako, kot bi bilo potrebno zaradi že omenjenih vzrokov, ki vplivajo na storilnost dela. Izbira blaga enakih nians je pravzaprav pri delu odločujoča in ima za posledico (pri izdelovanju) variranje storilnosti, o čemer imamo zopet mnogo diskusij, če hočemo pravočasno in koristno posredovati v primerni organizaciji dela.
Ne bo odveč, če spregovorimo tudi o tem
Odnos prometnih zvez z ostalimi predeli Slovenije se je z združitvijo celotnega Pomurja v en okraj bistveno spremenil, oziroma se je pokazal v bolj določeni obliki.
Kljuk sorazmerno velikim potrebam pa se dejanske razmere niso znatno spremenile niti kar se tiče tovornega, niti kar se tiče potniškega prometa. V nekaterih primerih se je stanje celo poslabšalo v primerjavi s predvojnim stanjem, saj je bil tovorni promet na radgonski progi pred vojno znatno boljši, čeprav so se potrebe danes najmanj podvojile (večja proizvodnja opekarn Križevci in Radgona ter Slatinskega podjetja Radenci).
Letos so se pokazale v Pomurju, predvsem v Prekmurju, težnje po gojitvi zelenjave. Nekateri kmetovalci so že pridelali precej paradižnikov pa tudi v Lendavi že vse leto razpravljajo o ureditvi toplih gred, ki imajo tam izredne pogoje zaradi plina, s katerim bi te grede ogrevali.
Da bi vse te pridelke lahko vnovčili, imamo v bližini dovolj močna industrijska pojrošna področja (Maribor, Kidričevo). Relativno vzelo, ti kraji od Pomurja niso zelo oddaljeni, za naše prometne prilike pa predstavljajo dovolj pereče vprašanje, kajti nujno je, da pride zelenjava na trg sveža.
ČEZ 20 MILIJONOV DINARJEV ZA MODERNIZACIJO CESTE MARIBOR - M. SOBOTA
Letos je predvidevala republiška uprava za ceste čez 20 milijonov dinarjev za modernizacijo ceste Maribor— M. Sobota. V kratkem bodo razgovori med predstavniki obeh okrajev o določitvi ceste, ki bi prišla v poštev pri modernizaciji.
DVE VARIANTI
Za to modernizacijo obstojata dve varianti: Maribor — Radgona — Radenci — M. Sobota ali pa Maribor — Videm — Veržej — M. Sobota. Prva
smer bi mogoče bolj vplivala na razvoj turizma v naših krajih — ker bi povezovala Radence — druga pa bi približala Mariboru ves osrednji del Pomurja, kar bi bilo izrazi-
to gospodarske važnosti. Kljub nekaterim mnenjem, ki govorijo v prid prvi varianti, se javno mnenje v Pomurju nagiba bolj za ureditev ceste čez Videm in Veržej.
KRITIČNA POSTAVKA — POTNIŠKI PROMET
Poleg neurejenih lokalnih prometnih razmer niso kaj prida tudi
prometne zveze z osrednjo Slovenijo. Zamude potniških vlakov so že kar običajne in delno tudi razumljive, saj sta obe lokalni progi vezani na promet celotne Slovenije. Toda ali ne bi bilo mogoče uvesti lokalnega potniškega vlaka, ki bi vozil n. pr. iz Murske Sobote do Radgone? Če bi izračunali samo zamujene ure, bi ugotovili, da nam je taka vlakovna zveza potrebna.
Razen uslužbencev in delavcev se poslužuje vlaka tudi precejšnje število dijakov, ki zaradi zamude vlakov zamudijo del pouka. Naj-
večkrat se seveda dogaja to sedaj v jesenskih mesecih, ko je odkupna sezona na višku, nič boljše pa ni tudi v prvih pomladanskih mesecih.
Te pred združitvijo obeh okrajev ob Muri smo govorili o podobni lokalni vlakovni zvezi. Letos je bilo v Mariboru posvetovanje, posvečeno železniškim prometnim zvezam tudi pri nas (na tej konferenci so ob-
Lep je prleški svet s
svojimi goricami — spomladi, ko se prebuja, v jeseni, ko zapojo klopotci svojo pesem in naznanijo čas trgatve.
ljubili celo motorni vlak), vendar se prometne razmere dosedaj bistveno niso spremenile, če od tega odvzamemo novo avtobusno progo M. Sobota — Ljubljana, ki je našemu prebivalstvu zelo ugodila.
In še nekaj . . .
Kaj radi pozabljamo na naše obmejne kraje, ki že dolga leta tarnajo zaradi tega, ker morajo zgodaj zjutraj dolge ure pešačiti do avtobusa, ki jih včasih niti ne sprejme, ker je že prej poln — in potem drugo jutro znova. V mislih imamo predvsem Kuzmo in ne samo potniški promet, temveč tudi tovorni, toda vmes je problem izboljšanja cest in dejstvo, da se zdi avtoprevozniškim podjetjem takšna proga (ali proge) nerentabilna in sploh manjvažna.
V precejšnji meri so tamkajšnji prebivalci zapostavljeni že s tem, ker jim podjetje ne nudi rednega prometa (avtobusi te proge se hitro kvarijo ali pa izpolnijo vrzel na drugih progah). V takih primerih pelje avtobus, ki pride iz Maribora, zvečer ob 17. namesto ob 15. uri, a z njim potujejo iz šole dijaki predvsem nižjih razredov gimnazije. Od avtobusnih postaj pa je pot do doma še dolga zanje.
Ali ni tudi to vredno upoštevanja?
„Pomurski vestnik“
v vsako hišo
POMURSKI VESTNIK, 29. nov. 1956
6
V BELTINCIH:
„SVETI SO PREBOLELI OSNOVNE TEŽAVE«
(Kratek intervju s tajnikom občinskega ljudskega odbora Beltinci, tovarišem Štefanom Čičekom.)
Ali so na območju vaše občine še kateri problemi, za katere ste upali, da jih boste lahko uredili sedaj v novi komunski ureditvi?
— Večjih problemov ni razen obrambnega nasipa ob Muri. Kakor veste, trpijo audi naši kraji vsako leto zaradi poplav. Zato bi bilo potrebno zgraditi pri Bistrici poseben nasip. Ljudje so pripravljeni, da bi pomagali. Potrebnih bi bilo samo nekaj sredstev za zapornico in nekaj strokovnjakov, ki bi delo vodili. To, mislim, je največji problem, ki nam ga doslej ni uspelo odstraniti.
In delo občinskega odbora, svetov?
—	Občinski sveti so po mojem mnenju že preboleli vse osnovne težave. Dobro so delali predvsem takrat, če so jim referenti pripravili dovolj gradiva za dobre analize. Ce tega ni bilo, je bilo tudi delo svetov slabo, razprave niso bile plodne, ker si sveti pri pomanjkljivem gradivu niso mogli ustvariti določene perspektive.
V čem se odraža delo krajevnih odborov?
—	Najprej to: krajevni odbori so bili mnogo bol j delavni kot vaški odbori SZDL. Čeprav so krajevni odbori vabili člane vaških odborov SZDL na svoje seje, tukaj ni prišlo do tega, da bi bilo delo krajevnih odborov boljše, zaradi posredovanja SZDL. Ni bilo boljše zato, ker so bili vaški odbori SZDL premalo aktivni.
Krajevni odbori so že takoj po izvolitvi krepko pričeli, predvsem nekateri. Ceste, splošno ljudsko premoženje, pomagali pa so tudi elektrifikacijskim odborom. Kakor je znano, še nismo končali z elektrifikacijo v Bistricah in še nekaterih drug h vaseh. Povsod tukaj dobijo elektrifikacijski odbori od krajevnih odborov vse razumevanje in pomoč. Kar pa se tiče vaških odborov SZDL, sem mnenja, da bi jih bilo treba — vsaj v nekaterih vaseh — zamenjati ali izpopolniti ob prihodnjih volitvah z bolj delavnimi člani.
Kako pa spremlja občinski odbor SZDL delo občinskega ljudskega odbora?
— Tu so stvari v marsičem boljše kot primerjava krajevnih odborov z vaškimi odbori SZDL. Občinski odbor SZDL spremlja in v določenem smislu usmerja delo občinskega ljudskega odbora. Poskuša pa tudi urediti vse stvari v naših obrtnih in drugih podjetjih. Razumljivo je. da razmere v nekaterih proizvodnji obratih niso še take, kot si to želi občinski ljudski odbor in občinski odbor SZDL sam. Po mojem mnenju bo treba v tej smeri še krepko' delati.
Beltinci niso več mala prekmurska vas — so prostrani trg z mestnimi ulicami, ki dajejo kraju ugodno obeležje. Beltinci so tudi gospodarsko središče krajev ob Muri, zato ni naključje, da so si njihovi prebivalci izbrali kraj za sedež svoje občine. — Na sliki: Ena izmed beltinskih ulic.
V občini Ljutomer:
zelo delavni krajevni odbori
Že dolgo nismo imeli takih cest!
Tako so povedali volivci na svojem zboru v Kokoričih. Res: v ljutomerski občini so krajevni odbori zelo aktivni, saj so tudi v praksi dokazali, kaj vse je moči storiti s sredstvi iz krajevnih virov. Njihova aktivnost pa se ne kaže samo v tem, da so se letos zelo pogosto sestajali — v Radoslavcih na primer 13-krat,
v Veržeju, na Stari cesti in v Cezanjevcih po 10-krat itd. — marveč tudi pri konkretnem reševanju komunalnih vprašanj (popravljanje in urejevanje cest, potokov in jarkov). Cest niso v ljutomerskem okolišu temeljito popravljali že deset let. To pa se je zgodilo letos, saj so navozili nanje okrog 8.000 prost, metrov gramoza.
Sredstva za gramoz so dobili iz cestnega sklada, težaška dela in prevoze pa so ljudje opravili prostovoljno. Krajevnim odborom se je v veliki večini posrečilo pridobiti volivce za koristno delo, katerega rezultati pa se kažejo prav v dobrih cestah.
Naši ljudje so zelo dovzetni za stvari ki so neposredno povezane z njihovim življenjem in okolico. Ljutomerski primer pa kaže še nekaj: da je krajevnim odborom treba posredovati tudi nekaj sredstev, ki se potem kaj kmalu spremenijo v gospodarsko osnovo za mobilizacijo lokalnih virov in samoiniciativo ljudi določenega kraja. Taka sredstva se pozneje — razumljivo: če jih smotrno in varčljivo uporabljamo — zelo bogato obrestujejo in prineso tudi otipljive rezultate. Veliko krajevnih odborov pa je tudi že dokazalo, da so varčni in preračunljivi gospodarji.
Konfekcija v Ljutomeru
Obrtno podjetje Konfekcija v Ljutomeru ima po mnenju predsednika občine najboljši delavski svet v tem kraju. Glavna smer delovanja tega delavskega sveta je skrb za povečanje proizvodnje z zboljšanjem organizacije dela in z zvišanjem storilnosti. Zaradi tega, ker je konkurenca zelo močna so našli dober izhod v prehodu na delo po tekočem traku. S tipizacijo dela so dosegli pomembne uspehe. Žametno suknjo izdelajo zdaj dve uri prej kot no starem načinu dela. Pri ženskih plaščih pa je razlika za celih pet ur. Svoje delo uravnavajo po željah in potrebah odjemalcev. kar je za podobna podjetja značilno.
V Opekarni Boreci
V	opekarni Boreči se delovni kolektiv skupaj z delavskim svetom in upravnim odborom trudi doseči čim večjo proizvodnjo. Težave z izkopom gline so pravzaprav ozko grlo proizvodnje, kajti zmogljivost peči je mnogo večja, kot' pa je to izraženo v proizvodnji. Glinokop je oddaljen od peči okrog 300 m, potrebni so novi vagončki, ki so nekoliko drugačni, kot pa ti, ki jih še zdaj uporabljajo. Zaradi tega bo potrebno preurediti vso dosedanjo progo. Želijo pa nabaviti tudi vlačilec, kajti sedanje delo, ki zahteva človeško silo, hitro izčrpa ljudi.
V	tej opekarni so tudi že sprejeli premijski pravilnik. Delavci želijo širše zajetje, čeprav je 17 premiranih mest v 100 članskem kolektivu.
Mimogrede:
Mnenje kulturnih delavcev iz Križevec pri Ljutomeru
V desetih dneh smo imeli v Križevcih pri Ljut. kar dvoje gostovanj. Prvi so bili gostje iz M. Sobote. Predstavili so se nam z dramo Mire Pucove »Svet brez sovraštva«. To je bila obenem tudi otvoritvena prireditev letošnje gledališke sezone v M. Soboti. Včeraj pa so bili pri nas igralci Svobode iz G. Radgone. Zabavali so nas z veselo, a kljub temu za današnje čase satirično komedijo »Skupno stanovanje«.
Vsi, ki smo te predstave gledali, moramo reči, da so nastopajoči pokazali veliko umetniške vrednosti, kar je tudi razumljivo, saj jim ne kaže pripisovati kakega začetnega diletantizma. V obeh krajih je dramatsko delovanje že tradicija in tudi zelo uspešna oblika kulturnega izobraževanja.
Veselo je bilo slišati pogovor, ko so nam gostje iz Gor. Radgone pravili, da jim namerava dati občina 500.000 din za ureditev odra. Oder jim ureja strokovnjak od »Ljudskega odra« iz Ljubljane; zares je vredno čestitati tako dobro razumevajočim občinskim možem G. Radgone.
Čisto drugače pa je v M. Soboti, kjer mora Svoboda za eno predstavo plačati Partizanu 8.000 din odškodnine za dvorano. Z desnega brega se čudimo takim nemogočim predpisom merodajnih činiteljev, saj je vendar M. Sobota središče Pomurja in naj bi kot taka tudi na tem področju prednjačila. Tako bi tudi mi s podeželja večkrat lahko gostovali v M. Soboti, pod takimi pogoji pa seveda ne moremo. Še bolj neprijetno pa je poslušati nastopajoče, ki pripovedujejo o tako resnih ovirah. Imel sem vtis, da je domala vsak igralec zgubil pravo voljo do dramatskega dela. Zares škoda: pa vendar ne bi smela biti taka razlika med Radgono in Soboto! Dalje smo ob teh dveh predstavah lahko ugotovili, da je težko napolniti dvorano z občinstvom. Vzroke nezanimanja si skušamo razlagati s tem, da je kino v vasi in da nam ta odvrne največ gledalcev. Iz tega vidimo, da smo v zelo resni konkurenci z mehanično kulturo. Kaj bo, če nas bo čisto spodrinila? O tem bo treba bolj resno razmišljati.
Morda bi našli kako drugo obliko
dela, mogoče bi bilo dobro prirejati množične izlete v naravo, morda bi poskušali z raznimi krožki, literarnimi večeri, raznimi alegoričnimi slikami ali podobnim. Vse skupaj je povezano še z večjimi stroški. Spričo sedanjih finančnih težav bo prav gotovo težko najti najboljšo pot. O tem in podobnem naj bi razpravljali tudi delegati posameznih vaških društev in potem na okrajni skupščini
O malih in velikih načrtih
poledavske doline
V občini Cankova, ki ima sedež tik ob avstrijski meji, je družbeno življenje zelo živahno. Ni dvoma, problemov so se lotili s prave strani. Našim občinam najbolj občutno primanjkuje strokovnjakov. V Cankovi so našli zase zdravnika splošne prakse. Zdaj pripravljajo prostore za lekarno. Istočasno pa bodo dobili tudi zobozdravnika. To je vsekakor pomembno, saj razen treh zobozdravnikov v Murski Soboti Prekmurje pravzaprav nima zobozdravnikov.
Za prihodnje leto predvidevajo adaptacijo šol. Letos niso imeli sredstev. Zelo nujno je urediti šolo v Pertoči, kjer je pouk v treh poslopjih. Radi bi imeli tudi kulturni dom v Rogaševcih. Važnejša pa je trenutno dvorana v Cankovi, kjer bo kino in tudi telovadnica. Republiška zveza Partizan, ki je že nekajkrat izrazila priznanje tamkajšnjemu društvu, bo prispevala 200 tisoč din, ostali delež pa bodo dale vse organizacije, ki bodo to dvorano tudi uporabljale.
Socialistična zveza je poleg drugih predlogov zahtevala tudi ureditev trga, kjer naj bi bil park. toda projektivni biro je tako počasen, da po enem letu z delom še ne morejo začeti. Boljše pa bo menda z gradnjo ceste Gerlinci, Fikšinci, Kramarovci, po načrtih okrajne uprave cest. Tudi elektrifikacija je izpeljana in je preostalo le še malo del. V gospodarstvu občine bo zaživela delavnica za ključavničarstvo in elektromonterstvo.
Na kmetijskih gospodarstvih ni moči opaziti neke posebne zavesti delavstva, ki ni plačano po učinku dela temveč urno. Ta način plačevanja pa ni vzpodbuden.
Vsa ta dela in še marsikaj podobnega ni šlo mimo svetov, ki so
se lotili reševanja problemov kompleksno. Kot skoraj v vseh občinah okraja sta se najbolj izkazala predvsem šolski in gospodarski svet,
kajti šolstvo in gospodarstvo imata sorodeh težaven položaj v življenju Pomurja. Preko krajevnih odborov, ki so posegli v drobno dejavnost občine, je bilo marsikaj storjenega. Krajevni samoprispevek pa je tudi znaten — 700 dinarjev, tako da prebivalci že s tem mnogo prispevajo k ureditvi svojih krajev. Posebno če upoštevamo, da so bili razni prevozi opravljeni še poleg tega zastonj.
Vse to, kar utrpijo v teh letih, se jim bo dobro obrestovalo v ži-
vahnejšem družabnem življenju. Namesto gostovanj potujočega kina soboške Svobode bodo možna še drugačna gostovanja različnih skupin Svobod in drugih prosvetnih in podobnih društev. Cankova bo tako lahko postala kot sedež občine in kraj privlačna, a to je samo eden izmed pogojev za vzdrževanje dobrih stikov med mestom in vasjo.
Svobod načrtno začeli osvetljevati ta problem, ki bi moral biti problem za nas vse, saj dobro vemo, da samo film ne bo nikoli v zadostni meri vzgajal naših ljudi.
Jaka Majcen
V šalovsko-petrnvski občini
premalo političnega dela
V šalovsko-petrovski občini ni industrije, toliko skrbi več pa dela ljudem na občinskem ljudskem odboru obrt: gradbeno podjetje, nekaj mlinov in žag. V »Remontu« bi bilo še vse dobro, če bi bilo mogoče določno reči ali je to privatno ali socialistično podjetje. Mogoče tiči v teh razmerah tudi ocena dela Socialistične zveze v Petrovcih-Šalovcih ...? Pri mlinu na Hodošu je težko Tiradi plačevanja amortizacije. Občinski možje se ne strinjajo z ocenitvijo osnovnih sredstev v tem mlinu. Prav zaradi tega — tako trdijo — mlin ni rentabilen. V obratu bi bilo treba zamenjati nekatere stroje in tudi velikanska lokomobila. ki že desetletja ni bila generalno popravljena, nikakor ne odgovarja, saj piha iz nje pri vseh spojkah.
Tudi pri mlinu in žagi v Lucovi je tako. Stavba sama je sicer dobro ohranjena, mlinske naprave pa so zanemarjene do skrajnosti. Sedaj so kupili za ta mlin nek star motor na lesni plin, ki pa najbrž ne bo stanja v mlinu prav nič izboljšal. Tako je še v mlinu v Peskovcih itd.
Samo naštevanje nekaterih obrtnih podjetij in njihovih težav je su-
hoparno in kar je glavno, ni čutiti pri takem naštevanju neposredne vloge človeka, ni čutiti sodelovanja občanov. Pa so ljudje v Lucovi in okoliških vaseh vseeno zahtevali, naj mlin v Lucovi ne prekine delati, sicer: kam bomo pa vozili k mlinu —!?
Res je ta zahteva volivcev upravičena. Toda finančno poslovanje v mlinu mora biti vsklajeno z vsemi predpisi, da ne govorimo o samoupravljanju, ki je v takih obrtnih obratih, kjer delajo le trije ali štirje ljudje, še posebej problematično. Tako n. pr. upravnik mlina obračunava po svoii uvidevnosti. In, če je šahovski občini doslej uspelo urediti katere stvari, ji ni uspelo urediti vseh najbolj važnih finančnih vprašanj. Ni ji uspelo zagotoviti dotoka potrebnih sredstev iz obrtne dejavnosti v svoji občini. V tem je torej delni rezultat enoletnega dela šalovske komune.
Še najboljši so bili v tem enoletnem delu krajevni odbori, ki so se sicer ukvarjali na videz z malenkostmi, ki pa so za volivce same izredno važne. Drobne melioracije, popravila cest in poti, urejevanje pokopališč itd. Tu so našli krajev-
ni odbori najvažnejše torišče svojega dela.
Vzrok vsem pomankljivostim, ki so se pokazale v prvem letu življenja šalovske komune, je predvsem v politični neaktivnosti SZDL in komunistov. Doslej člani občinskega komiteja sploh niso nikoli razpravljali o proizvodnih problemih v občinskih podjetjih. Pa tudi vse ostale razprave so bile preveč površne.
V šalovski občini je 5 kulturnoizobraževalnih društev:	Šalovci,
Križevci, Petrovci, Ženavlje in Hodoš. V šalovskem društvu delo ni bilo uspešno predvsem zaradi nekaterih nrepirčkov med člani društva, dočim so v vseh ostalih društvih delali. Predvsem v zimskem času so prirejali igre. V zimskem času so precej aktivne še razne druge dramatske skupine, tako v Petrovcih, Dolencih, Ženavljah in drugod. Društvi Partizan pa sta samo v Križevcih in v Petrovcih. Predvsem križevski partizanovci so delavni, težave pa imajo zaradi pomanjkanja sredstev in telovadnih prostorov. Ni pa uspelo pritegniti v vrste Partizana ženske mladine, ki hi lahko poživila delo teh društev v poletnih mesecih, ko je del mladincev na sezonskem delu.
PREOSTRE
MERE?
Kakor je osnovno vodilo naše proračunske politike pri tistem delu proračunov, ki obsegajo vse, z letošnjim proračunom predvidene namenske sklade, to, da ta sredstva čim bolj družbeno koristno porabimo, tako je osnovno vodilo pri operativnem proračunu to, da smo skrajno varčni pri trošenju sredstev za splošno družbene namene. Okvirni znesek, ki ga ni bilo mogoče zvišati, kar se tiče proračunskih dohodkov in izdatkov, je postal tako osnovni kalup pri izvajanju letošnjega proračuna.
le ob polletju se je pokazalo, da nekateri občinski ljudski odbori ne bodo mogli realizirati svojega proračuna 100%. Še bolj določno pa je nakazalo na to stanje ob koncu tretjega tromesečja. Nekateri proračunski izdatki občin so do tega časa zasegli že čez 95 % sredstev, določenih za vse leto.
Ob polletju je bilo kazno, da so občine določile v okvirnem razponu sredstev odločno premalo n. pr. za zdravstvene potrebe. Ob predzadnjem tromesečju pa se je pokazalo, da so vplivale na tako visok odstotek porabljenih sredstev za zdraostvo predvsem zvišane bolniške oskrbnine in druge zdravstvene usluge. To je problem, na katerega smo celo v zveznem merilu premalo računali ob določanju pogojev za izvajanje proračunov občin.
Ta o bodo tudi tisti občinski ljudski odbori, ki so v glavnem pravilno planirali proračunske izdatke po posameznih dejavnostih, prišli prav zaradi tega dejstva ob koncu proračunskega leta v precej resne težave, ker svojih proračunskih izdatkov ne bodo mogli uravnovesiti z določenimi dohodki.
Na drugi strani pa so ustvarili občinski ljudski odbori manjše viške proračunskih dohodkov (Ljutomer 3 milijone), ki pa jih ne smejo izkoristiti za kritje presežka izdatkov. Negibčnost nekaterih določil o izvajanju proračuna se odraža torej predvsem o tem, da občinski ljudski odbori ne smejo kriti izdatkov, ki so se povečali brez vsake zveze z dejanskim izvajanjem proračuna.
Ker so sredstva vseh ostalih proračunskih postavk porabljena sorazmerno s časom, ne bo mogoče zmanjšati sedaj ob koncu leta. n. pr. sredstev za šolstvo in jih preusmeriti za kritje proračunskih primanjkljajev pri zdravstvu.
Realizacija občinskih proračunov je pokazala že sedaj, proti koncu proračunskega leta. da bo treba pri sprejemanju proračunov za prihodnje leto upoštevati predvsem letošnje izkušnje.
POMURSKI VESTNIK. 29. nov. 1956
7
Naš razgovor z voditelji lendavske občine
DELAVCI- pobudniki pozitivnega delovanja
Občina Lendava je najbolj delavska občina v Pomurju. To obeležje ji daje predvsem podjetje Nafta. Skoraj vsa ostala podjetja, izvzemši dežnikarno, so bolj sezonskega značaja. Večina delavcev pa je kmečkega porekla in se še vedno ukvarja tudi s kmetijstvom. Na mnogih mestih so že razpravljali o tem, da je storilnost podjetij odvisna prav od tega. Posebno v poletnem času delajo delavci že zgodaj zjutraj na svojih kmečkih posestvih in s tega dela prihajajo na delovno mesto v podjetju, kjer lahko opravljajo svoje delo normalno le štiri ure, pozneje pa je njihova storilnost v več ali manj občutnem opadanju.
Področje občine je sicer pretežno kmetijsko, toda vpliv delavstva je očiten. Nekaterim je bilo to dejstvo dovolj dober povod za mnenje.
da bi bilo upravičeno misliti na zbor proizvajalcev v občini. Na ta način to vprašanje ni rešljivo, toda udeležba večjega števila delavcev v družbenem upravljanju po svetih in krajevnih odborih je še vedno aktualna. Doslej je najbolj čutiti vpliv delavstva v krajevnih odborih, kjer so prav delavci pobudniki pozitivnega delovanja.
Delo krajevnih odborov in z njimi delo prebivalstva je najbolj izraženo v elektrifikaciji in komunalni dejavnosti. Izstopajo Pince z ureditvijo plinovoda in elektrifikacije in Polana v sodelovanju s Socialistično zvezo. Krajevni odbori pa so izrazili željo, naj bi dobili nekaj sredstev za samostojno uporabo od dohodkov iz splošnega ljudskega premoženja. Svet za komunalne zadeve je to upošteval.
dovolj denarja za pospeševanje predvsem prosvetno vzgojnega delovanja izven šole in po podjetjih in še za oblikovanje kulturnega družabnega življenja v teh krajih, ki so tega najbolj potrebni? Najti bo treba dovolj sredstev za ta namen, kajti dobro razvito družabno in prosvetno življenje ne samo vzgaja človeka, temveč daje tudi svoj prispevek za zvišanje proizvodnje. To-
da vmes je nespremenljiva kvota proračuna. A namenski skladi? Menda jih nikdar ne bo dovolj za vse, kar je življenju potrebno.
V. S.
Janko Zgrabijič, predsednik DS pri Nafti:
„POTREBNA JE PREDVSEM BOLJŠA KOORDINACIJA DELA“
»Letos je imel naš delavski svet 5 zasedanj. Razpravljali smo o vseh važnih problemih v podjetju: o odvisni delovni sili, o nekaterih popravkih letnega proizvodnega načrta itd.
Na četrtem zasedanju smo izvolili posebne komisije, ki so nekak obveščevalec delavskega sveta o vseh važnih vprašanjih v proizvodnem procesu. Vse komisije delo zadovoljivo opravljajo — Izmed najvažnejših letošnjih del, ki jih je opravil delavski svet, je dopolnitev tarifnega pravilnika, ki je sedaj prilagojen delovnim razmeram. Važno je tudi to, da smo na enem
izmed zadnjih zasedanj sprejeli premijski pravilnik.
Upravni odbor dela po mojem mnenju še kar dobro. V nekatera gospodarska vprašanja pa bi se moral Še bolj poglobiti.
Kakor ima naše delo nekatere specifične težave, ki jih nismo mogli prebresti do kraja niti z novo metodo razstreljevanja zemeljskih slojev v vrtinah, pa bi bilo mogoče boljše organizirati delo med posameznimi obrati. Potrebna je večja koordinacija dela. Pri tem doslej še nismo prišli do uspešnih zaključkov.«
Široko zasnovani sveti —
dober stik z vsemi kraji občine
Sveti so široko zasnovani. V pogojih življenja v lendavski občini je to koristen način že zaradi tega, ter so zagotovljeni neposredni stiki z vsemi kraji občine in tudi zato, ker je pojasnjevanje in spremljanje razvoja ljudske oblasti in odlokov in uredb precej otežkočeno, saj se prepletajo na tem območju kar trije jeziki in sicer madžarski, hrvaški in slovenski. To se seveda odraža tudi v splošnem prosvetnem in izobraževalnem delu in tudi v kulturnem življenju. Problematično je proučevanje delavskega upravljanja in podobnih strokovno ideoloških tem zategadelj, ker v enem podjetju skoraj ni mogoče doseči
namena le z enim predavateljem. V ustvarjanju dramskih in podobnih nastopov in prireditev je tudi dvojno delo, ker gre za kulturno življenje nacionalne manjšine in za slovenski živelj v tem kraju. Tako je potrebno dvakrat več kulturnih delavcev in aktivnih članov kulturnih in prosvetnih društev sploh, kot pa drugod. To velja predvsem za Lendavo - mesto, medtem ko je po
vaseh nekoliko drugače ker gre za izključno ali skoraj izključno manjšinske vasi in potem zopet slovenske, kjer se silnice toliko ne cepijo.
S tem je nekako združeno problematično stanje šolstva. V sami Lendavi šola ni uporabna za pouk. Svet za komunalne zadeve bo te dni osnoval komisijo strokovnjakov, ki bo odločila o tem, ali naj se šola zapre zaradi nevarnosti za otroke, ali začasno ostane pri tem kot je. Vendar bo treba zgraditi novo. Morda bi še bil kakšen začasni izhod, vendar brez nove šole ne bo šlo.
V	Turnišču je podobno — šola je v bivšem domu onemoglih in gostilni.
V	Genterovcih imajo tudi pouk v privatnih prostorih. V Radmožancih in še ponekod pa je v eni učilnici istočasno pouk štirih razredov. Kakšen more biti pouk v takšnem okolju, je seveda dovolj jasno brez komentarja. Tudi šole za glasbeno vzgojo v Lendavi nimajo.
Vse to zahteva precej sredstev, toda ali bo občina Lendava imela
50 let dežnikarne v Lendavi
Pred nekaj dnevi so proslavljali v lendavski dežnikarni 50-letnico obstoja podjetja.
Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1906. Takrat je delalo v dežnikarni okrog 30 delavcev. Takoj po osvoboditvi jih je bilo 39, kasneje še več. Glavno, kar so doslej storili za izboljšanje delovnih razmer v podjetju, je to, da so leta 1952. zamenjali v obratu stroje, kajti stari so bili že preveč iztrošeni.
Delavski svet in upravni odbor sta takoj po izvolitvi pričela krepko pomagati pri utrjevanju podjetja. To dokazuje tudi letošnji proizvodni načrt, ki so ga realizirali do konca septembra 80,9 odstotno.
Sindikalna podružnica je pripravila ob proslavi petdesetletnice skromno slovesnost, na katero so povabili tudi vse stare delavce, ki so sedaj že v pokoju.
Z avtobusi prevažajo delavce
na filovsko naftno polje
S 4. novembrom letos je podjetje Nafta začelo prevažati svoje delavce iz Lendave na novo naftno polje v Filovcih z avtobusi in deloma s kamioni. Dosedaj so namreč delavci dobivali terenske dodatke, ki bi morali služiti za to, da bi stanovali v Filovcih in se tam tudi hranili. Vendar se je veliko delavcev vsak dan vozilo s kolesi na delo — ne samo iz Lendave, marveč celo iz krajev, ki so od Lendave oddaljeni svojih 15 km. Tako so delavci prihajali na delo izmučeni zaradi dolge vožnje s kolesom.
Drži pa tudi to, da v Filovcih niso mogli dobiti primernih stanovanj
in hrane. Zato so sindikalne podružnice predlagale upravnemu odboru in delavskemu svetu podjetja, naj se odločita za redne vožnje iz Lendave do Filovec - Gančan in Vučje Gomile, kjer so v vrtanju raziskovalne in eksploatacijske vrtine. Tako so delavci zadovoljni, obolenja bodo redkejša in končno: zadovoljno je tudi podjetje.
Omeniti je treba še strahotno slabo cesto iz Filovec v Lendavo, ki terja čimprejšnje radikalno popravilo, sicer bodo drugače novi TAM-ovi avtobusi kmalu kup starega železa, saj dnevno trikrat peljejo delavce na delo in nazaj.	K. C.
NAFTOVOD FILOVCI - LENDAVA ?
SLABE CESTE - VELIKA SKODA NA AVTOMOBILIH PRI PREVOZU NAFTE IZ FILOVEC V LENDAVO.
Ste se že vozili z osebnim avtom iz M. Sobote po gorički strani v Lendavo? Gotovo je šofer preklinjal slabo cesto in one, ki so dovolili, da je tako propadla.
Gradimo ceste, v prvi vrsti tam, kjer koristijo turizmu. Turizem daje precej dohodkov narodnemu gospodarstvu. Prav. Toda: ali nafta ne daje dohodkov narodnemu gospodarstvu? Daje tudi devizna sredstva, saj je nafta važen energetski vir, ki bi ga drugače morali povsem uvažati, če ga ne bi vsaj delno proizvajali doma.
Črpanje nafte se je že pred meseci začelo v Filovcih. Ena vrtina daje skoraj poldrug vagon dnevno. To je treba v avtomobilskih cisternah prepeljati v Lendavo, kjer je urejeno nakladališče za nafto. Zaradi vibracij na izredno valoviti cesti večkrat počijo cisterne in šoferji morajo kljub dobri volji gledati, kako teče nafta po blatni in razdrti cesti. Sicer mislijo pri Nafti na naftovod iz Filovec v Lendavo. Toda zaenkrat še ni dovolj podatkov za tako velik projekt, ki bi stal na stotine milijonov dinarjev. Dela se bodo začela šele prihodnie leto, če bo šlo vse po predvidevanjih strokovnjakov. Ves ta čas bo treba nafto prevažati. V časopisih smo brali, da tudi po družbenem načrtu pričakujemo prihodnje leto 20.000 ton nafte samo iz filovskega polja. Povprečno 56 ton dnevno,
če pa računamo, da bo v drugi polovici, zlasti pa proti koncu leta ta količina vsaj dvakrat večja, si moremo misliti, kakšen bo promet na tej cesti.
Poglejmo pa še druge številke, ki mi jih je natresel obratovodja voznega parka pri Nafti tovariš Cigan.
Ves v ognju mi je povedal, da se je že pred mesecem dogovoril z Upravo za ceste pri OLO, da se bodo poleg njih in zastopnikov Nafte sestali še zastopniki Tajništva za notranje zadeve v Soboti zaradi tega perečega vprašanja: sedaj pa še ni dobil nobenega obvestila.
Na cesti Lendava — Filovci je velik promet vozil: dnevna 20 težkih tovornih avtomobilov od 10—25 ton in 10 osebnih avtomobilov. Po njej prepeljejo dnevno do 100 ton tovora za vrtanje, a na delo se vozi 300 ljudi z avtobusi. Vsak dan prevažajo tudi nafto v avtocisternah.
Do preteklega leta je bila cesta vzdrževana tako kot pred 15 leti. ko je bilo videti na cesti dnevno 4 do 5
motornih vozil. Letos je po podatkih Uprave za ceste bilo dano dvakrat več materiala kot prejšnja leta. Toda število cestarjev je ostalo isto kot prejšnja leta. Podjetje Nafta ima 30 motornih vozil. Odkar so dela usmerjena na območje Filovci, je cesta v takem stanju, da imajo vsak drug dan po en lom vzmeti, ki stane okoli 12.000 dinarjev ali mesečno 180.000 dinarjev.
Razen tega pride do predčasne izrabe vozila, ki namesto 10 let služi samo kakih 6—8 let, kar je spet milijonska škoda pri enem vozilu. Če vse te izgube seštejemo, dobimo letno škodo kakih 5 milijonov dinarjev samo na Naftinih vozilih, da ne računamo še ostalega prometa, ki je tudi precejšen.
Okraj M. Sobota nima denarnih sredstev — to je že stara stvar. Ali pa je naši skupnosti res vseeno, če tako iz leta v leto ugotavljamo, kako nam propadaio milijoni? Podjetje Nafta in njen kolektiv to najbolj čutita in bilo bi prav, če bi se nad problemom resneje zamislili!
Ing. Koloman Cigit
NEKAJ PROBLEMOV OBČINE
MARTJANCI
Ko pregledujemo enoletno delovanje občine, pridemo do zaključka, da lahko zabeležimo mnogo uspehov. Elektrifikacija 12 raztresenih vasi, gradnja 8 gasilsko-kulturnih domov na prostovoljni bazi, združitev nekaterih kmetijskih zadrug v močne gospodarske enote, aktivno delovanje krajevnih odborov in vaških odborov Socialistične zveze delovnih ljudi — vse to je dokaz velike zavesti in stremljenja za napredkom.
Ne bi se rad ustavljal in našteval uspehe, ki so jih dosegli posamezni organi družbenega upravljanja, kajti vse to so nakazovale potrebe. Rajši bi osvetlil nekatere važnejše probleme, ki so boleča rana naše občine.
ZDRAVSTVENA AMBULANTA V FOKOVCIH
Občinski ljudski odbor nima v svojem okolišu nobene zdravstvene postaje, zato je nujno potrebno, da
 :o središče zdravstvene službe za vso občino. Ambulanta bo v lepo urejenem zadružnem domu. Sicer so tudi prostore za stanovanje, vendar bo občinski ljudski odbor dal kredit iz stanovanjskega sklada, vaščani Fokovec pa delno gradbeni material in pomožne delavce za gradnjo, da bodo lahko uredili stanovanje za zdravnika. Opremo za ambulanto pričakujemo od OLO. Okrajni ljudski odbor naj bi nam priznal postavko v proračunu za leto 1957, kajti občina Martjanci bo prenesla te izdatke, saj odvaja 75 % dohodnine
v okrajni proračun. Problem je: kje dobiti zdravnika, mislim pa, da bomo tudi to uredili, saj je samo 12 km od M. Sobote.
SLABE CESTE V OBČINI
Največji problem v občini so ceste. Občina meri 15.000 ha in ima samo 35 km okrajnih cest, cest IV. reda pa okrog 200 km. Cestni sklad si delita okraj in občina v razmerju 70 % : 30 %; iz teh podatkov je razvidno. da s temi pičlimi sredstvi ni mogoče vzdrževati vseh cest in objektov na njih. Krajevni odbori vlagajo dosti udarniškega dela, da bi izboljšali ceste, finančna sredstva pa ne zadoščajo za kritje vseh potreb. Če pa bo občina predpisala posebne doklade za vzdrževanje cest. bo prišla v neenak položaj z ostalimi občinami, ki tega ne potrebujejo, ker imajo bolj razvito cestno omrežje III. reda, ki ga vzdržuje Uprava za ceste pri OLO. Zato je potrebno, da okrajni ljudski odbor napravi revizijo cest po občinskih ljudskih odborih in postavi občine v bolj izenačen položaj glede delitve cestnega sklada.
BOGOJINA POTREBUJE NOVO ŠOLSKO POSLOPJE
Poseben problem je šolstvo (nižja gimnazija Bogojina), kjer izmenično ves dan poučujejo otroke v bivšem, zavrženem trgovskem lokalu. Republiška inšpekcija je že predlagala, da je treba v tem lokalu ustaviti pouk, vendar pa še naprej poučujejo, ker
trenutno ni drugega izhoda. Delajo že načrte in upamo, da bo republiški svet za šolstvo v bližnji prihodnosti rešil ta problem s primerno dotacijo za gradnjo nižje gimnazije v Bogojini, kajti tega tudi okrajni ljudski odbor sam ne bo zmogel v bližnji bodočnosti.
CENIMO VSAKEGA POŠTENEGA ČLOVEKA!
Splošen problem, ne samo občine Martjanci, temveč vsega Prekmurja, pa je, da velikemu delu našega prebivalstva manjka izobrazba, bodisi strokovna, kulturna ali politična. Velike so razlike v življenju med posameznimi člani naše družbe, zato naj bo naša dolžnost, da Socialistična zveza in druge organizacije stremijo za tem, da se bodo naši prebivalci vsestransko izobraževali in seznanjali z vsemi problemi naše družbe. Naj se zavedajo tega, da so oni nosilci ljudske oblasti in da je njihova dolžnost, da sodelujejo v družbenem upravljanju. Na žalost moramo še vedno ugotavljati, da posamezniki, ko pridejo do funkcij, zelo hitro pozabijo na tiste, ki so v slabem položaju. Vse vidijo samo v svojem dobrem položaju, nočejo pa videti problemov tistih, ki so v kritičnem položaju.
Naj bo cenjen vsak naš pošten državljan, naša dolžnost pa je, da ga tudi politično, gospodarsko in kulturno usmerjamo v okviru naše družbene ureditve in številnih možnosti.
Jože Kuhar
V lendavski kmetijski zadrugi:
KMETIJSKE STROKOVNJAKE POTREBUJEMO
V nekaterih kmetijskih zadrugah v Pomurju je še moči naleteti na do-kajšen odpor proti kmetijskim strokovnjakom, ki naj bi prevzeli posle upravnikov ali pa vodij posameznici pospeševalnih odsekov. V lendavski zadrugi pa ni tako: kmetijskih strokovnjakov si naravnost želijo. Že sedaj imajo sistematizirano službeno mesto za inženirja ali tehnika, ki pa ga ne morejo dobiti kljub razpisom in posredovanju na zadružnih forumih. Zaposlili bi tudi več strokovnjakov, če bi jih lahko do-
bili. Potreba po strokovnjaku je zlasti očitna, ker dosedaj tudi na občini niso imeli kmetijskega referenta. Morda je delni zadržek tudi v obvladanju manjšinskega jezika, brez katerega se ni moči povsem uveljaviti v lendavskem okolišu.
V lanski zimi so imeli na podeželju okrog 30 strokovnih predavanj, ki jih je organizirala kmetijska zadruga in tudi plačala predavatelje. Nekatera predavanja so bila zelo do-
bro obiskana. Sama predavanja pa še ne zaležejo, če niso podkrepljena tudi s posredovanjem praktičnih izkušenj in nasvetov, toda v Lendavi dosedaj niso imeli človeka, na katerega bi se kmetje lahko obračali za nasvete in strokovne napake. Pametna pa lahko nasvetuješ le takrat, če poznaš tudi zemljo in pridelovalne razmere na določenem posestvu. Na kmetijskem gospodarstvu imajo sicer strokovnjake, ki pa so preveč obremenjeni s svojimi posli in se zategadelj ne morejo mnogo ukvarjati še
s kmetijskimi problemi v svoji okolici. V zadrugi pa so prišli do sprejemljive zamisli: ustanoviti strokovno posvetovalnico, v kateri bi s pomočjo strokovnjakov s posestva posredovali kmetovalcem vsaj najnujnejše nasvete in napotke za umnejše kmetovanje. Potrebe po taki posvetovalnici pa kajpada ne bi bilo, če bi dobili v zadrugo vsaj enega kmetijskega strokovnjaka.
POMURSKI VESTNIK, 29. nov. 1956
8
v
Še pomnite, tovariši?
Morda mislite, da bom pripovedoval nekaj o partizanih in nekaj iz tistih težkih dni. Ne, nimam tega namena, čeprav je praznovanje Dneva republike kot nalašč za to.
Kljub temu pa bom obujal spomine.
To so spomini na boj za gledališče, pokrajinsko gledališče ali kulturni dom ali sindikalni dom ali kakor so ga pač kdaj poimenovali zaradi različnih okoliščin in posebnosti posameznih obdobij.
Najprej je bilo govora o zadružnem domu. Takrat pač, ko je bila aktualna gradnja zadružnih domov. Ali ga bomo gradili tudi v Murski Soboti ali ga ne bomo gradili? Bilo je to tedaj, ko je imelo Prekmurje še dva okraja in prav tako kup preglavic kot tudi zdaj. Odločeno je bilo, naj gradijo zadružne domove po vaseh.
Nekaj let pozneje je postal zanimiv kulturni dom. Mnogo je bilo razprav in diskusij o tem domu, ker v Soboti pač najraje diskutiramo, mnogo teže se lotimo dela. Predvideni so bili načrti, predvidevan prostor za gradnjo, začeta je bila gradbena akcija — zbiranje prispevkov po vsem okraju, toda dalje se ni premaknilo.
Kulturno plimovanje ali bibavica se je nadaljevala v tem in drugačnem smislu in se nahaja pravkar v oseki. Velik pogum minulega leta je zamenjala primerna melanholija ali očitni pesimizem, kljub temu da je bilo očitno dokazano, da brez pokrajinskega gledališča ni pričakovati zviševanja kulturnega nivoja prebi-
valstva našega ubogega Pomurja. In vendar je razvoj socializma odvisen od dviga kulturne ravni prebivalstva. Tako pravimo povsod, kjer govorimo o kulturi.
Nedavno so se odločili za adaptacijo stare kinodvorane v soboškem gradu. Menda bo treba najti za to delo petnajst milijonov dinarjev. Potrebam mesta bo s tem zadoščeno, toda potrebam Pomurja še vedno ne. Adaptacija bivše kinodvorane v gradu je torej povsem soboška zadeva, pokrajinsko gledališče pa še vedno zadeva vsega Pomurja.
Prvič po osvoboditvi se predstavljajo občinstvo pomurski fotoamaterji s svojimi izdelki spretnosti in veščine — eni z manj, drugi z bolj posrečenimi posnetki. Sicet pa se boste lahko sami prepričali, kdo je večji mojster fotografije, če boste do nedelje, 1. decembra obiskali I. fotoamatersko razstavo Pomurja, ki je v teh dneh odprta v dvorani Obrtne zbornice v M. Soboti.
Že zadnjo nedeljo — ob otvoritvi razstave
se je v dopoldanskih urah ustavljalo v lepo urejenem razstavnem prostoru večje število obiskovalcev, ki so si z velikim zanimanjem ogledali 80 fotografij, med katerimi je največ pokrajinskih motivov. Razstavlja 15 amaterjev. Težko bi bilo reči, kateri avtor je največkrat omenjen in katera fotografija je v središču največje pozornosti — o tem bo izrekla odločilno besedo žirija in pa občinstvo, ki je po prireditelju (Fotoamaterski klub M. Sobota) povabljeno, da nepristransko oceni razstavljene slike. Najboljši razstavljalci bodo nagrajeni in pohvaljeni.
I. fotoamatersko razstavo Pomurja je ob navzočnosti številnih gostov in obisk« valcev odprl njen pokrovitelj, predsednik OLO tov. Franc Rogl.
SALACROU TUDI V LENDAVI
A. Salacrou: »Življenje ni resno« — uprizoritev v Lendavi v izvedbi dramske sekcije KPA.
V soboto, 3. nov. 1956 je dramska sekcija Kluba prekmurskih akademikov odigrala pred čez 100 gledalci igro Armanda Salacrou-ja: »Življenje ni resno«. Prav je, da so prekmurski akademiki prišli s to igro v Lendavo. Obisk sicer ni bil zadovoljiv — manjkali so zlasti delavci Nafte, ki so včasih radi gledali dobre igre, manjkali so pa tudi oni intelektualci, ki se radi pritožujejo, da nimajo v Lendavi dobrega
kulturnega razvedrila. Če se jim pa prilika nudi, pa je ne izrabijo.
Salacrou-ja danes prištevamo v Evropi med prve dramatike svojega veka, med najpomembnejše sodobne francoske pisatelje gledaliških iger, ki jih je že napisal preko dvajset. Igra »Življenje ni resno« je doživela krstno predstavo v Parizu leta 1950, v Ljubljani so jo prvič igrali v Mestnem gledališču letos 19. maja. Po zaslugi požrtvovalnih igralcev KPA smo jo pa mi gledali pol leta po Ljubljani celo v Lendavi.
Dejanje se dogaja v Le Havre-u v letu 1944, ki so ga Nemci zapustili.
a še niso daleč, v njem so pa že Američani. Podobo porušenega mesta nam je scena zelo dobro prikazala. V tem napol porušenem mestu in v tem času je našel Salacrou okvir za zgodbo svojih ljudi. Salacrou-ja vabijo posebej problemi ljubezni in morale, minljivosti življenja in nujnosti smrti.
Sicer je lepa Aziza, še mlada vdova, ki so ji moža ustrelili kot talca, v svojih dejanjih drugačna, kot bi si mi Jugoslovani predstavljali vdovo padlega borca. Toda to se dodaja v Franciji in Salacrou zna pokazati njeno živčno razrvanost kot posledico vojnih let. Ko ona zve, da njen mož ni umrl kot pravi borec za osvoboditev svoje domovine, ampak je šel v smrt zaradi tega, ker je našel njena ljubezenska pisma namenjena dr. Grosu, spozna, da je življenje resno, čeprav je v obupu zaklicala: »Življenje ni resno!« Za njo je tudi življenje tragično izgubljeno ...
Njena hči Therese ob teh dogodkih tudi spozna resnost življenja.
spozna materino krivdo, dozoreva iz otroka v ženo, ki jo čaka trdo življenje. Njen brat Maurice se v svojem pubertetnem navdušenju odloči, da bo maščeval očetovo smrt kot prostovoljec na fronti. Stari 87-letni Armand Germain, soletkar ni celo svoje življenje našel priložnosti, da bi živel pravilno. Tudi on spozna resnico o življenju. Stara stara mama Mathilde ga na koncu tudi spozna.
Samo nekdo pozna življenje dobro, njegovo bistvo. To je prof. zgodovine Daniel Doublet, poštenjak, mislec, torej miselna os drame. Av-
tor mu je dal tak značaj, da se ne moremo ogniti simpatij do njega, na čeprav je tudi on krivec, saj že 15 let na tihem ljubi Azizo, pa se nikoli ne izda, da ne bi skalil prijateljeve sreče.
Kako so to pot do resnice iskali mladi igralci Kluba prekmurskih
akademikov?
Aziza — Olga Glažarjeva je odigrala težko vlogo, saj je treba iz živahne lahkomiselnosti preiti v ostro zagrenjenost in živčni izbruh ter pretresljivi zlom. Zelo smo bili zadovoljni z njeno igro. Daniel Doublet — Jože Ilradil je učinkoval simpatično, dober v mimiki in dikciji, le Hradilov Doublet je bil premlad za štiridesetletnega profesorja. Zelo dobra sta bila 87-letni Armand Germain — Viado Sagadin in Mathilde Campion — 96-letna stara stara mama — Ivanka Vereš. Avtor je te prizore s starci vpletel v svojo igro tudi zato, da bi zrahljal napetost med prizori, ki rešujejo probleme moralne odgovornosti teh ljudi. Ostale vloge so prav tako lepo oblikovali Plantarič Vlado — Maurice, ki je bil odličen v celoti, Nada Komotar — Therese, Ivan Ivanič — Leon Bonnet in I. Ternar — dr. Louis Gros.
Scena je bila zelo posrečena, le menda v zadnjem dejanju presvetla. Izgovor je bil v redu, le gotova imena francoskih krajev so bila napačno izgovorjena.
Igrati Salacrou-ja ni lahko, saj je stil kompliciran, zato je to tem večji uspeh za mlade igralce in lahko mirno rečemo, da je to ena od najboljših iger, kar smo jih gledali v Lendavi. Veseli smo Vašega gostovanja, dragi gostje, zato Vas bomo radi pozdravili še večkrat na našem odru, mogoče celo z večjim številom gledalcev.
Ocena — Ing. Koloman Cigit
Začeti je treba in moramo začeti
je dejal pred letom tovariš Zrim, predsednik akcijskega odbora za gradnjo gledališča, predsednik odbora, ki že dolgo ni več v akciji. Naj mi tovariš Zrim oprosti, da ga držim za besedo, toda beseda je bila dana javno in ni prav, da jo je preklical z izjavo, da bo adaptirana dvorana v gradu menda tudi za trideset let vnaprej dovolj za naše razmere.
Začeti je treba in moramo začeti! Če začenjamo nek problem reševati, potem moramo biti v reševanju tena problema dosledni ali pa se ga sploh ne lotimo. Ni mogoče pričakovati, da bodo naše probleme reševali drugi. Saj smo vendar samostojni ljudje! Smo ali nismo?
Problematično je le vprašanje, ki ga je zastavil profesor Zadravec: Ali je pokrajinsko gledališče v Pomurju na slovenski tromeji samo na to pokrajino vezano vprašanje ali pa bo morebiti morala odgovoriti nanj celotna Slovenija? Toda odgovor je že sam predvideval: Iluzorno je misliti na pokrajinsko gledališče v Pomurju ... Ne bo moglo vzdrževati ustanove s takim imenom. Toda ob današnjih razmerah nastaja vprašanje: Ali Sobota upravičeno rabi ime: središče Pomurja v kulturnem smislu? Menda ne. Mestom Pomurja ne nudi skoraj ničesar in vasem menda tudi ne kdo ve kaj. Ljutomer se navezuje na Ptuj zaradi Ptujskega gledališča in sledijo mu Križevci...
Ali naj ostane Pomurje res etnografska zanimivost Slovenije ?
Trpko vprašanje, ki ga je zastavil profesor Sedonja. Zaradi nebrižnosti do kulturnega življenja Sobote in s tem v neki meri vsega Pomurja se to vprašanje vedno znova vsiljuje in trpkost se še stopnjuje.
Tovariš Franc Šrimpf, ki je bil do nedavnega kulturni urednik Pomurskega vestnika, se je zelo odločno zavzemal za gradnjo pokrajinskega gledališča v Murski Soboti. Ne moremo mirno njegovega prepričanja, da je gradnja pokrajinskega gledališča skrb vsakega posameznika o Pomurju. Če bomo znali zainteresirati in mobilizirati vse naše ljudi, bo gledališka stavba kmalu stala. Tako je trdil in imel je prav. Doslej še nismo uspeli zainteresirati za gradnjo gledališča večine naših ljudi, celo niti večine naših prosvetnih delavcev ne, da ne govorimo o gospodarstvenikih, ki o tem ne marajo skoraj niti slišati. In vendar, da zopet ponavljam tovariša Šrimpfa: Narod-
ni duh, stopnja narodne zavesti se ne kaže samo v številu tovarniških dimnikov, ki jih je narod zgradil, temveč tudi. ali pa še bolj, v njegovi kulturi. Tujec, ki pride slučajno k nam, bo morda prej kot za tovarnami, vprašal, ali imamo tu gledališče, muzej koliko kinematografskih dvoran, ali izhaja kakšna revija in podobno. In šele po tem našem odgovoru si bo o kraju ustvaril sodbo.
In še citat iz prispevka k diskusiji. ki ga je napisal profesor Sedonja: Ni važno, če je gledališče Soboti potrebno ali ne, če si ga Sobočani žele ali ne. važno je, da je Sobota. tista Sobota, ki je postala politični, upravni, gospodarski in kulturni center pokrajine ob Muri, bodočemu gledališču nujno potrebna, saj ga bo morala zgraditi in vzdrževati, kulturni dom. v katerem naj bo tudi dobro gledališče, pa je potreben vsemu pomurskemu ljudstvu in ono ima pravico, v skrajnem primeru celo dolžnost, da od pristojnih forumov izsili zgraditev centralnega kulturnega žarišča.
Vedno enak epilog
Povedali smo vsak svoje in s tem nam je zmanjkalo snovi za diskusijo. Iskali smo prostor za gradnjo, iskali smo zasnovo za načrte, obiskali smo nekaj gledališč in seznanili vso javnost, da nameravamo graditi pokrajinsko gledališče. Znova smo začeli zbirati prispevke in znova smo odstopili od svojih lastnih zaključkov Tokrat z izgovorom, da nas je porazila zahteva po depozitu. Zahteva po tridesetih milijonih pred gradnjo in
še dodatnih milijonih za začetek gradnje. Toda to ne more biti izgovor, že zaradi tega ne, ker se akcija mora prej ali slej znova začeti in je pametneje, da se že začeta akcija nadaljuje, sicer se s takšnim omahljivim delom samo norčujemo iz prebivalcev, ki so že dali prve prispevke in iz vseh tistih, ki so začeli delovati kot aktivisti za gradnjo pokrajinskega gledališča med prebivalstvom Pomurja. Menda doslej nismo pomislili na to, da se zelo nespametno onemogočamo v lastnem prizadevanju.
Se pomnite, tovariši, kako so naši partizani začeli boj za svobodo? Ljudje izza meja so jih prepričevali z zapada in vzhoda, da niso pogoji za zmagovito vstajo, ker ni bilo »depozita«, kot ga nimamo v Pomurju za pokrajinsko gledališče. Da, ni bilo ničesar, kar bi zagotavljalo zmago osvobodilne vojske, toda bila je volja in upravičenost boja.
Miran Mor
Nekaj iz Črensovec
Črensovci — kaj bi si mislil tujec o Črensovcih, če bi stopil vanje. Lepa prekmurska vasica s cerkvijo, kot je takih vasic dosti po svetu. Ljudje? Pač taki kot vsepovsod. In vendar je velika razlika med temi našimi vasmi.
Človek, ki vsaj nekaj let živi v Črensovcih, jih nekako vzljubi in postane del njih samih. Zakaj se naveže ubogi zemljan na eno teh vasic? Kaj je v njej tako privlačnega? Morda park okoli cerkve — oziroma cvetlični nasad? Mogoče trgovina, ki nekako cvete, čeravno ne dobiš vedno vsega, kar želiš. Saj res, mogoče niž-
ja gimnazija — nekdanji Kleklov »Naš dom«, ki pa je sedaj malo preurejen (vsa čast prejšnjemu ravnatelju).
Mogoče je kdo vzljubil črensovsko mesnico? Noben mesar ne vzdrži v njej predolgo. Gostilno? Vse dobrote sveta dobiš v njej.
Različne organizacije delujejo v tej vasi. Prejšnji večer je bilo ustanovljeno »Prosvetno društvo«— mogoče bo bolje delovalo kot IZUD. Vendar iger, ki so na programu, ne bomo mogli igrati doma. Kajti dvorana ima še vedno prepih — ni dograjena. Bo kdaj? »Sonca na žnuri: v Črensovcih še ni, čeravno žnura visi že tri leta. Koga neki bi prosili, naj nam pomaga, ker si sami pomagati ne znamo. Seveda bomo imeli elektriko 29. novembra, samo za leto se še nismo zmenili. Kaj mislite: Črensovčani imajo celo »Partizana« — to vam je neko društvo, kjer notri telovadijo — sem slišala nekoč na cesti. Partizanovci sami so pa zelo pridni. Prejšnjo nedeljo so imeli akademijo na Gornji Bistrici — doma je seveda ne morejo imeti, ker je zunaj premrzlo, dvorane pa nam še nihče ni prišel dograditi.
Vidite in niste mi hoteli verjeti, da so Črensovci pač vas, kot marsikje na svetu. V bistvu pa se od drugih vasi precej ločijo.	Sida
Tudi od šminkanja je marsikaj odvisno v dramatski umetnosti. Na sliki: Tov. Marija Zrimova pri šminkanju soboških igralcev.
Črensovci — poleg Beltinec eden izmed največjih krajev na Dolinskem
7. številka časopisa „Delo in varnost“
Strokovni časopis »Delo in varnosti: je do danes prvi in edini list v državi, ki se bavi z vprašanji povečanja produktivnosti in smotrnega gospodarjenja v industrijski proizvodnji, s problemi pravilne, znanstveno utemeljene organizacije dela, z vzgojnimi problemi kadrov v go-
spodarstvu in s problemi zdravstveno-tehnične zaščite pri delu. Vsebina 7. številke, ki je pravkar izšla: »Za dvig produktivnosti v naših gospodarskih organizacijah«; Mitja Kamu-
šič: »Grafična obdelava dinamike premijskega sistema«; Radovan Andrejčič: »Kontrola kvalitete s statističnimi metodami«; dr. Mirko Pibrovec:	»Vpliv psihološko zdrav-
stvenih činiteljev na proizvodnost industrijskega delavca«; dr. Saša Cvahte: »Racionalizacija dela in me-
dicina«; Boris Florjančič: »Kaj naj ukrenemo, da bi omejili smrtne in ostale nezgode v rudarstvu (metalurgiji) ; inž. Boris Gostiša: »Prirodni brusi in umetni brusilni koluti«.
KULTURNI DROBIŽ
Prihodnjo spomlad nameravajo v videmski občini prirediti kulturni festival. Nastopila bodo prosvetna društva z najboljšimi deli, ki jih bodo naštudirala v zimski sezoni. Festivalske prireditve pa ne bodo samo v občinskem središču, marveč bodo društva gostovala tudi v drugih krajih občine. Predviden je tudi skupni nastop pevskih zborov in pihalne godbe — na prostem.
Pri Vidmu so ustanovili posebno knjižnico, v kateri so doslej zbrali že okrog 30
dramskih del. Knjige posojajo prosvetnim društvom in dramatskim skupinam brez odškodnine in pod pogojem, da z njimi vrnejo tudi prepisane vloge, ki jih potem posojajo proti odškodnini drugim društvom. S tako zbranimi sredstvi bodo kupili nove knjige.
Ali si že naročil
»SVET 0B MURI«
POMURSKI VESTNIK, 29. nov. 1956
9
Aktualni problemi:
Naš drugi del življenja
III
Najtežje je na vasi
Ne pozabimo na vasi — opozarja zvezni ljudski poslanec Ivan Kreft. Na vasi je še slabše kot v naših mestih. V kmečkih gostilnah pač ni mogoče najti kulturnega razvedrila. Tukaj lahko zabavo organizira le alkohol. Torej je boj za kulturno zabavo obenem boj proti alkoholizmu. Boj proti gostilnam kot centrom »zabavnega življenja«. Boj zato, ker mlad človek ob nedeljah nima kam razen v gostilno. Predstavniki družbenih organizacij kraja lahko odločijo o tem. Z organiziranim delom seveda. To je mogoče. Marsikje so že storili mnogo.
Tovariš Kreft navaja primere. Ljudski poslanec, ki je bil pred vojno sodnik, mu je pripovedoval o tem. Pred vojno je moral mnogokrat službeno po Prlekiji. Vse zaradi čestili umorov po gostilnah. Vse zaradi krvavih pretepov. Gostilničarji pa so se bogatili ob teh tragedijah. Zdaj je ta ljudski poslanec z veseljem opazil, da v teh krajih ni več toliko gostiln. Za četrtino gostiln je manj. Gostilne so odstopile mesto kinodvoranam. Na prleški polovici našega okraja ima 40.000 prebivalcev 11 kino podjetij. Na prekmurski strani je podobno. Mnoge vasi imajo kino in ne samo gostilne. Toda kino je po vaseh nerentabilno podjetje. Ali ne bi bilo bolje, če bi bil kino ustanova? Saj je v resnici kulturna, družbena ustanova. Zaradi nerentabilnosti ni mogoče misliti na likvidacijo takšnih podjetij. Toda takšna mišljenja niso izključena.
Na 40.000 prebivalcev 11 kino podjetij! To ie povprečje, ki ga ni nikjer drugje v Jugoslaviji. Menda ima polmilijonski Beograd le 20 kinodvoran. Seveda je bilo potrebno za ta uspeh veliko prizadevanj. Sicer samo kino ni dovolj za učinkovito kulturno zabavo. Posebno zaradi slabih filmov, ki jih morajo sprejemati po vaseh. Še važnejše pa je prodiranje brezalkoholnih pijač. Zadruga pri Vidmu je začela proizvodnjo sadnih sokov. Če vemo. da so v teh krajih dajali otrokom vino za žejo, potem bomo razumeli pomen te pobude. Prav tako pomemben pa je tudi razmah kulturno-umetniških društev. V teh krajih so se razživela po prodoru kina. Nastopi so pa le dvakrat letno. Kino je bolj privlačen, ker ne zahteva truda, discipline, vaj. Izgleda, da se kulturno umetniške skupine pojavim to samo ob odkritju spomenikov padlim borcem, ob občinskih praznikih in podobnih redkih proslavah.
V zabavnem življenju, v smislu kulturne zabave, imajo veliko vlogo knjige. V Pomurju imamo v tem smislu, tradicijo. Posebno v Prlekiji. Nemci so slovenske kniige sežgali. Vse javne knjižnice so bile sežgane. Zato je zdaj manj knjižnic, kot jih je bilo nekoč. Toda prebivalstvo je že od nekdaj rado naročalo knjižne zbirke. Pri vsaki hiši je nekaj knjig. Učitelji pa lahko zelo pomaga io. Včasih so učitelji ustvarjali posebne knjižnice še poleg šolskih. Knjižnice, ki so jih šolarji sami urejevali in izposojali in iz izposojnine kupovali nove knjige za svojo knjižnico. Žal so zdaj knjige drage. Toda pravljice niso nedosegljive...
Na vaseh, pa tudi v mestih pogrešamo izlete. Ta oblika kulturne zabave je menda še najbolj učinkovita. Ponekod so planinska društva, toda njihovo delovanje se naravnost izgublja v življenju. Pogoji za skromnejše izlete v naravo pa so. Sindkati se spominjajo izletov menda samo prvega maia. Gostovanja pevskih in ostalih skupin Svobode so tudi izleti in majhne prireditve organizacij Ljudske tehnike. Takšni izleti združujejo celo več namenov hkrati. Žal tih pogrešamo. Mislimo, da so predavanja vse. »Meni je bilo prijetno videti mlajše in starejše ljudi odhajati na izlet na Triglav, pa tudi drugam, v Alpe in to z muziko!« Tako je zaključil tov. Ivan Kreft svoja zapažanja o kulturni zabavi.
Povzeto iz ankete v »Sedmi sili«.
IV.
Most med mestom in vasjo
Ali ste bili že na vaški proslavi? Prav gotovo, saj živimo na podeželju! Potem ste videli dramo v treh dejanjih v izpraznjenem skednju, bele zavede na odru iz starih desk in vrata in okna iz kartona na teh zavesah. Na nekaj kvadratnih metrih so se pojavljali igralci čudovito rožnatih obličij od kričeče barve krep papirja in močno črnih gub začrtanih s sajami. Med temi igralci so dijaki, ki se v mestu ne upajo postaviti na deske amaterskega odra. na vasi pa so fenomeni, čeprav se počutijo v nenavadnih kostumih, (ki včasih ne predstavljajo nobene dobe in nobenega časa), kot berači v novih frakih.
Glavni igralec govori na odru tako kot vsak dan na vaški cesti: tiho in hitro, brez vejic in pik. Gostilničar nataka iz praznih steklenic v prazne kozarce zatohli zrak in ponuja ostalim igralcem na odru pijačo, ki je ni. Gledalci to vidijo in se hihotajo in piskajo od zadovoljstva. Vsakega spoznajo in ga kličejo po imenu, režiser pa se kopa v znoju zaradi tega, ker ga igralec ne sliši in mora trikrat ponoviti besedo, ob kateri se je glavni osebi na odru zataknilo, a z dna dvorane se je oglasil nek drug šepetalec, ki je že prej slišal režiserjevo prizadevanje.
To je mladinska skupina. Čez mesec dni bo nastopila skupina telesno-vzgojnega društva Partizan, potem gasilci ... Ni mogoče zvedeti, zakaj telovadci raje ne telovadijo...? Gledalcev je potem še manj in če jih je slučajno več, so prišli zato, ker se zabavajo ob nerodnosti igralcev na odru. Nekateri, ki se smatrajo za prosvetljene vaščane, javno godrnjajo in izjavljajo, da dramo raje doma prečitajo, odbor kulturnega ali prosvetnega ali le izobraževalnega društva pa sklene, da bo v bodoče odločal o dramah na svojih sejah, kjer bodo igro najprej prečitali in presodili odborniki. Kritik pa je v zadregi. Ubogi vaški tri tile, ki predstavlja svojevrstno kulturno vrednoto, pa se zateče k večno enakemu, za takšne razmere prikrojenemu stavku: »Tukajšnja igralska skupina je nastopila in se je dobro odrezala.« Za tem našteje vse igralce po vrsti ali pa nobenega, da ne bo zamere in pošlje sestavek uredništvu lokalnega časopisa.
Tako in drugače in podobno (ponekod tudi brez primere dobro), kot je zapisal o diletantih že Nušič, je živo še vedno marsikod. Ljudje se pač zbirajo in izbirajo. Drug drugega spoštujejo, toda sebe cenijo najbolj. To ni nič nečloveškega in nič nerazumljivega. V začetku pa je le marsikaj, kar se piše z veliko začetnico: Volja, Hotenje, Navdušenje — seveda, dokler se vse to ne iztiri. V nekaterih vaseh, kjer imajo namesto v skednju, gledališko dvorano v zadružnem domu (pa čeprav jo velik del leta uporabljajo za zadružno skladišče do igre niti ne pride. Nadebudna skupina se po prvi ali drugi bralni vaji, kjer delijo vloge, razočarana razide. Zato namreč ker je glavnih vlog premalo. Žal nobena drama na svetu ni sestavljena iz samih glasnih vlog. Na pozorišču dogajanja pa nihče ne mara biti nepomembna oseba...
Včasih je bilo potrebna kulturna prireditev za to, da je bila potem odobrena še veselica z brezmejnim točenjem alkoholnih pijač. Torej dramska prireditev zaradi namena, ki nima nič skupnega s kulturno zabavo, še manj z umetnostjo. Včasih so bila društva organizirana samo zaradi statistike, torej števila, najmanj pa zaradi vsebine. Bila so društva, bilo je pravzaprav ime — šablonska organizacija nerazvitih oblik. Toda podobno so se izživljali v dramatiki ljudje na vasi že pred vojno. Sledov tradicije v tem življenju ne gre zanikati, pa tildi ne novih vplivov, ki so nastali s prihodom ljudi drugačnega mišljenja in dobrih želja. Toda če primerjamo skladnost komunalne izgradnje in kulturnega življenja (ali kulturne izgradnje), bomo opazili neskladnost! V Pomurju — pa ne samo v Pomurju — pač prevladujejo gospodarstveniki s smislom za rentabilnost in brez pravega smisla za družbeno rentabilnost nerentabilne kulture.
Beseda kulturnega delavca pač malo velja. Po vaseh leži vse breme na nič kaj orjaških hrbtih učiteljev. Zakaj, je povsem razumljivo. En sam človek, ki ve kako in kaj mora delati, naredi v vseh organizacijah za skupni cilj več kot desetina ljudi z velikim hotenjem a brez primernega znanja. Kultura je pač v drugem planu. Kulturna zabava pa v tretjem. Toda od mladih učiteljic, ki so prišle šele davi z učiteljišča, ne moremo pričakovati, da bodo kar naenkrat vaški svetilniki. Ali moremo od vaščanov pričakovati razumevanje, da je dober režiser vsaj toliko vreden kot dober tehnik, da je vodja prosvetnega društva, če je res dober vodja društva, enakovreden upravitelju šole, če tega v mestih ne razumemo? To je treba razumeti, potem smo si edini v tem, da še vedno delamo kot delavci, ki gradijo progo brez inženirja.
Most med mestom in vasjo? Zakaj ne bi pomagali režiserji iz mest vsaj z enkratnim obiskom? Pa ne samo režiserji. Zakaj ne bi manjše grupe pevcev, igralcev, glasbenikov, obiskovale vasi, prikazovale in zabavale hkrati? Vas pričakuje pobude in pomoči!
Občni zbor DPM v Ljutomeru:
Po dobrem začetku - še boljši obeti
Predzadnji ponedeljek je bil v Ljutomeru občni zbor DPM, ki ga je članstvo v lepem številu obiskalo.
Predsedniško poročilo je zajelo delo društva v pretekli sezoni po štirih sektorjih: izobraževalno delo staršev, delo socialno-zdravstvene sekcije, delo pionirskega starešinskega sveta in tekoče haloge ob novoletni jelki, pustni maškaradi, TO itd.
Za izobraževanje staršev, ki je nadvse potrebno, je društvo v pretekli sezoni dobro poskrbelo, saj je bilo 7 predavanj za starše. Tudi obširnega šolskega okoliša društvo ni pustilo ob strani, saj sta bili 2 predavanji organizirani v vinogradniških centrih Železne dveri in Nunska graba. Društveni poverjeuik Mladega sveta skrbno razpečava list, v katerem najdejo starši mnogo važnih in koristnih napotkov pri vzgoji svojih otrok.
Delo socialno-zdravstvene sekcije je pod vodstvom tov. Gričarieve bilo uspešno in požrtvovalno. Društvo ima pod svojo oskrbo 25 zdravstveno in socialno ogroženih družin, ki imajo otroka ter je bilo delo te sekcije zelo obširno, bo potrebno prihodnje leto ustanoviti posebno komisijo, ki bo pritegnila v svoj
delokrog večje število članov DPM. Večji uspehi dela te sekcije se kažejo v tem, da je posredovala za zaposlitev, kjer so delodajalci hoteli odpustiti edinega rednika družine z otroci, da je preskrbela potrebna stanovanja ali da je posredovala pri stanovanjski upravi. Članice sekcije so obiskale 13 družin. Na iniciativo društva je bila ustanovljena šolska kuhinja, v kateri se hrani 60 najrevnejših otrok. V bodoče bo potrebno, da bo sekcija prevzela tudi skrb za pastirje in vajence v šolskem okolišu. Tudi prevzgoji alkoholikov bo potrebno nuditi še več skrbi. Sekcija je sodelovala s svetom za socialno skrbstvo, svetom za varstvo matere in otroka in RK. Materialno so pomagala ljutomerska podjetja. Največ razumevanja smo vedno našli pri Konfekciji.
Pionirski starešinski svet so v TO razširili z zastopniki društev, ki imajo podmladke. Pionirji obeh šol se izživljajo v številnih krožkih. katere pa je težko najti voditelje izven učiteljskih vrst. V počitnicah je imelo društvo uspel plavalni tečaj. v zimski sezoni bo potrebno pritegniti društvo Partizan, da bo organiziralo za pionirje smučarski
tečaj, ki si ga vsi žele. Društvo je organiziralo občinski šahovski turnir. Premalo pa je pomagalo društvo mladim v počitnicah, saj ni organiziralo nobenili letovanj. Seveda so bile temu krive slabe materialne prilike. Z aktivnim delom je pričel podmladek Planinskega društva in Strelske družine. V kinosekciji ljutomerske Svobode ima društvo 2 zastopnika, ki pomagata pri izbiri filmov, primernih za mladino.
Novoletno jelko bodo tudi letos organizirali tako kot lani. Kulturni program pripravlja ljutomerska Svoboda. V TO so otroci obiskali rojstna domova Vraza in Miklošiča, ogledali si brezplačno kinooredstavo, podjetji »Meso« in »Mlekopro-
met« pa sta otroke 1. razreda tudi pogostili. Da bi dobili od državnega posestva grozdje po znižani ceni, pa so bili brezplodni upi.
Društvo je dobilo v TO od občinskega ljudskega odbora priznanje za svoje delo, na katerega je odbor upravičeno ponosen.
M. P.
Pred kratkim so v Križevcih ustanovili prosvetno-izobraževalno komisijo. Njen predsednik je tov. Janko Koren, člani pa so zastopniki vseh družbenih organizacij v kraju. Za mesec december predvidevajo več predavanj: med temi tudi predavanje o raku in kmetijsko predavanje.
Pred kratkim so v križevski zadrugi obnovili vse trgovske lokale. Sedaj je res prijetno v trgovini. Vse je prepleskano, vse police in stene imajo lepo in primerno zeleno barvo. Tudi rolete so nove, kar je bilo nujno potrebno že zaradi varnosti.
Želeti bi bilo, da bi KZ že enkrat imela toliko denarja, da bi ometali tudi zunanje stene zadružnega doma in tako olepšali središče vasi, saj se v tem domu vse dogaja, kar se pač more zgoditi v neki vasi.
Odkritje spomenika 25 talcem v Cezanjevcih
V nedeljo, 11. novembra 1936 je ljudstvo občine Ljutomer — posebno pa še prebivalstvo iz Cezanjevec proslavljalo enega svojih najznamenitejših zgodovinskih trenutkov po osvoboditvi.
Odkrili so spomenik 25 talcem, ki so jih zverinski okupatorji ustrelili 25. aprila 1914. leta pri Ribičevem mlinu. Povorke ljudi, ki so se začeli zgrinjati že od 8. ure zjutraj proti spomeniku, so najbolj ponazorile 1jubezen in spoštovanje do pokojnih mučenikov. Zveza borcev v Cezanjevcih je s pomočjo ostalih družbenih organizacij postavila dostojen spomenik padlim junakom, ki so jih fašistični morilci pred 12 leti do smrti izmučili, nato pa pripeljali v Cezanjevce. kjer so jih privezane h koloni postrelili. Talci so bili večinoma domačini. Ljudstvo iz teh krajev prav gotovo ne bo nikoli pozabilo dneva tega strahotnega zločina, ki so ga fašistični morilci povzročili v svojem poraznem besu — pri Ribičevem mlinu.
S številnimi venci, ki so jih poklonile pokojnikom naše ustanove, družbene organizacije in podjetja, smo zakrili zemljo, ki je postala obenem svetinja našega ljudstva. Lep spomenik z imeni 25 mučenikov pa bo opozarjal nas in zanamce, kako
drago je plačana svoboda. Zgodovino NOB in trpljenja v fašističnih zaporih je ganljivo orisal predsednik ObLO tov. Rado Pušenjak. Prav tako nismo pozabili na pokornega junaka Janka Ribiča, ki si je kot 16-letni gimnazijec ustvaril čudovito pot v zgodovino NOB. S svojim neomejenim sovraštvom proti okupatorju, z vztrajno ljubeznijo do domovine in svojega naroda, s svojo junaško smrtjo in z 12 streli v telesu je postal simbol junaka — mladine na desnem bregu Mure. Svojo smrt si je dal drago plačati. Zato si vsi, ki smo ga poznali, bili njegovi sošolci, pa tudi tisti, ki smo ga videli ob njegovi smrti, želimo, da tudi spomin na njega ogradimo s spomenikom, dostojnim njegovega junaštva.
V ganljivem kulturnem programu so sodelovali: godba na pihala, moški in ženski pevski zbor iz Ljutomera. pionirski odred »Ivan Cankar« in številni recitatorji.
Ko sem se po samotni poti vračala proti domu, sem prišla do zaključka: Naše ljudstvo spoštuje svojo oblast, ki je vzklila na kosteh in krvi naših sinov in hčera — ljubi svoje voditelje in ceni svobodo, ki je zgrajena na bolečinah naših mater in žena.
Marija Mišja
Izšel je
„Slovenski izseljenski koledar“
za leto 1957
Konec oktobra je izšel »Slovenski izseljenski koledar« za leto 1957. To je bogato ilustrirani zbornik za slovenske izseljence, ki go že četrto leto izdaja Slovensko izseljenska matica v Ljubljani.
S številnimi prispevki naših rojakov somih se je s tem letnikom znatno pomnožilo zgodovinsko gradivo slovenskega izseljenstva. Tako postaja »Slovenski izseljenski koledar« iz leto v leto popolnejši zbornik zgodovinskih zapiskov iz življenja slovenskih izseljencev, ki bodo važno dopolnilo zgodovinarju, ki bo pisni zgodovino slovenskega naroda.
V koledarju so objavljeni tudi zanimivi članki in reportaže iz Slovenije in Jugoslavije, zlasti pa ga krasi okoli 180 fotogra-
fij iz domačih krajev, krajev in življenja naših ljudi v novih domovinah.
»Poslanica vsem slovenskim rojakom po svetu« je uvodni članek v koledarju, ki ga je napisal predsednik Izvršnega sveta LRS tov. Boris Kraigher. Sledi članek o zunanjepolitični dejavnosti Jugoslavije v minulem letu in pa članek »Kolonialni sistem se umika korak za korakom«.
Delo Slovenske izseljenske matice je zajeto v članku »Ob petletnici obstoja Slo-
venske izseljenske matice« in pa v sestavku »Domovina po radijskih valovih«, ki govori o pomenu in priljubljenosti izseljenske oddaje Radia Ljubljana med našimi rojaki na tujem.
Narodnoosvobodilna borba je prikazana v člankih »Nekaj odlomkov iz zgodovine Turjaka« in pa »Požgana je bila prva slovenska vas — Rašica«.
Domači pisci so za koledar napisali zanimive reportaže in članke: »Makedonija«, »Podzemski biseri Slovenije«, »Sonce nad Trško goro«, »O stari Ljubljani«, »Slovenski slikar Božidar Jakac«, »Ob stoletnici rojstva pesnika Antona Aškerca«, »Na poti do pomorske Jugoslavije«, »Desetletno delo slovenskih založb« in članek »Ob stoletnici
slovenskega zadružništva«.
Kot že omenjeno, so v Izseljenskem koledarju 1957 številni članki naših rojakov, ki pomenijo izdaten prispevek k zgodovini slovenskega izseljenstva. To so zlasti članki o velikih podpornih organizacijah ameriških Slovencev, kakor »Ameriške bratske zveze«, »Kranjsko-slovenske katoliške jednote«, Mladinskega oddelka »Slovenske narodne podporne jednote« in članek o delu pevskega zbora »Zarje«, ki že polnih 40 let goji slo-
vensko narodno pesem v Clevelandn.
Tukajšnje zgodovinarje in bralce bode zanimali tudi sledeči članki: »Slovenski delavski dom v Clevelandu«, ki je že 30 let kulturno-prosvetno in delavsko žarišče naših naprednih rojakov, in zapiski o življenju in društvenem delovanju naših ljudi v Kanadi, Argentini, Franciji in drugod. Najstarejši slovenski pionir opisuje življenje v Clevelandu okoli leta 1900, star slovenski farmar pa zanimivo opisuje nastanek slovenske farmarske naselbine Willard v državi Wisconsin — silno pionirsko delo, ki so ga v začetku našega stoletja opravile žuljave roke in neupogljivi hrbti, zlasti pa železna volja naših ljudi.
Tu je tudi v prevodu objavljen odlomek »Dalmatinski vinograd v Novi Zelandiji« iz povesti »The came to the Gumfields« (Prišli so na gumijeve plantaže), ki jo je napisalo novozelandska pisateljica Amelia Batistich, ki je dalmatinskega porekla. Rojakinja, ki se je doslej edino od Jugoslovanov uveljavila kot pisateljica v Novi Zelandiji, literarno upodablja zgodovino naših izseljencev, razen tega pa pridno prevaja v angleščino jugoslovanske pravljice. Znano je, da so bili prav dalmatinski izseljenci tisti, ki so prvi zasadili vinsko trto v Novi Zelandiji. V objavljenem odlomku avtorica opisuje življenje prvih dalmatinskih naseljencev v Novi Zelandiji in materine spomine na rodno Dalmacijo.
Pod naslovom »Borba za kruh in srečo« je objavljenih pet življenjepisov naših rojakov in rojakinj, ki se spominjajo svoje grenke, a vendar lepe mladosti v »starem kraju« in svoje težke borbe za življenjski obstoj v novi domovini.
Med gradivom o slovenskih izseljencih so priobčeni še članki: o Louisu Adamiču, ameriškem pisatelja slovenskega rodu, o Nikoli Tesli, o naših Prekmurcih doma in v izseljenstvu ter o pomembnejših izseljencih, ki so bili doma iz bivšega litijskega okraja.
Vsebino koledarja dopolnjujejo pesmi domač h in izseljenskih avtorjev.
Slovenski izseljenski koledar s tako bogato vsebino in s tako lepimi fotografijami je lepo in primerno darilo svojcem v inozemstvu.
Tudi letošnja srečanja Izseljencev v rojstni pokrajini — Pomurju (konkretneje po sliki: v M. Sobot i, so bila zelo prisrčna in polna novih pobud za medsebojno zbliževanje med brati doma in v tujem svetu.
POMURSKI VESTNIK, 29. nov. 1956
10
Ob delu rezervnih oficirjev
v lendavski občini
Predzadnjo nedeljo so v Lendavi poročali o svojem delu na rednem letnem občnem zboru člani Združenja rezervnih oficirjev. Kljub nezadovoljivi udeležbi je bil zbor ploden. Potrdil je, da je organizacija svoje poslanstvo v redu opravila. Tov. Jovo Orlovič, predsednik občinskega odbora ZROJ je v poročilu prikazal, da so v občini vključeni v organizacijo vsi rezervni oficirji. Razen tega pa so pritegnili k delu tudi rezervne podoficirje.
Člani so se poleg strokovnega teoretičnega dela izpopolnjevali tudi praktično. Letos ie še posebno omembe vredno sodelovanje pri izvenarmadni vzgoji mladine, kjer je pomagalo 13 članov organizacije. Uspeh
Radgonsko združenje
pred novimi nalogami
Po enoletnem več ali manj uspešnem delu se je zbralo v zadružni dvorani lepo število rezervnih oficirjev iz radgonske občine na svoj redni občni zbor. Predsednik združenja ni kaj prida pohvalil delo radgonskih rezervnih oficirjev, na naj so bili vzroki slabega prizadevanja objektivnega ali subjektivnega značaja.
Združenje šteje 73 članov, največ iz Apaške doline; to so naši borci iz SNOB. Do nedavnega so bili rezervni oficirji razdeljeni na tri pododbore, od katerih je bil najbolj delaven pododbor iz Apač. Apaški oficirji so imeli redne sestanke z zanimivimi predavanji iz vseh področij vojnih veščin. Predavatelji so bili povečini oficirji iz Apač. Manj so bili prizadevni rezervni oficirji iz Radenec in G. Radgone, čeprav so imeli, posebno drugi, več možnosti skrbeti za razvoj svoje organizacije.
Občni zbor radgonskih rezervnih oficirjev sta obiskala tudi predsednik Okrajnega odbora UROJ in komandant radgonske obmejne garnizije, ki sta svetovala zboru to in ono, kar naj bi v bodoče pripomoglo k izboljšanju njihovega dela. Novoizvoljeni odbor si bo vsekakor prizadeval, da bo uresničil začrtane naloge. -rko
Tudi v M. Soboti so zborovali
V Murski Soboti se je pred kratkim zbralo okrog 100 rezervnih oficirjev na letnem občnem zboru. Prisotni so kritično ocenili enoletno delo.
Klub ima dva pododbora v Cankovi in v občini Šalovci — Petrovci, v Murski Soboti in okolici pa več skupin, ki delujejo povezano s klubom. Večina elanov aktivno deluje v javnem življenju. Mlajši člani so letos zelo uspešno vodili tudi predvojaške centre v Pomurju.
pri mladini je bil v primerjavi s prejšnjimi leti mnogo boljši. Rezervni oficirji so mladincem priredili tudi več predavanj o političnih, gospodarskih in kulturnih vprašanjih. Več sodelovanja je opaziti tudi v strelski družini. Dobra je bila povezava z aktivnimi tovariši, ki nosijo levji delež pri strokovnem izpopolnjevanju. Tako je zbor tudi javno pohvalil za požrtvovalno delo tov. Milana Damjanoviča, aktivnega kapetana JLA. V razpravi so se pogovorili o tovariših, ki neredno obiskujejo predavanja in o liku rezervnega ofi-
cirja. Podrobno so analizirali dogodke na Madžarskem in v Egiptu.
Pogovorili so se tudi o delu v prihodnje. Prvenstveno bo potrebno izboljšati udeležbo na predavanjih. Skupno z obmejno enoto bo organizacija Združenja rezervnih oficirjev v Lendavi dostojno proslavila decembra jubilejno 15. obletnico ustanovitve JLA. Z občnega zbora so poslali pozdravno pismo vrhovnemu komandantu JLA tov. Titu. Občnemu zboru je razen političnih in oblastvenih predstavnikov prisostvoval podpolkovnik Prizmič iz Sobote.
Pokrajina je v Prekmurju najlepša tam, kjer se ravnina vzpenja v gričevje
Člani CMD
so proslavili Dan republike
Pred nekaj dnevi so priredili člani Cirilmetodiskega društva katoliških duhovnikov v Pomurju kratko slovesnost v počastitev 29. novembra — Praznika republike. V dvorani Obrtne zbornice v Murski Soboti se je zbralo okrog 30 duhovnikov. Zbranim je govoril o naši družbeni ureditvi tudi predsednik OLO tov. Rogl. Razen recitacij in nagovora so imeli na programu nekaj partizanskih pesmi.
Po končani proslavi so si ogledali murskosoboško Tovarno mlečnega prahu, ki je s svojo urejenostjo navdušila vsakega posameznika.
Gospodarske vesti
od vsepovsod
O ...Podjetje »Jugomont« v Zagrebu ne gradi samo malih montažnih hišic temveč tudi velike stanovanjske zgradbe. Pred nekoliko dnevi so zgradili prvo večjo montažno poslopje. Najbolj drzna gradnja pa bo gradnja velikega stanovanjskega bloka z 250 stanovanji. To montažno hišo je naročil Okrajni ljudski odbor Zagreb in bo stala v Mesičevi ulici. To je prvi poskus gradnje večjega poslopja.
O. . .Letos je dala tovarna »Rog« v Ljubljani v prodajo 18 tisoč istoimenskih moških in ženskih koles. Največje povpraševanje je bilo za ženskimi športnimi kolesi. Prihodnje leto bodo povečali količinsko proizvodnjo na 25 tisoč koles. Izdelali bodo predvsem več tipov športnih koles, za katere je največje zanimanje med mladino.
O . . . Litostroj bo izdelal za Indijo 225-tonski električni mostni tekalni žerjav s pomožnim dvigalom 25 ton. Žerjav bo stal okrog 60 milijonov deviznih dinarjev. Litostroj je zmagal v konkurenci 17 ponudnikov, kar potrjuje kakovost izdelkov Litostroja.
O... Največjo kalorično električno centralo v naši državi bodo slovesno otvorili ob Dnevu republike. Med
poskusnim obratovanjem je proizvedla elektrarna nad 106 milijonov kilovatnih ur električne energije.
O . . . Na Dan republike bo pričela obratovati tudi nova tovarna »Boris Kidrič« v Šibeniku. Letno bo izdelala ta tovarna več tisoč ton surovih aluminijastih blokov in okrog 16 tisoč ton valjanih izdelkov. V sestavu tovarne, ki je ena največjih v državi, je 28 industrijskih objektov. Dvorana valjarne je dolga 300 metrov.
»Mladinski tisk«
na osnovni šoli v G. Radgoni
Na radgonski osnovni šoli že vsa leta po vojni mnogo berejo. Poleg tega, da si šolski otroci izposojujejo knjige iz ljudske in pionirske knjižnice, je na šoli vedno večje število naročnikov »Mladinskega tiska«.
Med 376 šoloobveznimi otroki je 324 naročnikov. Število se nikdar no zmanjša ob prestopu v gimnazijo. Zbirke so med njimi zelo priljubljene, saj posredujejo mnoga zabavnega in poučnega čtiva. V primerjavi z ostalimi knjigami so tudi znatno cenejše, kar omogoča, da jih lahko nabavijo tudi revnejši učenci. Da je število naročnikov tako veliko, je predvsem zasluga učiteljice tov. Angele Borkojeve, ki vsa leta širi med pionirji mladinske knjige in pridobiva iz leta v leta več otrok, ki radi bero. Naibolj priljubljena je revija »Ciciban«, ki ima 159 naročnikov. »Pionirski list« ima 100. knjižne zbirke pa 77 naročnikov. Posebej je treba pripomniti, da uprava »Mladinskega tiska« nima prav nobenih skrbi zastran neplačane naročnine.
M. K.
GOSTINSKI TEČAJ V MURSKI SOBOTI
Prejšnji teden se je pričel v Murski Soboti gostinski tečaj, ki ga obiskuje okrog 15 gostincev iz vsega okraja. To je letos že drugi tečaj. Predvidevajo, da bo trajal tečaj mesec in pol. Program tečaja obsega snov iz natakarske in kuharske stroke.
Potujoči kino po prekmurskih vaseh
Potujoči kino DPD Svoboda iz Murske Sobote je obiskal v letošnjem letu mnogo vasi v občini Murska Sobota, pa tudi v ostalih občinah v Prekmurju. Kljub temu, da je kinoprojektor že star in je težko z njim uspešno predvajati filme, je uspeh potujočega kina velik. Prebivalstvo v vseh krajih, kjer je ta sekcija soboške Svobode predvaja-
la filme, želijo še več obiskov potujočega kina. V občini Petrovci — Šalovci izražajo mnenje, da je delo potujočega kina bolj hvaležno, kot pa delo ostalih kinomatografov, kot so v Čepincih, pri Gradu in še ponekod. To velja predvsem za goričke predele, kjer so vasi raztresene po hribovju in je obisk kina v stalnih centrih težaven.
Po izraženih mnenjih, bi bilo prav, če bi bilo več takih potujočih kinematografov, seveda s pogojem, da so z njimi dobri kinooperaterji in da so filmi dovolj izbrani in da ni program sestavljen samo iz obzornikov in strokovnih filmov, temveč da predvajajo tudi umetniške filme prav tako kot ostali kinematografi.
Dijaška restavracija ali nekaj podobnega
Prometne zveze z našim goričkim predelom Prekmurja so zelo nestalne. Avtobusi vozijo v smeri Grada in tudi v druge smeri včasih z večurno zamudo. S temi avtobusi pa se vozijo dijaki, ki so doma na vasi. Tem tovarišem je potrebno nekje preskrbeti primerni prostor za bivanje v času, ko čakajo na avtobus. V prvi vrsti to, toda za nekaj drugega gre. Namreč, kje bi dobili dijaki za malo denarja le dovolj tople hrane za kosilo, da ne bodo od jutra pozno popoldne, ali celo do poznega večera ob suhi hrani ali samo preprosti malici. V Soboti o tem tu in tam govorijo, ko se omenja delavska menza, ki bo za-
dostila potrebam enega dela našega prebivalstva. Na zborih volivcev in drugod je slišati predloge, naj se doseže za zahtevo vsega prebivalstva Sobote likvidacija še ene najslabših gostiln in naj se uredi tam primeren lokal z brezalkoholno pijačo in z vsem, kar odlikuje dobro zajtrkovalnico, predvsem pa še menzo za dijake. Seveda bi bilo treba za dijake kuhati preprosto hrano in poceni, še prej pa zbrati podatke, koliko je interesentov po raznih šolah, vključno vajeniško šolo. Menda bo najprimernejša dosedanja gostilna pri Prekmurcu.
PRI GRADU BODO SLAVILI OB DNEVU REPUBLIKE
Za Dan republike, 29. november pripravljajo graška društva zelo pester program. Nastopali bodo domači pevci in recitatorji.
Prav tako kot za 29. november se pripravljajo prebivalci Grada in okoliških vasi na proslavo 22. decembra, Dneva JLA. Tudi za to pripravljajo pester program.
ELEKTROSTROJNA KOMISIJA ZA POMURJE
Pri okrajnem odboru Ljudske tehnike za Pomurje je pričela nedavno delovati Elektrostrojna komisija, ki jo sestavljajo zaenkrat samo strokovnjaki. Program dela te komisije še ni dokončno določen, toda izraženo je bilo mnenje, naj bi začeli s predavanji o elektriki in njeni uporabi ter nevarnost', ki io predstavlja nepoučenim ljudem. Za organizacijo teh predavanj je bilo izrečeno mnenje, naj bi komisiji pomagali elektrifikacijski odbori po vaseh, kjer obstojajo in so pravo svojo vlogo po izvršeni elektrifikaciji že izgubili. Pogovoriti pa se bo treba o tem, kako bi bilo mogoče v bližnji prihodnosti začeti s primernimi eksperimenti, da bi ljudem praktično prikazali učinek in moč elektrike, pa možnosti vsestranske uporabe.
Priležeta se, tudi tej ženici, počitek in okusna malica po napornem delu na polju.
Zadružniki odobravajo
Zadružniki kmetijske zadruge Grad so nam sporočili, da so z zanimanjem prebirali zapiske našega notranjepolitičnega urednika iz njihove zadruge. Zadružniki pravijo, da stališče našega urednika smatrajo za pravilno in nas hkrati opozarjajo še na nekatere podrobnosti, ki so po njihovem mnenju za poslo-
vanje zadruge pomembni. Tako omenjajo način odkupovanja sadja v letošnji sezoni, za katero menijo, da ni bil dovolj kontroliran in da ni bil v skladu z načinom dela, ki ga je priporočala zadružna zveza in so ga ostale zadruge osvojile, Največ pripomb gre na račun tehta-
nja z necimentirano tehtnico in tehtanje zabojev, katerih teža se odračunava za več kilogramov preveč. Poleg tega menijo zadružniki, da upravni odbor ni prav postopal pri izbiri nakupovalcev, ki so večinoma kmetje, ki imajo večjo posest in so posamezni celo takšni, ki uporabljajo najeto delovno silo za delo na svo-
jem posestvu, medtem ko se sami bavijo z nakupom sadja.
Tudi tovariši z občinskega ljudskega odbora so izrazili mnenje, da je Pomurski vestnik doživel z objavo teh člankov pozitiven odmev in da se poslej razmere v tej zadrugi izboljšujejo.	V. Š.
Zgodovina poslopja, ki  vidite na sliki, je takala: najprej naj bi v Logarevcih pri Ljutomeru stal prostoren zadružni dom, toda pozneje, ko so uvideli, da za to ne bo pri roki dovolj krajevnih sredstev, so poslopje preuredili tako, da služi sedaj za osnovno šolo. Precej sredstev je za poslopje primaknila ljudska oblast. V njem je sedaj tudi središče kulturnega delovanja Logarev-
Članom in poverjenikom Prešernove družbe
Ekspedit Tiskarne Ljudske pravice je pričel (e dni razpošiljati poverjenikom letošnje redne zbirke Prešernove družbe in dodatno knjigo »Otrok od spočetja do pubertete«. Drugo dodatno knjigo »Praktični nasveti za dom« pa bo zaradi tehničnih zaprek pričel razpošiljati okoli 10. decembra.
Zaradi ogromnih količin knjig bo razpošiljanje zaključeno okoli 20. decembra. Poverjeniki bodo lahko vse knjige razdelili članom najkasneje do novega leta. Vse poverjenike in člane zato prosimo, da to upoštevate in knjig ne urgirate razen v primeru, da se pošiljka knjig ne ujema z naročilom, pri čemer upoštevajte, da boste prejeli drugo dodatno knjigo nekoliko kasneje.
Da bi mogli prihodnje leto pravočasno dotiskati vse knjige, prosimo vse dosedanje člane, da takoj ob prejemu te zbirke obnove članarino. Le tako nam bo mogoče pravočasno določiti naklado in pričeti s tiskom. Knjižni program je objavljen na 2. strani plntnie Koledarja. Pogoji naročanja in plačevanja članarine in dodatnih knjig pa so neizpremenjeni.
Tajništvo
Vodno skupnost v Prekmurju venomer počasi deluje, pred njenimi prvimi nalogami je zgraditev razbremenilnega kanala Ledava — Mura, ki ja v gradnji že sedem let. Letos so gradili mostove. Kanal bo treba podaljšali, kajti voda, ki odteka ob poplavah iz Ledave po njem, se razteka pa bakovskih poljih
AEROKLUB je zaključil letošnji del gradnje hangerja
Gradnja hangerja za soboški Aeroklub je problem, s katerim so se člani tega kluba ukvarjali že zelo dolgo, toda uresničitev želje in načrta skoraj ni bila mogoča. Letos so se tega dela brez mnogo razmišljanja resno lotili in zidove hangerja do nedavnega že zgradili. Pravzaprav so delo začeli brez denarja in brez zagotovila, da bodo uspeli natančno tako, kot so si akcijo zamislili. Toda njihovo zaupanje v delovne kolektive, katere so prosili za pomoč pri gradnji, ni bilo zaman. Mnogi kolektivi iz vsega Pomurja, pa tudi nekateri izven Pomurja so Aeroklubu v njegovem prizadevanju krepko pomagali. Nekaj je prispevala tudi Republiška letalska zveza, nekaj še okrajni ljudski odbor in tako zdaj hangerju manjka še streha, ki pa je v gradbenem načrtu prihodnjega leta. Ta gradnja pa je pomembna zato, da bodo soboški letalci lahko končno
leteli pod svojim nebom in s svojega že urejenega letališča, kar jim doslej ni bilo mogoče.
GRAD
Kmetijske zadruge pri Gradu pripravljajo v zimski sezoni več tečajev za zadružnike. Največ zanimanja je za pletilski tečaj. Razen tega bodo priredili še 4 druge tečaje.
ZA RADIOAMATERJE
Radioamaterski klub v M. Soboti bo v teh zimskih dnevih zopet omogočil svojim članom praktično delo v svojih prostorih, ki jih po poletnih selitvah znova urejuje. Tako menda kljub vsemu ne bo ostalo pri amaterskem imenu YU 3 DBC, ki ga naši radioamaterji v Sloveniji pa tudi drugod ne zasledijo na določenih kratkih valovih, kjer se radioamaterji lahko najlaže ponoči sporazumevajo.
RAZPIS
za tečaj Politične šole pri CK ZKS (od 6. februarja do 30. junija 1957.)
Petmesečni tečaj Politične šole pri CK ZKS daje osnovno ekonomsko-politično izobrazbo, predvsem delavcem in delavkam, ki že delujejo v delavskem upravljanju in v družbenih organizacijah.
Prijave za sprejem v šolo pošljite na upravo Politične šole pri CK ZKS, Ljubljana, Parmova 37/II- trakt, do 31. 12. 1956, hkrati pa tudi na svoj občinski komite.
Pri prijavah navedite osebne podatke o dokončanih šolah in tečajih, o stažu in funkcijah v političnih organizacijah, o osnovnem poklicu in zaposlitvi ter o višini mesečnih prejemkov.
Šola ima internat, ki je namenjen predvsem tovarišem in tovarišicam izven Ljubljane. Natančnejše informacije dobite na upravi šole. oziroma na občinskem in okrajnem komiteju ZKS svojega okoliša. O sprejemu bo vsak posameznik pismeno obveščen in sicer najmanj 14 dni pred pričetkom tečaja.
POMURSKI VESTNIK, 29. nov. 1956
11
VREMENOSLOVJE v službi letalstva
Živimo v času močnega razvoja letalstva. Kljub visoki tehnični izpopolnitvi modernega letala je vendar vreme še vedno izredno važen faktor, ki povzroča v zračnem prometu velike težave, včasih pa tudi izredne nevarnosti. V vremenoslovju imamo posebno znanstveno panogo, ki proučuje predvsem tista vremenska stanja in elemente, ki posebno kvarno ali pa ugodno vplivajo na let letala, to je letalsko vremenoslovje.
Že v preteklem stoletju je meteorologom bilo znano, da naša atmosfera ni enovita, ampak je sestavljena iz različnih zračnih telse, ki se gibljejg druga poleg druge. Ta ogromna zračna telesa se imenujejo zračne gmote. Med seboj se razlikujejo po različni stopnji toplote, vlažnosti in hitrosti gibanja. Vzrok nastanka zračnih gmot z navedenimi fizikalnimi lastnostmi je v neenaki insolaciji (sončnem obsevanju) posameznih geografskih širin in v različnem ogrevanju ter ohlajevanju morij in kopnega naše zemeljske površine.
Mejne ploskve med poedinimi zračnimi gmotami imenujemo fronte, ki so predvsem nosilke slabega vremena. Sodobno vremenonlovje je danes že toliko napredovalo, da zbere v kratkem času nekaj ur okoli sedem sto vremenskih sporočil iz svojih opazovalnic, ki so posejane od Grenlanda do Sahare pa od Urala do Vzhodne obale Severne Amerike. S pomočjo teh podatkov narišejo vremnsko karto, ki nam pokaže dejansko stanje vremena, t. j. področja lepega in slabega vremena. Tako nam omogoča ta velikanska podoba vremena osnovno orientacijsko shemo vremena v prizemnih slojih našega ozračja.
V ATMOSFERI še marsikaj nejasnega
Vendar vreme ni odvisno samo od stanja vremenskih elementov, izmerjenih 2 m nad zemeljsko površino. Izredne važnosti so namreč tudi podatki o vremenskih elementih v višjih plasteh atmosfere. Zato merimo veter, temperaturo, vlago in pritisk vse do višine 10.000 m in s pomočjo teh podatkov dobimo sliko o stanju vremena v teh višinah. S pomočjo analize teh podatkov je možno dati pilotu ob vsaki priliki stanje vremena za linijo, katero mora preleteti v določenem obdobju. Takozvani meteorološki bilten je izredno važna listina, katero mora imeti vsak pilot pred poletom, a brez nje ni dovoljeno poleteti iz aerodromu.
Letalsko vremenoslovje je še zelo mlada znanstvena veda. Se od daleč niso popolnoma raziskani mnogi prirodni pojavi, ki so na eni strani izredno nevarni za letalski in drugi promet, ki ugodno vplivajo na let letala. Kot nevarna meteorološka elementa sta pred vsem zaledenitev in megla, a ugodni je takozvani zračni tok, ki obkroža našo zemeljsko oblo na višini 8.000 m do 12.000 m, v katerem divjajo silni viharji, ki nesluteno večajo hitrost letala, če zaide v njihovo območje.
Raziskovanja vremenskih in fizikalnih svojstev zaledenitve letala so pokazala, da je ta pojav izredno zamotan. Izsledki aerološkega observatorija v Götingenu so sicer odkrili nekatere nejasnosti, vendar ta problem še daleč ni rešen. Kakor je znano, nastane zaledenitev letala najčešče tedaj, kadar so v zraku vodne kapljice, ki so kljub nizki temperaturi (pod 0 C) še vedno v tekočem stanju. Pravimo, da so podhlajene. Način poledenitve je odvisen predvsem od velikosti vodnih kapljic. Medtem ko velike vodne kapljice padajo s srednjo hitrostjo 7 m na sekundo, zelo drobne vodne kapljice v zraku skoraj mirno visijo. Pri srednji hitrosti letala 100 m na sekundo se lepijo drobne kapljice pravokotno na letalo, dočim večje kapljice povzročajo zaledenitve poševno pod določenim kotom. Zato je zelo važno, ali se letalo giblje skozi drobne ali debele vodne kapljice, kajti od tega je odvisno, kakšni in kje bodo nastali zaledeneli sloji na letalu.
Zaledenitev je zlasti nevarna nad frontalnimi področji in sicer v onih oblakih, ki imajo močan vertikalni razvoj. Prav tako je zanimivo, da so močne in pogoste zaledenitve nad morji. Pojav si moremo razložiti tako, da je nad morjem več kondenzacijskih jeder, kakor pa nad kopnim, kar je osnovne važnosti za ta prirodni pojav. Kako zelo nevarno je zaledenitev, potrjuje že to, da 5 mm plast ledu na letalu poveča nje-
govo obtežitev za 5 kg na kv. meter. Toda ne samo obtežitev, ampak tudi sprememba aerodinamičnih oblik letala izredno ovira njegov polet. Prav tako zaledenitev onesposobi mnogo instrumentov, tako da postane letalo prava igrača prirodnih sil, ki ga prečesto tudi uničijo.
GLICERIN
proti zaledenitvi
Proti zaledenitvi se borijo danes predvsem z električnim ogrevanjem tistih delov letala, ki so posebno nevarni zn zaledenitve. Prav tako se uporabljajo tudi različna kemična sredstva, kakor parafin, glicerin in druga, s katerimi prepleskajo letala. Drugi nič manjši sovražnik zračnega prometa pa je bila še do nedavnega megla. Polet v megli, zlasti pa pristajanje, je pomenilo zn letnica prepustiti letalo in sebe neznani usodi. Razvoj tehnike zadnjih deset let pa je tega sovražnika letalstva popolnoma odpravil. Radar je tisto čudežno sredstvo, s katerim lahko danes vidimo tudi v najgostejši megli. Zato so vsa moderna le-
tala opremljena s tem učinkovitim instrumentom.
V zadnji svetovni vojni so odkrili letalci v velikih višinah zračni tok, ki teče z izredno hitrostjo v obliki večjih in manjših meandrov (pasov) okoli naše zemeljske oble. Ta zračni tok izrabljajo za polet letalo, ki ne samo pridobijo ogromno na hitrosti, temveč si prihranijo velike vsote na kurivu. Ta zračni tok ni samo velik dobrotnik za letalski promet, ampak odkriva nove zanimivosti v zgradbi naše atmosfere. Z odkritjem te zračne struje smo spoznali novo zanimivo opazovalno torišče, ki daje tudi vremenskemu dogajanju posebno zakonitost in značilnost.
Prof. Jonko Pučnik
Ali smo dovolj zaščitili naše rastline ?
Prav malo se zavedamo, da so se v naši zemlji v zadnjih letih razširili mnogi škodljivci, ki pretijo sadovnjakom, vinogradom in poljskim rastlinam.
Gozdove ogroža gobar, zlatnica in ameriški prelec pa napadata sadovnjake. Ce bi izračunali površino, napredeno že od teh škodljivcev bi prišli do prav poraznih številk, ki bi nam dole misliti, kaj je treba napraviti v bližnji prihodnosti. Iz raznih poročil in izsledkov na samem terenu je razvidno, do so napadeni po gobarju ne samo gozdovi, temveč tudi sadovnjaki, predvsem slive in jablane.
V okraju Murska Sobota je gobar napadel gozdove (raztreseno 10.000 ha, strnjeno 300 ha in sadovnjake, 50 ha). Pri uničevanju so se omejili gozdarji le na biološko metodo, medtem ko so se sadjarji posluževali kemičnih sredstev v borbi proti temu nevarnemu škodljivcu. Katera pot uničevanja je za nas najbolj učinkovita, bodo pokazali poskusi, ki so v teku v gozdovih in sadovnjakih. Pri sadnem drevju se lahko prav zanesljivo opiramo na kemična sredstva (Pantaknn itd.), ki so nedvomno odličen način zatiranja tega škodljivca v zimskem in poletnem času.
Če se zavedamo, da je ameriški prelec zadal precejšnjo škodo sadnemu drevju v Medjimurju — v naši neposredni bližini —
in da se je letos v drugi generaciji pojavil z 88 okužbami v Lendavi in okolici, potem nam mora biti jasno, da je prestopil prag Slovenije.
Razen gobarja in ameriškega prelca, ki ogrožata gozdove in sadovnjake, nastopata že več let ameriški in češpljev kapar. Ta dva škodljivca onemogočata izvoz jabolk in sliv. Smatram, da je skrajni čas, da trgovska mreža stimulira neokuženo sadje t. j. da obstoja razlika v ceni med kvalitetnim in zdravim ter slabim in okuženim sadjem.
V	zadnjem času opažamo, da se sušijo slivovi nasadi, ker jih je napadel rdeči pajek in češpljev kapar. Mi smo vse premalo posvečali pozornosti prav tem nasadom, nismo jih pravilno in pravočasno škropili, negovali, n še manj gnojili.
V	naših krajih se javljajo še drugi škod-
ljivci — zlatnica, glogov belin, prstančar, listne uši — v tako velikem številu, da ne moremo iti mimo tega perečega vprašanja.
Zlatnica prezimuje v naših krajih v obliki mladih gosenic, po več sto skupaj v beli zapredkih. Ali ne bi kazalo, da bi čez zimo izvedli akcijo in porezali ter sežgali vsa goseničja gnezda? Obstaja nevarnost, da bo prišlo do prerazmnožitve tega nevarnega škodljivca.
Ne moremo trdni, da nismo tekom letošnjega leta ničesar storili v borbi proti škodljivcem in boleznim na sadnem drevju. Če smo sadno drevje v zimskem času kolikor toliko poškropili, smo obstali samo na pol poti. Spomladansko in poletno škropljenje sadnega drevja ter ostala oskrba bi bila prav tako vazna in potrebna.
Ing. Lado Jerše
To in ono iz Bodonec
Bodonce na Goričkem marsikdo pozna samo po velikem hribu, ne ve pa, kaj se V tej vasici dogaja. Zato je prav, do se bralci seznanijo z življenjem in delom te vasi.
Tri leta so minila, ko so napredni vaščani naše vasi sklenili, da je napočil čas, da vržejo smrdeče petrolejke v stran in naj jim zasveti električna luč. Takrat se je marsi-
kateremu to zdelo čudno, bili so tudi taki, ki so temu nasprotovali in puščali vodo na drug mlin, češ da je država dolžna napeljati elektriko v vsako vas brezplacno. Taki so seveda morali kloniti pred odločno voljo večine, ki ni čakala pomoči, ampak je krepko prijela. Sedaj, ko so končana vsa dela pri transformatorju, se raduje staro in mlado in vsi se vesele 29. novembra, ko jim bo prižgana svetlejša luč od petrolejke — elektrika. Elektrifikacijski odbor ima polne roke dela: proslava in seveda tudi banketi. Posebno zadnji jim delajo mnogo skrbi, ker ne morejo najti primernih prostorov — ali pa jih je preveč in se ne morejo zediniti, kje noj bi bili. Naj bo kakorkoli, dejstvo je, da je 29. november za Bodončane dvakratni zgodovinski dan.
Končno se je po dveletnem spanju prebudila tudi mladina v Bodoncih. Na mladinski sektorski konferenci so sklenili, da bodo zn 29. november uprizorili igro Branislava Nušiča »Navadni človek«. Ta sklep pa ni os'al samo na papirju, ampak so ga tudi v resnici uresničili. Vsak večer lahko opazujete mladince in mladinke, ki gredo v šolo na vaje. Če bi kdo stopil v šolo in opazoval mladino, bi videl, s kakšnim veseljem so se lotili dela.
Z igro pa mislijo mladinci gostovati tudi v drugih krajih, saj imajo obsežne načrte, ki pa brez denarnih sredstev niso izvedljivi. Tako mislijo — v kolikor dobijo primeren prostor — ustanoviti mladinsko sobo, kjer se bo zbirala mladina na svoje sestanke. V ta prostor hočejo preseliti tudi ljudsko knjižnico. Poleg tega pa hočejo ustanoviti tudi več sekcij (šahovsko, dramatsko itd.).
Med najbolj delavna društva spada AM krožek, ki je bil ustanovljen oktobra. Že pred ustanovitvijo tega krožka se je pričela avto-moto šola za motoriste pod vodstvom društva »Štefana Kovača« iz M. Sobote. Zaradi velikega zanimanja vaščanov za motorizacijo je bil ustanovljen AM krožek v Bodoncih, ki je na svojem ustanovnem občnem zboru sprejel pravila in več sklepov o nadaljnjem delu. Posebno pomemben dan v Bodoncih je bil 10. november, ker so tega dne bili šoferski izpiti zn motoriste in avtomobiliste ne samo iz Bodonec, ampak tudi iz drugih krajev Pomurja.
Ta dan je bilo na bodonskem hribu zelo živo, ker se je poleg 56 prijavljenih izpitnikov zbralo mnogo ljudi, ne samo iz Bodonec, ampak tudi iz ostalih vasi, ki so z zanimanjem opazovali mlade motoriste.
Poleg tega pa se je v Bodoncih začela kmetijsko-gospodarska šola. Ne smerno pa pozabiti, dn je v Bodoncih zelo razvito pletenje cekarjev in copat, saj so izdelki bodonskih pletilk priznani pri nas in tudi izven naše države. Tudi letos so se pletilke dobro pripravile. Trgovsko podjetje »Panonija« iz Lendave pa že začelo z odkupom.
Marsikaj bi se dalo še napisati, saj je bujna pokrajina okrog Bodonec lepa in polna doživetij, veselih ljudi.
Vsega po malem iz Murske Sobote
POROKE, ROJSTVA IN SMRTI od 10. do 21. novembra 1956:
Poročili so se: Jožef Erjavec, uslužbenec in Kristina Dundek, uslužbenka, oba iz Satahovec; Štefan Škraban, delavec iz M. Sobote in Marija Lukač, delavka iz Bukovec; Aleks Vöröš, mesarski pomočnik in Marija Bodanec, šivilja, oba iz Kroga; Alojz Sukič, uslužbenec in Terezija Števančec, šivilja, oba iz M. Sobote; Karel Horvat, delavec in Terezija Horvat, delavka, oba iz Črnelavec; Jožef Farkaš, uslužbenec in Magdalena Kiš, babica, oba iz Mačkovec; Leopold Smodiš, delavec iz Kroga in Emilija Ragari, tov. delavka iz M. Sobote; Emerik Lapoši, delavec in Emilija Zavec, oba iz KrogarJanez Lapoši, klepar iz Kroga in Marija Perkiš, delavka iz Bakovec; Stanko Ivan Luthar, elektromouter in Helena Kozic, oba iz M. Sobote.
Rodile so: Terezija Novak iz Križevec, dečka; Piroška Belec iz Domanjševec, deč ka; Emilija Jerič iz Dokležovja, dečka; Ivanka Stojko iz Krištanec, deklico; Julijana Antič iz M. Sobote, dečka; Alojzija Domanjko iz Veržeja, deklico; Ana Sukič iz Martinja, dečka; Marija Šeruga iz Bakovec, deklico; Gizela Malačič iz Kančevec, deklico; Marija Prelec iz Gerlinec, deklico; Džulsa Sunje iz M. Sobote, dečka in Emilija Svetec iz Markovec, dečka; Ljudmila Bukovec iz Noršinec, dečka; Marija Ožvald iz Čepinec, deklico; Jolanka Cigit iz Noršinec, dečka; Marija 

 iz Kroga, deklico; Ema Marič iz Bodonec, dečka; Marija Hašaj iz Gradišča, dečka; Gizela Pozvek iz M. Sobote, dečka; Irena Vidrih iz Lendave: deklico; Marija Olen iz Bratonec, deklico in Vera Novak iz Rakičana, dečka. Rodile so v soboški porodnišnici.
Domu je rodila: Ana Šarkezi iz Pušče, deklico.
Umrli so: Janez Granfol iz Kroga, star 16 let; Ana Smodiš iz Mačkovec, stara 55 let; Štefan Győrek iz Hotize, star 15 let; Agata Raduha iz Hotize, stara 45 let; Jože Čebule, upokojenec iz Rakičana, star 61 let.
Nesreče in nezgode
Pri sekanju drv je po nesreči vsekal svojo ženo 34-letno Ireno Horvat iz Kapce v levo koleno njen mož, ko je nepričakovano odskočila, misleč, da se bo skladanica drv podrla nanjo. Dobila je zelo hudo rano.
Nad hlevom je spal in v spanju padel 3 metre globoko 42-letni Matija Antonič iz Paričnjaka. Zlomil si je levo nogo.
Na cesti je padel in si hudo poškodoval levo koleno 6-letni Franc Flisar iz M. Sobote.
V	stroj za rezanje repe je vtaknil levo roko 17-letni Jože Gomboc iz Krajne. Močno si je poškodoval in zmečkal prste.
V	klavnici je padel in si zlomil roko in prste 37-letni mesar Rudolf Štelcl iz Radgone.
Po obrazu se je močno opekel 10-letni Štefan Lukovnjak, mesarski pomočnik iz M. Sobote, ker se je vnel bencin, ko ga je vlival v vžigalnik.
Z vrelo vodo, ki je bila na štedilniku, se je polil 8 mesecev stari Franc Časar iz Čepincc in dobil hude opekline.
S kolesa je padel 47-letni Ferdinand Horvat iz Nemčavec in si poškodoval desno nogo.
Prednje kolo bicikla se je zlomilo in 26-letni vozač Anton Muhič iz Kobilščnka je padel v obcestni jarek. Dobil je hude poškodbe na obrazu.
Zelo hude opekline po celem hrbtu in deloma drugod je dobil 2-letni Ladislav Sočič iz Petanjec, ko je padel v vrelo vodo.
Koleno si je poškodoval 59-letni Ivan Hojč iz Globoke pri Železni dverih, ko mu je spodrsnilo in je padel.
Opeka iz višine treh metrov je padla na glavo 45-letnemu Francu Ficku iz Rankovec ter mu prizadejala precejšnjo rano.
S kolesa je padel 43-letni Alojz Maučec, tesar iz Bakovec ter si močno poškodoval prste desne roke.
Z voza je padel, ko je zmetaval koruzinje, 70-letni Janez Gomboc iz Gederovec in si nalomil vratno vretence.
Francko Rojc, 25-letno delavko iz Paričnjaka je peljal sosed na kolesu na delo v Radence, pa se je zlomilo prednje kolo in oba sta padla v obcestni jarek. Rojsova je pri tem dobila poškodbe na čelu, nosu in ustnicah.
Pri podiranju drevja je padla sekira na glavo 63-letne Frančiške Rajbar iz Gradišča in ji prizadejala hudo rano.
S sekiro je po nesreči vsekal v levi gleženj sodelavec 60-letnega Janeza Burmana iz Dobrovnika in ga hudo ranil.
Pri padcu si je zlomila levo nogo v gležnju 43-letna Pavla Kapun iz Cezanjevec.
V stroj za mletje repe je po nesreči vtaknil desno roko Štefan Puhan iz Bogojine in dobil hude poškodbe na prstih in dlani.
NAJNOVEJŠE
Treij avtomobilski karamboli
Predvsem novi sneg, ki je zapadel na suha tla, je povzročil v dveh dneh kar tri avtomobilske karambole.
V petek zjutraj se je v Petanjcih izogibal avtobus Maribor—M. Sobota tovornjaku, ki je nepravilno parkiral. Pri tem je zdrsnil avtobus v jarek.
Istega dne, samo eno uro kasneje, je zavozil v obcestni jarek pri mostu čez Muro v Veržeju osebni avto iz Ljubljane. Škoda na avtomobilu je precejšnja.
Zvečer istega dne, sta tičala v Rankovcih dva tovorna avtomobila TAM.
Tudi tukaj je bila materialna škoda precejšnja, smrtnih žrtev pa ni bilo v nobenem primeru.
Razen snega nič novega v središču M. Sobote — le spomenik Zmage so spet oblekli, na kar smo sicer zelo dolgo čakali.
NOVI KRVODAJALCI
od 10. do 24. novembra
V soboški transfuzijski postaji so dali svojo kri: dr. Miki Lanščak iz M. Sobote, že tretjič; Franc Štof iz M. Sobote, drugič; Josip Tamac iz Sr. Bistrice, drugič; Janez Sečko iz M. Sobote; Emilija Tešič iz Rakičana, drugič; Dušan Jenko iz Rakičana, že tretjič; Josip Sobočan in Anton Kohek, oba iz Sr. Bistrice; Jožicu Rihtarič, Angela Šumak, Antonija Škerjanec, Franc Kolarič, Ja-
nez Ajlec, Franc Ajlec, Anton Šoštarič, vsi z Murščaka; Alojzija Karba iz Kupetinec; Marija Vereš iz M. Sobote, Apolonija Perkič iz Bakovec, Tone Gunič iz Mačkovec. Iz Lemerja pa sledeči: Štefan Vidonja, Geza Škrilec, Franc Bencik, Štefan Bukvič, Ernst Bukvič, Koloman Bore, Elek Brgles, Franc Novak, Karel Kovačič, Janez Žibralt, Vilma Brgles, Greta škrilec, Ema Horvat. Karolina Banfi in Magda Lešnjak.
Sodov je dosti v naših kleteh — toda vsi ne bodo polni; nekaj je vzela toča, nekaj druge vremenske nevšečnosti. Je pa grozdje dobro dozorelo, kar obeta dobro žlahtno kapljico.
Smrt znane Radenčanhe
Te dni so pokopali na Kapeli Nežiko Bračkovo. Pokojnica je bila znana daleč naokrog in se je s svojo vedrostjo in ljubeznivostjo prikupila vsem, ki so jo poznali. Tudi med gosti radenskega zdravilišča si je pridobila širok krog dobrih znancev; s svojo vedro besedo je bodrila bolnike zdravilišča, ki so hodili v majhno trgovinico in trafiko, in vsakdo jo je zapuščal potolažen in nasmejan.
Pokojnico je spremljalo v življenju težko delo; čez dve leti si je služila trdo skorjo kruha v tujini, v Franciji. V njej so našla vsa humana društva velikega prija-
telja, saj je z iskrenostjo pomagala Rdečemu križu in Društvu prijateljev mladine.
Bračkova družina je izgubila s pokojnico ljubečo mamico, skrbno gospodinjo in požrtvovalno ženo. Zapustila je tri nepreskrbljene otroke; najmlajša Nadica obiskuje komaj prvi razred osnovne šole. Pokojnico je spremljala na zadnji poti množica znancev in prijateljev; poleg kapelskega pevskega zbora sta ji zapela žalostinki še moški zbor radenske Svobode in pevci nižje gimnazije iz Gornje Radgone.
Toliko ugleda je uživala Nežika Bračkova!	-rko
POMURSKI VESTNIK, 29. nov. 1956
12
Stoji med drevjem hišca mala . . .
Tako se pričenja pesmica, ki so nam jo poslali naši vojaki, ki služijo kadrovski rok v Sisku. Tovariši, oprostite, da nismo pesmice objavili v celoti. Veste, malo predolga je in včasih — toda ne zamerite — malo bolj slabo sestavljena. Zato bomo posredovali Vaše pozdrave znancem in prijateljem kar tako: »Vse domače, prijatelje, prijateljice in znance ob 29. novembru. Prazniku republike, prav iskreno pozdravljamo vojaki iz Siska: Štefan Sapač, Skakovci; Karel Lajnšček, Cepinci; Geza Rituper, Tešanovci; Martin Lebar, G. Bistrica; Štefan Špilak. Vi-
donci; Štefan Semen. Nedeljca: Franc Bukovec, Veržej; Joža Kajdič, Ivajnševski vrh; Franček Jelen, Bunčani; Lojze Vajngerl, Radgona.
Drugo pismo iz uradniškega predala pravi tako: »Čim bolj oddaljeni od našega Pomurja, tem bolj cenimo našo domovino, prav tako pa tudi naše Pomurce, ki jih toplo pozdravljamo ob Dnevu republike.« In naprej: »Od naših domačih krajev smo precej oddaljeni, zato tem težje čakamo na Pomurski vestnik. Tiste dni se pogovarjamo navadno tako: »Si že dobil Pomurskega?« »Ne še.« »Ko ga prebereš, ga daj še meni« itd. Najbolj nas zanimajo v domačem časo-
pisu tiste drobne vesti iz naših rojstnih krajev. Pa tudi ostale stvari radi prebiramo. Radi pa bi včasih kaj več brali, kaj delajo doma naši mladinci, mladinke! Naj kar napišejo droben članek za Pomurski vestnik. O delu v mladinski organizaciji itd. Sedaj, v zimskih mesecih, bo dovolj časa tudi za take stvari.
Ob koncu pisma še čestitka: Svojim staršem, znancem, vsem prekmurskim fantom, dekletom, kakor tudi naročnikom Pomurskega vestnika, pošiljamo tople pozdrave ob 29. novembru! — Štetan Bagari inTivata iz
Rakičana — mornarja, ter: Adolf Gaube iz Zg. Kungote, Franjo Turk iz M. Središča, Franc Rojko iz Cankove, Stanko Horvat iz Rakičana — gardisti, Lepo pozdravljata vse domače in znance tudi Avgust Horvat iz Ivance in Jože Gorza iz Rakičana.
Še eno pismo. Pošilja ga vojak Lojze Veberič iz Zagreba. Pozdravlja pa domače, kolektiv trgovine »Moda« v M. Soboti, profesorski zbor vajeniške šole, kolektiv Pomurskega tiska, posebej pa še sodelavce in novinarje Pomurskega vestnika.
Vse naše fante, ki služijo kadrovski rok širom naše lepe domovine iskreno pozdravlja ob 29. novembru tudi uredništvo Po-
murskega vestnika. Pa še nekaj Vam moramo sporočiti. Prav te dni, ko pripravljamo to slavnostno številko, prav prijetno sneži po vsem Goričkem, Ravenskem in po vseh prleških poljih in goricah. Pa upamo, da so Vam to sporočili že Vaši domači, če ne — to novico od nas, od Vašega
UREDNIŠTVA
Martjance blizu pomurske metropole prav gotovo poznate — je prikupen kraj, ki mu ni moči kaj očitati. Je pa tudi zgodovinsko-kulturno zanimiv po freskah, ki so upodobljene v stari cerkvi. Martjančani pa si tudi marsikaj še želijo; tako zdravnika, ki je okolišu nujno potreben, boljše ceste itd. In prav nič ni dvomiti, da se jim želje ne bodo izpolnile, saj pri njih ne manjka dobre volje.
POZDRAVI NAŠIH FANTOV IZ VOJSKE
Vsem bralcem »Pomurskega vestnika«, posebno pa prebivalcem rojstne vasi Bogojina, želi mnogo uspeha pri nadaljnjem prizadevanju za napredek Pomurja vojak Štefan Farkaš, V. P. 7974-31, Titove Užice, Srbija.
Vojak Leo Brglez od Grada, ki služi vojaški rok v Subotici, iskreno pozdravlja svoje starše, sestri, sorodnike, znance in delovni kolektiv »Potrošnika« ter jim želi obilo uspehov.
Pozdravljamo naše starše, brate in sestre, fante in dekleta, od katerih smo se poslovili pred sedmimi meseci — pišejo naši vojaki iz Prizrena: Martin Ritlop, Ivan Ritlop, Avgust Hajdinjak in Jože Kramar iz Hotize, Ivan Ritlop iz Črenšovec, Štefan Mesarič iz Beltince, Jožef Kociper iz Odranec, Stanislav Kozlar iz Noršinec, Štefan Raduha iz Sodišinec in Anton llari iz Ropoče.
Okrajna gasilska zveza Murska Sobota
obvešča:
Gasilska loterija:
Da zagotovimo sredstva za nadaljni razvoj in napredek gasilstva, je GZ LRS Ljubljana ponovno organizirala loterijo in razpisala notranje posojilo. V prihodnjih dneh bodo občinske gas. zveze prejele srečke in obveznice ter jih razdelile svojim društvom.
žrebanje bo 2. febr. 1957, posojilo pa mora biti vplačano do 31. I. 1957. Vabimo občinske gas. zveze, prostovoljna gas. društva, zlasti pa vso članstvo, da aktivno sodeluje v akciji razpečevanja srečk in pri vpisovanju posojila.
K loteriji je treba pritegniti vso prebivalstvo, zato se pa nudi priložnost za aktivno delo in popularizacijo gasilstva.
Posojilo oz. obveznice so namenjene samo našemu članstvu. Prejeli smo jih le omejeno število zato smo prepričani, da bodo v najkrajšem času vnovčene.
Poravnava dolgov:
Gospodarski svet OGZ je razdelil večjo količino gasilskega materiala, odobril tudi zaprošene podpore gasilskim društvom. Ker pa gasilska društva dolgujejo cca 3,000.000 din, so ta sredstva, ki so sicer namenjena za nabavo orodja in opreme ter podpore, tako zamrznjena pri društvih. Naročamo vsem UO društev, ki še svojih obveznosti niso poravnala, da to store takoj, ker bomo sicer opravili temeljito revizijo pri PGD in zasegli vso gotovino. Materiala oz. podpore taka društva ne bodo dobila, ker jih bomo dodelili drugim društvom!
Iz pisarne OGZ
POLANSKA MLADINA
Pred kratkim so se sestali v Polani Člani mladinskega aktiva. Kritično so ocenili dosedanjo nedelavnost in sklenili, da bodo v bodoče bolj pridni. Letošnjo zimo bodo imeli tudi več možnosti obiskovati različne tečaje, pa tudi prostori za sestanke so letos mnogo boljši.
ŠPORT
Ali res nogomet v Lendavi nazaduje?
Prav gotovo. Na tak odgovor bi naletel pri številnih ljubiteljih tega športa v lendavski okolici. Marsikdo bi še v jezi dodal: »Kaj ne vidiš, osel, da jim tudi letos ne gre, ko igrajo za cel razred v slabši konkurenci.« Res je, da je moštvo Nafte po izpadu iz varaždinsko-mariborske lige tudi
v	letošnji druščini mariborsko-celjske lige. ob zaključku jesenskega dela prvenstva, na repu dogodkov. Čestokrat iščemo vzroke pri poedincih, ki so krivi za neuspeh moštva na zelenem polju. Razen pri igralcih tudi pri odbornikih. V najhujšem primeru pa še pri sodnikih, ki so nas na ta ali oni način oškodovali. V Lendavi bi v tem pogledu le težko komu pripisati krivdo. Resnično pa je, da je nogometaše v jesenskem delu prvenstva spremljala izredna smola, kar najlepše potrjujejo srečanja na domačem igrišču z Dravo, Bratstvom in Aluminijem. Žal pa pri nogometu odloča tudi en sam gol za zmago. Še več! Odločajo zadnje minute in sekunde. Dobro lekcijo so dobili Naftovci v Štorah, kjer so skozi celo tekmo igrali le z desetimi igralci in izgubili srečanje v zadnjih minutah. Podobno je bilo
v	Mariboru s Kovinarjem, kjer tudi vodstvo 4:2 ni zadostovalo za zmago. Izkušnje so
dobra šola za nadaljnje delo. Tega se letos lendavski nogometaši še posebno zavedajo. Še posebno razveseljivo dejstvo za napredek igre na zelenem polju v Lendavi pa so mladi, ki smo jih v prejšnjih letih pogrešali. Kaže, da bodo s pomočjo številnih izkušenih igralcev, ki so pred leti zastopali barve Nafte, lahko mnogo pridobili. Pri tem pa je potrebno misliti le na eno: »Kdor vžgala, mora biti sam vzgojen!« Ta stavek se mi je vsilil, ker tega zadnjo nedeljo na prijateljskem srečanju med Nafto I in Nafto II nisem opazil pri vseh, ki bi morali biti nosilci poslanstva pri vzgoji mladega naraščaja.
Omembe vredno pa je letos delo upravnega odbora NK Nafte, ki je uspešno rešil zgraditev nove, za Lendavo tako nujno potrebne slačilnice. Številne prostovoljne ure, ki so jih opravili igralci in navijači pri gradnji, potrjujejo ljubezen do kluba, ki bo spomladi gotovo globlje zaoral v ledino.	-jo
SOBOTA II : TRGOVEC — 5:3 (1:2)
Po krajšem premoru se je enajstorica Sobote II ponovno zbrala in odigrala zadnjo in istočasno odločilno igro v jesenskem delu prvenstva.
Obe moštvi sta se trudili, da dosežeta časten rezultat. Igralci Sobote II so se zavedali pomembnosti toga srečanja, kajti, če bi igrali neodločeno, bi se plasirali na drugo mesto, mogoče celo na tretje.
Ce pa bi zmagali igralci Trgovca bi bil to zanje velik uspeh. Takrat bi se morali zadovoljiti igralci Sobote II celo s četrtim mestom. 
Na izid igre je vplival tudi skrajno slab teren.
Okrajna zveza za telesno vzgoje
»Partizana« Murska Sobota
obvešča:
»Partizan Slovenije«, zveza zn telesno vzgojo, razpisuje splošni tečaj zn prednjake, ki bo od 4. do 17. decembra 1956 v Ljubljani.
V tečaj prijavite predvsem tiste tovariše, ki so že končali kak društveni ali okrajni tečaj, opravili tudi izpit in živo delujejo v svojih društvih. Opozorite jih, da bodo opravljali po tečaju tudi skušnjo, po možnosti za prednjake II. razreda.
Priglase je treba dostaviti do 28. novembra 1956 Partizanu Slovenije, Ljubljana, Likozarjeva ul. 12.
Priglas naj vsebuje poleg imena, priimka, poklica, rojstnih podatkov in društva še kratek opis njegovega dosedanjega dela v naši organizaciji; starost najmanj 18 let.
Sprejeti tečajniki se bodo morali zglasiti pri Zvezi Partizan Slovenije, Likozarjeva ul. 12. dne 3. decembra do 18. ure. S seboj naj prinesejo osebni pribor in pisalni pribor (zvezek, svinčnik), telovadno opremo, zdravstveno knjižico (v kolikor so socialno zavarovani) in priglasnino v znesku 409 din.
Stroške tečaja trpi Zveza Partizan Slovenije, potne stroške pa plača društvo ali okraj.
Sporočamo Vam. da je izšla v založbi Knjižnice Zveze prijateljev mladine Slovenije priročna knjižica »Igre na snegu« od tov. B. Hrovatina.
Knjižica obsega 110 strani in 94 ličnih črtežev ter čez 200 iger na smučeh, saneh, drsalkah in iger s snegom. Poleg tega vsebuje napotke, kako si lahko otroci sami izdelajo smuči, sani ali drsalke.
Knjižica je zelo primerna, zlasti za vaditelje partizanskih društev, ker bodo našli v njej dovolj snovi za pestro vadbo z otroci na snegu. Zato Vam jo priporočamo in Vas hkrati obveščamo, da knjižico lahko naročite za potrebe društva direktno pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije v Ljubljani, Tomšičeva 5. Cena izvodu din 150.
Iz pisarne
Žrebanje obveznic II. ljudskega posojila
Beograd, 13. nov. Danes je bilo v Beogradu XII. žrebanje II. ljudskega posojila.
Dobitek 100.000 din (premija) je dobila obveznica številka 217 iz serije 5635.
Dobitek po 50.000 din so dobile obveznice številke 898 iz serije 1180 in 5620.
Dobitek po 10.030 din so dobile obveznice številka 203 v naslednjih serijah:
5678, 3346, 5304, 2030, 6665, 51319 2100, 5465,	2078,	3749,	1204,	3901,	5766,	4177,	2938,
4226,	6457,	6140,	6218,	5886,	3574,	2133,	2879,
1989,	1951,	1442,	3910,	4164,	239,	4230,	612,
4598,	1856,	6134,	5000,	4961,	3503,	1491,	4765,
6334,	2387,	1174,	2447,	2533,	6132,	4006,	3442,
2040,	29*2,	1979,	3502,	6255,	513,	1057,	3659,
49,	2369,	3811,	3302,	2421,	6341,	5202,	126,
2750,	2605,	1648,	4834,	3758,	1519,	2931,	54,
2652,	4990,	6212,	6229,	2019,	5442,	6292,	5387,
1357,	3220,	4359,	4442,	976,	1641,	3309,	115,
1002,	2637,	4738,	2591,	5780,	4272,	1829,	2566,
4539,	6517,	2118,	5957,	19,	5198,	1587,	2156,
6217,	3340,	5188,	929,	5556,	4138,	143,	1141,
4047,	2120,	5941,	6488,	4543,	2450,	3780,	5277,
3016,	3287,	5664,	4670,	3106,	5810,	1781,	5108,
6371,	601,	1682,	5291,	5862,	5163,	6177,	3732,
5026,	5812,	359,	2092,	4997,	695,	5001,	2150,
4788,	3540,	1956,	3977,	0101,	4578,	3104,	1223,
5406,	2859,	401,	2579,	5896,	2929,	5594,	1775,
1814,	5545,	4557,	5839,	25"6,	944,	2880,	6221,
5566,	2717,	6540,	136,	2683,	3829,	3526,	3259,
295,	6182,	1190,	5874,	2254,	5577,	5483,	2520,
1858,	1094,	4548,	300,	1323,	3687,	6160,	6434,
3145,	129,	3971,	912,	2877,	1594,	3606,	1534,
6198,	3,	5058,	3784,	2500,	5285,	5842,	561,
2886,	5167,	1762,	1298,	575,	1680,	901,	728,
4200,	147,	5139,	5510,	3508.	2139,	1538,	2501,
1342,	4649,	5689,	737,	3221,	5544,	359,	2867,
2017,	1916,	4128,	6210,	4735,	5423,	397,	4167,
3937,	4367,	6269,	2959,	703,	2713,	2794,	5060,
5599,	281,	3851,	1485,	5419,	4307,	840,	3426,
1510,	5589,	5463,	5633,	5436,	6359,	2577,	2185,
5555,	4535,	5188,	6636,	4662,	1240,	4749,	2011,
1751,	2733,	5349,	280,	4607,	4718,	5010.	3465,
961,	5422,	1929,	3521,	3769,	3277,	1596,	5071,
550,	5194,	3207,	3544,	1050,	3727,	4854,	4855,
2764,	4762,	2582,	5507,	698,	2387,	3012,	5651,
2620,	5819,	4287,	1327,	2373,	3614.	4451,	181,
4511,	4366,	5016,	3110,	2925,	4179,	1926,	105,
762,	5550,	4918,	861,	5483,	4064,	2639,	3135,
3385,	6417,	2754,	4178,	3050,	2450,	122,	4743,
5093,	138,	1295,	49'0,	6649,	740,	1952,	3745,
5563,	1073,	2061,	4813,	1771,	4577,	3709,	5371,
3419,	3048,	3137,	6129,	797,	2665,	3079,	1679,
2755,	4374,	2121,	4684,	3781,	4677,	2555,	3843,
2510,	6301,	3915,	773,	2699,	4311,	622,	5739,
197,	5927,	3055,	1870,	5290,	5218,	3815,	1640,
3611,	2785,	3714,	3950,	4764,	3517,	4289,	287,
1010,	3265,	6313,	1136,	3062,	1896,	5983,	4408,
679,	5953,	955,	1745,	2060,	2600,	448,	3466,
1281,	4013,	3270,	4679,	1804,	6252,	6430,	1,
769,	1584,	5286,	4983,	3299,	3802,	4509,	3138,
4492,	2730,	6516,	4067,	4036,	894,	5220,	4242,
6505,	5488,	5922,	5300,	5656,	3547,	4866,	390,
546, 5488, 1210,	264, 4497, 4767, 4227, 3509
5889,	4370,	1885,	6406,	1954,	402,	5898,	584,
1274,	953,	1759,	522,	3182,	4469,	6358,	2967,
3162,	1416,	3585,	3998,	1583,	2894,	4595,	2922,
5659,	3671,	3133,	4601,	2479,	5964,	4957,	82,
161,	491,	864,	5076,	4653,	5380,	6545,	1327,
4685,
Dobitek po 5.000 din so dobile obveznice štev. 221 v vseh parnih serijah.
Dobitek po 2.000 din so dobile obveznice vseh serij, ki imajo naslednje številke:
358, 387, 991, 863, 85.
Amortizirane so obveznice vseh serij, ki imajo naslednje številke:
902,	865,	472,	705,	419,	874,	391,	217,	358,
936,	203,	923,	938,	839,	105,	643,	446.	950,
955,	754,	582,	404,	603,	16,	511,	259,	65,
991,	590,	780,	251,	387,	55,	898,	216,	442,
85,	753,	280,	221,	993,	613,	316,	275,	527,
131,	156,	966,	249,	271.
Splošno gradbeno podjetje »SOGRAD« v Murski Soboti proda
tovorni
avtomobil
znamke »RABA«, nosilnost 3 tone.
Avtomobil je kompleten z novimi gumami, potreben manjšega popravila. Cena avtomobilu je 700.000 din. Avtomobil je kupcem na ogled vsak delavnik od 7.—15. ure.
SGP »SOGRAD« MURSKA SOBOTA
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
29.	novembra: dr. Lea Talanyi Pheler,
stanuje v Krekovi ulici.	
30.	novembra: dr. Nikolaj nuje Lendavska 7.
2. decembra:	dr. Ivan Ameg, stanuje
Lendavska 10, II. nadstropje (novi blik)
Dopoldne od 8. do 12. ure ambulanti V nujnih primerih popoldne in ponoči doma na stanovanju.
VREMENSKA NAPOVED za čas od 23. novembra do 2. dec.
V začetku tega tedna po sneženju sprva zaostritev mraza, toda sredi tedna otoplitev s padavinami, vendar ne kaže na bistveno južno vreme. V drugi polovici tedna približno 2-dnevno izboljšanje, nato t. j. ob zaključku tedna ponovne padavine in pričetek padca temperature.
Dr. V. M.
SPORED PREDAVANJ KMEČKE UNIVERZE RADIA LJUBLJANA
V	torek, 27. novembra: Dr. ing. France Ja-
nežič: Novejše ugotovitve pri zatiranju krompirjeve bolezni.
V	soboto, 1. decembra: Vet. Janez Batis: Ko-
košja kuga.
V	torek, 4. decembra:	Ing. Jože Ferčej:
Vzrejni cilji slovenske živinoreje.
V	čelrfek, 6. decembra: Doc. ing. France
Adamič: BioIoške in ekonomske osnove sadnega izbora.
Začetek predavanj vselej ob 12.30 uri.
POZOR!	POZOR!
Pocenil sem storitve za km od 50 na 45 dinarjev.
HUJS, avtotaksi, M. Sobota, Mladinska 1, tel. 128.
Kmetijska zadruga z o. j. Vadarci
razpisuje delovno mesto GOSPODARSKEGA POSLOVODJE
Plača po kolektivni pogodbi. Nastop službe takoj.
Kmetijska zadruga z. o. j. Zenkovci
razpisuje mesto
KNJIGOVODJE
Pogoji: nižja srednja šola, znanje knjigovodstva in 8 let službe.
Nastop službe takoj. Plača po kolektivni pogodbi.
RAZGLAS!
Občinski ljudski odbor v Murski Soboti na podlagi 1. člena Uredbe o prodaji stanovanjskih hiš iz sklada SLP (Uradni list FLRJ št. 17/53) in odločbe ObLO v Murski Soboti o pogojih javne dražbe št. 07/3-3116 z dne 10. 8. in 14. 11. t. 1. razpisuje
JAVNO DRAŽBO
na dan 4. decembra 1956. ob 8. uri dopoldne v prostorih občinskega ljudskega odbora v Murski Soboti (v gradu) za sledeče stanovanjske hiše:
stanovanjsko hišo v Petanjcih, št. 47 za izklicno ceno din 1.420.000. ½ stan. hiše v Petanjcih, št. 43 za izklicno ceno din 70.000. ½ stan. hiše v Petanjcih, št. 114 za izklicno ceno din 254.000. ¼ stan. hiše v Petanjcih, št. 47 za izklicno ceno din 288.000.
Ponudniki — kupci morajo 5 minut pred pričetkom javne dražbe položiti 5 % varščino od izklicne cene.
Za vse ostale dražbene pogoje pa zvedo interesenti pri odseku za finance ObLO v M. Soboti in uri krajevnem uradu ObLO — na Tišini.
Tedenski koledar
Nedelja, 25. novembra — Katarina
 26. novembra — Konrad
Torek, 27. novembra — Bernard
Sreda 28. novembra — Jakob
Četrtek 29. novembra — Ustanovitev ne-
ve Jugoslavije.
Petek, 30. novembra — Andrej Sobota, 1. decembra — Marjan Nedelja, 2. decembra — Blanka Ponedeljek, 3. decembra — Franc Torek, 4. decembra — Barbara Sreda, 5. decembra — Stojan Četrtek, 6. decembra — Miklavž Petek, 7. decembra — Ambrož Sobota, 8. decembra — Marija
KINO
MURSKA SOBOTA — 27. novembra češki barvni film »Cesarjev slavček«; 28. in
29.	novembra jugoslovanski film »Dokumenti življenja« (življenje in delo tov. Tita). Za oba filma bodo tudi izredne predstave za šole, organizacije in ustanove. Vstopnica za te predstave bo stala 10. din. — Od 30. novembra do t. decembra nemški barvni film »Žena mojih sanj«; samo 2. decembra ameriški barvni film »Lassie se vrača«; od 4. do 6. decembra ameriški film »Vitez iz lepenke«; od 7. do 9. decembra angleški barvni film »Mangala, hči Indije«.
VELIKA POLANA — 29. novembra jugoslovanski film »Ešalon dr. M.<; 2. decembra angleški film »Ring«; 9. decembra italijanski film »Nevšečnosti mladoporočencev«.
LENDAVA — od 26. do 29. novembra madžarski barvni film »Kvišku glavo«; od
30.	novembra do 2. decembra švedski film »Margit«; od 4. do 5. decembra brazilski film »Sinha Moca«; od 7. do 9. decembra italijanski film »Ni miru med oljkami«.
RADENCI — 29. novembra italijanski film »Neron in Mesalina«; 2. decembra francoski barvni film »Ali Baba in 40 razbojnikov«; 6. decembra ameriški film »Macao«; 8. in 9. decembra ameriški barvni film »Do zadnjega«.
ČEPINCI — 1. decembra ameriški film »V vrtincu«; 9. decembra francoski film »Divji deček«.
RADGONA — 28. in 29. novembra ameriški film »V senci sovraštva«; 1. in 2. decembra angleški film »Filomena Marturane«; 5. in 6. decembra italijanski film »Rim ob 11«; 8. in 9. decembra italijanski film »Bandit Musolino«.
KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU — 28. novembra jugoslovanski film »Kekec«.
MALI OGLASI
VINOGRAD, krasna lega, Robadi breg pri Štrigovi, z lepo konfortno hišo na prodaj.
HIŠO, konfortno, v središču Ljutomera, s posestvom ali brez, prodamo.
HIŠA, dvostanovanjska, konfortna, v središču M. Sobote na prodaj.
POSESTVO, 2 ha, z vsemi kulturami, stanovanjskim in gospodarskim poslopjem na prodaj pri Radencih. Cena 900.000 din.
Prodaja REALITETNA AGENCIJA, M. Sobota, Titova 11.
ZAHVALA. — Prisrčno se zahvaljujem primariju dr. Vrbnjaku, dr. Hercogu, dr. Brdenu in osebju soboške bolnišnice za uspelo operacijo. — Franc Kolmanič.
SPLOŠNO STROJNO MIZARSKO DELAVNICO bomo odprli 1. decembra 1956 v bivši Šafranovi delavnici. Delali bomo po starem načinu.
NAJDITELJA naprošam, naj mi vrne najdeno osebno izkaznico, glasečo se na ime: Janez Bedek, Trdkova — na najbližji postaji LM.
DVA DOBRA TRAVNIKA pri državni cesti v Vanečah v izmeri 118 arov in 0,46 ara prodam. — Poizvedbe:	Martjanci
št. 74.
MESTO KRAVARJA iščeva z ženo. Imava 4 leta prakse y živinoreji — Naslov v upravi lista.
DVOBRAZDNI TRAKTORSKI PLUG in STISKALNICO za slamo in seno — samovezalko, prodam. Evgen Cifer, Ivanovci št. 50.
PLEMENSKI
SEJEM
v Murski Soboti
V sredo, 5. decembra ob 8. uri prirejamo plemenski sejem, ki bo na sejmišču v M. Soboti. Sejem bo skupaj za bike, krave in telice; prignanih bo 100 živali.
Sejem bo ob vsakem vremenu.
OZZ M. Sobota
Pomurski vestnik — Izdaja Časopisno in založniško podjetja »Pomurski tisk« v Murski Soboti — Direktor in odgovorni urednik Jože Vild — Uredništvo: M. Sobota, Trubarjev drevored 3/11. — Telefon 1-39 Uprava in oglasni oddelek: Murska Sobota. Kocljeva ulica 7 — Tel. 53 — Naročnina:	četrtletna 100, polletna
200, celoletna 400 dinarjev — Tekoči račun pri Narodni banki 641-T-608 v M. Soboti — Tisk Pomurske tiskarne v Murski Soboti.
POMURSKI VESTNIK, 29. nov. 1956
13
Prebivalstvu občine in vsem delovnim kolektivom kot posameznikom Žirom po Pomurju želimo ob našem velikem prazniku 29. novembru uspeh pri izgradnji naše socialistične domovine.
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR MURSKA SOBOTA OBČINSKI ODBOR SZDL MURSKA SOBOTA OBČINSKI KOMITE ZKS MURSKA SOBOTA
,POTROŠNIK'
MURSKA SOBOTA
V svojih skladiščih imamo na zalogi vse potrošno blago. — Cene zmerne — postrežba solidna. — Če pridete v Mursko Soboto, kupujte v naših poslovalnicah!
Trgovska podjetja! Kupujte pri nas!
čestita svojim odjemalcem in poslovnim prijateljem ob Dnevu republike.
„PANONIJA“
INDUSTRIJA KOVINSKE GALANTERIJE
MURSKA SOBOTA
Izdeluje in nudi:
ZA KMETIJSTVO:	spiralne trijerje, vinogradniške škropilnice, nahrbtne
in ročne žveplalnike, »Alfa« brzoparilnike itd.
ZA GOSPODINJSTVO: stiskalnice za sočivje, aparate za pasiranje, aparate za sneg, raznovrstna cedila, lijake, posode za odpadke itd.
ZA TURISTE:	aluminijaste doze za hrano, zložljive alumin. kozarce.
Dekorirane otroške igrače, banjice, smetišnice, raznovrstne peči ter druge pločevinaste izdelke. — Postrežba solidna — cene konkurenčne!
Svojim odjemalcem in vsemu prebivalstvu Pomurja iskrene čestitke k Prazniku republike!
KOLEKTIV
Kadar rabite strokovno pomoč iz finomehanične stroke, se obrnite na podjetje
„RAFIMUS“
MURSKA SOBOTA
Nudimo vsakomur finomehanične izdelke. Poslovnim prijateljem in vsem delovnim ljudem čestitamo k 29. novembru.
Trgovina s tehničnimi predmeti
„TEHNOPROMET“
Murska Sobota, Trg zmage 1, tel. 81.
Obveščamo odjemalce, da imamo v svoji prodajalni na zalogi poleg dosedanjih artiklov tudi vse uvožene predmete in to predvsem kolesa, šivalne stroje, električne grelce in še nekatere druge elektrotehnične naprave.
Vabimo vas na ogled navedenih predmetov.
Se priporoča
KOLEKTIV
ZADRUŽNIKI —KMETJE!
Samo vaša kmetijska zadruga vam lahko pomaga do blagostanja. Vsem zadružnikom in ostalim odjemalcem ob Dnevu republike naš pozdrav.
KMETIJSKA ZADRUGA
MURSKA SOBOTA
Elektrotehnično podjetje
„BLISK“
MURSKA SOBOTA
Delovni kolektiv se priporoča s svojimi cenenimi in dobro opravljenimi uslugami. Vsi, ki nameravate napeljati v hišo električno napeljavo, se obrnite na naše podjetje.
kino „PARK“
MURSKA SOBOTA
Kinoobiskovalcem in vsemu prebivalstvu okraj ob 29. novembru — Dnevu republike iskrene čestitke.
Prebivalstvu Pomurja iskrena čestitka k našemu velikemu prazniku — Dnevu republike.
ZAVOD
ZA KOMUNALNE STORITVE
MURSKA SOBOTA
Imamo na zalogi raznovrstno zlatnino, srebrnino in različne ure. — Opravljamo vsa urarska dela.
„URARSTVO“
MUBSKA SOBOTA, Titova 37
Delovnim ljudem čestitamo ob 29. novembru.
Vsem poslovnim prijateljem, kakor tudi svojim cenjenim strankam naše iskrene čestitke k Dnevu republike!
Kolektiv obrtne delavnice
MLIN DANKOVCI
Vsem obrtnim obratom čestitamo k Prazniku republike.
OBRTNA ZBORNICA
za okraj MURSKA SOBOTA
KMETIJSKA ZADRUGA
VADARCI
čestita k Dnevu republike vsem svojim odjemalcem in poslovnim prijateljem.
Vsem zadružnikom in kmetovalcem pomurskega okraja in vsem zadružnim kolektivom čestita k Prazniku republike z željo, da bi dosegli prihodnje leto še večje uspehe na naši razvojni poti,
Okrajna zadružna zveza
MURSKA SOBOTA
Svojim poslovnim prijateljem in vsemu prebivalstvu Pomurja želimo uspeh ob 29. novembru, našem velikem prazniku.
„SPLOŠNO KOLARSTVO“
MURSKA SOBOTA
KMETIJSKA ZADRUGA
MAČKOVCI
Trudimo se, da bi našim članom in ostalim kmetovalcem kar najbolj pomagali pri njihovem prizadevanju za napredek kmetijstva. Vključite se v naše kmetijske odseke.
V trgovinski poslovalnici pa boste vedno postreženi z kakovostnim špecerijskim, manufakturnim in galanterijskim blagom.
Ob Dnevu republike čestitamo svojim članom in ostalemu prebivalstvu našega poslovnega okoliša.
Vsem svojim gostom, abonentom, poslovnim prijateljem, delovnim kolektivom in ostalim delovnim ljudem Pomurja
čestitamo ob Prazniku republike
in jim želimo obilo uspeha pri nadaljnji socialistični graditvi v naši svobodni domovini.
KOLEKTIV
Hotel
ZVEZDA
MURSKA SOBOTA Titova ulica 8
DELOVNI KOLEKTIV
ZDRAVILIŠČA IN MINERALNIH VRELCEV
SLATINA RADENCI
čestita cenjenim gostom, odjemalcem »Radenskec in vsemu delovnemu ljudstvu naše socialistične domovine k PRAZNIKU REPUBLIKE — 29. NOVEMBRU s pozdravom: ZDRAVJE JE PRVO!
NAGROBNE SPOMENIKE, PLOŠČE IN VSA DRUGA, V NASO STROKO SPADAJOČA DELA VAM NATBOLJE IN NAJCENEJE NAREDI PODJETJE
Kamnoseštvo in cementnine
Murska Sobota
želi vsem prebivalcem našega okraja vse najboljše ob Dnevu republike.
Vsemu prebivalstvu Pomurja, bralcem Pomurskega vestnika, našim izseljencem in vsem poslovnim prijateljem iskreno čestita k Dnevu republike kolektiv
Časopisno - založniškega podjetja
POMURSKI TISK
MURSKA SOBOTA
Berite in razširjajte domači list Pomurski vestnik, revijo Svet ob Muri, kupujte knjige in pisarniški material v naših knjigarnah, poslužujte se uslug naše tiskarne in knjigoveznice!
S SVOJIMI OBRATI:
Obmurska založba Pomurski vestnik Pomurska tiskarna Knjigarna „Dobra knjiga” Papirnica M. Sobota Knjigarna „Vesna” Lendava, Knjigarna Ljutomer, Knjigarna Radgona Knjigoveznica Ljutomer
UPRAVA SLOMŠKOVA ULICA 5 Telefoni 42, 56 in 39
Ob Dnevu republike čestitamo:
vsem zadružnikom, delovnim kolektivom zadrug, podjetij in ustanov ter prebivalcem Pomurja — vse z željo, da bi v prihodnjih letih dosegli še večje uspehe na vseh področjih družbenega delovanja, predvsem pa v našem gospodarstvu
KOLEKTIV
Fadil Hadžič:
BUDHa me je lepo sprejel
12	Potopis slučajnega pomorščaka
Rektor vseučilišča Sitaran Bagnat je pričel z gladovno stavko zaradi nediscipline študentov
Toda zakaj bi bil ta oglas čuden? Gospod rektor je pristaš misli o nenasilnosti in je sklenil, da bo na miren način ukrotil svoje študente.
Vse kaže, da se bodo verstva in ti nauki v Indiji še dolgo časa obdržali. Indijec jih bo moderniziral in morebiti poenostavil, v bistvu bo pa tako kot prei. Temu v Drid govore nekateri primeri, ki sem jih opazil v Bombayu. Sto tisoč Parsov, najbogatejših prebivalcev države Bombay, je še danes aktivno včlanjenih v ločino, ki jo je osnoval Zoroaster. Še dandanes v stolpih molka puščajo svoje mrliče jastrebom, da jih raztrgajo s kremplji. Kosti oglodanega mrliča mečejo v morje, družina pa se odpelje z limuzino najnovejšega modela s te starinske ceremonije. Tile bogati bombayski meščani imajo v vsakodnevnem poslovanju mnogo sodobnejše vidike. Ne bi bilo lahko spoznati v nekem takem dinamičnem šefu borze oboževalca ognja — Zoroastrovega naslednika in bodoči zalogaj bombayskih jastrebov. Mar ostajajo pri navadi zaradi občaja ali zaradi poslovnega uspeha? Ne prvo ne drugo ni nemogoče.
In potem — predsodki. Na vsakih dvajset metrov ,v Bombayu kleči »ugibalec resnice« z geometrijskimi risbami, narisanimi na asfaltu in veliko številko 20. Ugibajo vam srečo. Posli gredo zelo slabo, ker lačni starec ni dovolj prepričljiv, da bi imel kakšne »nadzemeljske zveze«. V bombayskih časnikih pa je bil vendarle objavljen oglas takšnega ugibalca resnice in njegova zelo sugestivna slika. To delo izredno uspeva. Tudi jaz sem šel, da bi si ogledal to najmodernejšo indijsko ustanovo za predsodke. Za to je bilo potrebno celo priporočilo, ker ljudje tako navaljujejo, da me ugledni indijski gospod ne bi mogel sprejeti še mesec dni. Pričakoval sem kakšno temno sobo, kjer čepi v kotu obvezna sova, prerok sam pa sedi in obseva ga zelena medla luč. Bil sem naiven in zastarel. Pričakala me je ljubezniva tajnica, poleg nje pa dva telefona. Poslovno me je prijavila šefu. V sobi sem našel pravega, obritega gentlemena; soba je bila takšna, kot pri bančnih direktorjih. Sedel sem v rumeni naslonjač in mu povedal podatke, ki jih je zahteval. Znameniti prerok je napisal številke in nekaj izračunal na ročni štoperici. Kdaj pa kdaj je pogledal v knjigo in narisal navaden trikotnik ali krožnico. Po tej proceduri mi je rekel med drugim navadno prerokbo: »Neki
plavolasi mladenič vas sovraži in bojte se potovanja v decembru.« Spet sem bil na cesti. Poslovni gospod je odjemalce hitro odpravljal, ker se zaveda pregovora »čas je denar«. Na pločniku poleg mene je stal lep avtomobil. Nekoliko imovitih indijskih žena v dragocenem sariju je hitelo proti uradu znamenitega bombavskega preroka. Tisti nadobudni Indijec, ki 'je s pomočjo svete krave na cesti prerokoval usodo, in tale tukaj sta se okoriščala z istim poklicem. Vendar je sodobnejši pribor prinašal drugemu večji zaslužek.
V	svete in polsvete reči iz Indije sem natrpal, kakor vidite, veliko takšnega, kar s svetostjo nima neposredne zveze. A mar bi mogel kdo — kar priznajte vi, ki ste že bili tam — ločiti svete indijske reči od tistih, ki se samozvano tihotapijo v to področje? Vsakdo se odeva s svetostjo (na čelu z ugledno indijsko ustanovo za ugibanje usode), kdor pač ne želi, da bi se izkazal z zemeljsko obrtjo. Vendar mi, ki zaidemo v Indijo, vidimo še več, kot res obstoji. Nam je v njej sveta tudi mogulska umetnost in ljubezen iz legende, svetniško pa deluje na nas tudi pohabljeni berač pred vsakim svetiščem.
Na koncu (željni indijske filozofije) preberemo »najstarejšo biblijo na svetu«, himne Veda, poiščemo nekaj o bogovih in hitro v pesmi o stvarjenju najdemo:
»Svet je bil ustvarjen pred bogovi, kdo naj torej ve, odkod izvira?«
Tako se Indijci sprašujejo še danes.
Mi, ki pa gledamo nekako s strani, mislimo, da molijo nekega boga.
X. INDIJEC
V	Indiji je vsega veliko. Veliko bolezni, veliko revščine in veliko verskih določb.
Vendar je v Indiji največ — Indijcev.
V	Bombayu sem poskušal izvedeti, kakšen je in kdo je
povprečen Indijec — a vsi so v nečem povprečni. Najprej sem jih spoznal na ulici, pozneje v hiši. Dneve sem potoval z njimi na ladji. Ure smo sedeli na krovu in gledali v morje in govorili o Indiji. Srečaval sem majhne, katerih dohodki presegajo v znatni meri normalne potrebe. Čudilo me je, da so imeli nekaj skupnega. Bili so prijazni in so imeli, kar se hrane tiče, skoraj enake zahteve.
Bogati Indijec ne živi razkošno. Je zmerno, morda v tein včasih celo pretirava. Je skoraj prav tako kot številna služinčad. Imovitejši Indijec vas preseneti, ko je včasih ceneno oblečen, medtem ko njegova hčerka v istem času menja vsak dan svoj šari. Srečal sem bogataškega indijskega sina. ki menja ure na roki kot kravate, njegov oče pa sploh ni nosil ure. Sin je bil evropsko oblečen in našopirjen (ker je prekrižaril že vso Evropo), oče pa je hodil v beli kongresni čepici in platneni obleki in je bil eden mnogih Indijcev, ki ne vzbujajo pozornosti.
Indijec je, kaor rečeno, skromen, z izjemo maharadž, Indijka pa rada nosi dragulje. Daje jih na čelo, na nos. na prste rok in nog in sestavlja cele nize rokavic, ki segajo do lehti.
Indijsko stanovanje je zelo enostavno. Cesto je namesto postelje samo leseni podstavek, v omari v spalnici pa shranjujejo obleko in perilo.
O Tndijcu pravijo, da je umazan, medtem ko pravi on sam to za Evropce. To celo izrazi in reče: »Evropejec stopi v hišo z umazanimi čevlji in jih ne sezuje pred vrati.« Torej je veliko bolje, če rečemo, da so indijske ulice umazane.
Indijec je temnopolt. Vendar to ni temna polt Afričanov. Indijska barva kože je nekoliko bolj bela in je bolj podobna krednatemu čokoladnemu tonu. V časnikih sem izvedel, da to razlikovanje tonov predstavlja važno okoliščino za Indijca. V oglasih išče mladenič dekle »svetlejše ali bolj bele polti«. Sam pravi v istem oglasu o sebi: »Jaz sem nekoliko bele polti«. Indijka lahko barvo kože uredi po volji zaročenca — z nekakšno pomado ali. pudrom. To Indijca ne more rešiti.
Če je človekova dinamičnost odvisna od podnebja, je v Indiji slabo podnebje. Indijec se počasi premika, nikdar ne hiti in edini ljudje, ki tekajo v Indiji, so lahkoatletiki.
Indijci so dobri trgovci. V Aziji jih ne bi dosegel nihče, če slučajno ne bi živeli na istem kontinentu Kitajci. Indijec — trgovec ima na neuglednem trgu svojo trgovinico. V tesni sobi
POMURSKI VESTNIK, 29. nov. 1956
15
jedi s petimi sinovi in trguje. V trgovinici je zloženega le nekaj bal platna. Da bi videl, od česa živi, je treba pokukati v klet. Tam je v zabojih nakopičenih deset, dvajset vagonov robe. Indijec ne trguje kakor drugje po svetu, kier natrpalo v cestno izložbo vse, kar premorejo. To počenja v Indiji le majhen trgovec.
Indijec je vegetarjanec. V življenju poje gore hude paprike in popranih jedil. Kljub temu ni hod človek.
Na videz je Indijec otožen in melanholičen, dejansko pa se prav rad šali. Ko se smeje, odmeva smeh daleč okrog.
Indijec je nagnjen k temu, da filozofira. To počenja, če je filozof ali ne. Filozofira celo tedaj, ko snov sploh ni vredna, da bi o njej še kaj razmišljali.
Nekateri trdijo: Indijec je rojeni mistik. To so lažne trditve. Indijec je preveč prisrčen in pristen s svojimi bogovi, da bi mu mogli pripisati kaj takega. Redkokje je tako naravno in toplo kot v indijskih svetiščih. Tam, kjer pridigajo in žive po istih načelih, ni prostora za mistiko.	
Indijec, da omenim na koncu, je največji poliglot na svetu. Govori dve sto petdeset domačih jezikov. To je obenem tudi njegova največja nesreča, ker se težko sporazume s samim seboj.
XI. KOLOMBO IN RIKŠE
Rešite me tega prostranstva, ljudje. Ali je še kaj tako neskončnega in neomejenega? V vsakem azijskem mestu se čutim vedno na isti način zgubljen. Z mislimi in telesom padam v prepad zelenin in stokam, utesnien med dvema starinskima ulicama. Spotikam se ob leseni tlak in ljudi (Azija živi kompletna v zraku) in lepim se na vlažna vrata z oknom pri trgovinah. Vsi mi nekaj vpijejo v obe ušesi in ne vem, če se nanaša name osebno ali na vse ljudi okoli mene. Bežim, bežim iz te splošne zmede kot zver. ki jo preganja organizirana hajka prodajalcev, vodičev, beračev in menjalcev denarja. Bežim in padam v zasedo zelenih gozdičkov, parkov, drevoredov in vrtov.
Zdaj pravzaprav ne vem več, kje sem.
Mesto je propadlo za mojimi nogami. Izgubilo se je kričanje in preganjalci. Tišina me hladno ovija s tropskim predpasnikom negotovosti. Tisoč cest na levo in desno je mirnih in modro blodijo v temne kotičke. Predajaš se pozabljenju in uživaš v divjini in pokoju azijske džungle. Kar se pojavi
majhna vila, pa še ena in nato še deset bungalovov, skritih pod kokosovimi palmami. Iz daljave se spet sliši vpitje in nenadoma zakorakaš med segrete ulične fasade. Že si se razveselil, da te je rešil odročen gozdiček, pa si že spet v krempljih mestne gneče.
Po šestih urah letanja sem se spet vrnil na krov. Bil sem potrt, obleka je bila znojna in vlažna in še vedno sem bil vznemirjen, kakor da spet pričakujem kakšno zanko.
Vendar sprehod po Kolombu ni bil čisto zaman. Videl sem Victoria-park (pravijo, da je najlepši v Aziji), kokosova drevesa v njem in različna »kozmetična drevesa«, iz katerega listja se lahko napravi rdečilo za ustnice in dišeči parfem. V tem parku sem srečal tudi prve budistične menihe na azijskih tleh. Sedeli so na klopeh (menihi vsega sveta so brezdelni, brezbrižni ljudje in nekaj polglasno brali; to jim je na obrazih povzročilo zaspan videz. Oblečeni so bili v močno rumene platnene plašče in bili so do golega postriženi. Razen tega sem parku Victoria in po celem Kolombu videl lepo negovane travnike. Po njih lahko svobodno hodiš, ležiš in sklicuješ ljubavne domenke. Vendar so kljub temu travniki vedno mehki in privlačni. To skrivnost so vsem azijskim narodom prodali Angleži. Prvi so odkrili, da ie travnik tem lepši, čim več hodiš po njem. Ob azijskih obalah, koder so gospodarili Angleži, bodejo v oči zelene, prijetne preproge trave.
V Kolombu sem po starodavnem običaju vseh turistov obiskal tudi muzej. Tu sem ponovno prešel gimnazijsko poglavje o snovi »to je kitov okostnjak« in »to so metulji raznih narodnosti«. Vendar sem našel tudi nekaj izmed ceylonskih originalnosti. Imajo resnično dobre freske, ki so jih prenovili po starih svetiščih pokrajine Candy. Na freskah so glavni motivi Višnu, Siva in Buda. Šiva ima bujno telo plesalke in zdaj se ne čudim več, zakaj se je to božanstvo tako priljubilo tukaj. V tem muzeju pa je tudi neka soba, katero bi morali čuvati tanki in izbrane edinice ceylonskih vojakov. V tej sobi stoji zlati prestol nekega bivšega tukajšnjega kralja — pozabil sem njegovo sestavljeno ime. V vitrinah so razstavljeni kupi nakita z. istega dvora, prav tako iz čistega zlata in originalnih diamantov. Obšlo me je, da bi se malo poigral kralja in poskusil sem sesti v ta veliki naslonjač iz plemenite kovine. (Vidite, kako se človek po svetu pokvari!) A dremavi čuvar, ki ga plačajo, da tu spi, me je opozoril, da so cevlonske množice proti mojemu ustoličenju. Demokratično sem popustil in odšel
iz sobe, v kateri je zbrano to neskončno bogastvo.
A zdaj naj pridem na neko žalostno zanimivost Kolumba. Kakor budistične menihe, sem tudi njo prvikrat srečal tukaj. Na glavnih trgih stoje kakor rastne čete urejeni kuliji z rikšami. To so suhi, slabotni Singali z nekoliko skromne bele krne okrog beder. V rokah držijo pripravljeno rikšo z rdečo streho in z nogami cepetajo po tleli. Njihova tragedija je dvojna, teliko ljudi se ne vozi v rikšah, ker obsojajo ta način prevoza, ko je kuli izenačen z živaljo. Drugi ljudje, ki jim tako človečanske misli še niso prodrle v glavo, imajo v glavnem svoje avtomobile, ali — če se vozijo z rikšo — plačajo nesramno nizko, ker vedo, da je kuli prisiljen voziti za vsako ceno. Zato stojijo kolone kulijev nezaposlene po trgih Kolomba. Nad njihovimi glavami kraka jata cevlonskili vran in zdi se, kakor da se hudobno režijo nad najbolj žalostno sliko z azijskega kontinenta.
V Pekingu so kuliji leta 1929 porušili tramvaj in stopili v protestno stavko. V Kolombu kuliji ne podirajo tramvajev (ker jih tukaj ni), ampak brez moči tekajo med velikanskimi avtobusi in avtomobili in se rušijo sami — drug za drugim.
Velikansko mesto se izgublja v džunglah in plantažah. Vsak večer se plazijo kuliji v to smer v svoje kolibe. V nogah nosijo utrujenost, ki je enaka utrujenosti sto drugih ljudi. Organizem je avtomatiziran in ne čuti izčrpanosti in bolečine. Samo izrablja se in to gre do nekega določenega kilometra. Potem odhaja dvonožno človeško vozilo v večno popravljalnico. Naslednje jutro vozi rikšo kulijev sin. V koloni na glavnem trgu zavzame očetovo mesto po redni številki, ki jo dobro poznajo. Vrane nad trgom še naprej radostno krakajo in se režijo častni četi rikš. Maratonski tek kulija skozi nepregledni Kolombo se nadaljuje z nezmanjšano brzino. Med živčnim kričanjem trgovcev se njihovo hropenje niti ne sliši.
Če pridete kdaj v Kolombo. na vsak način obiščite trge, kjer stoje kakor tekači na štartu »častne čete« kulijev. To sem videl in odslej se bom v velikem loku izogibal takšnim prostorom. Tu je preveč žalostno, po naravi pa me privlačujejo šaljiva doživetja. Zato mi je Kolombo poleg prelepih vrtov in smešnih budističnih bratov bil podoben grobnici. Za takšno stanje obsojam najprej grde ceylonske vrane. Potem pa upam nekoliko krivde prevaliti tudi na gospoda, ki je odgovoren za to, da v Kolombu še vedno stoje »častne čete« na trgih.
A to je tudi vse, kar je mogoče reči o mestu Kolombo.
Benjamin Franklin razvozljal uganko:
KAKO UKROTITI STRELO?
Že od pradavnih časov vemo, da so razni nebesni pojavi vzbujali pri ljudeh strah in grozo. Kako hudo je bilo takrat, ko je ob razbesnelem viharju presekala strela nebo. Prvi ljudje so videli v gromu in streli znamenje, da se razni bogovi jezijo nanje; če je na primer udarila strela, so dokazovali, da so se bogovi maščevali nad nepridipravom.
Kasneje so učenjaki pojasnili tajnosti nebesnih pojavov in razbesnelo moč narave, toda ljudje so se še vedno bali strele. Naposled na se strele bojimo tudi dandanes, saj zadene nenadoma in nepričakovano. Pravimo: človek niti ne čuti, ko ga zadene, kajti grom šele sledi udarcu strele.
V vsakdanji govorici si že ob besedi »strela« zamislimo nekaj groznega, nad čimer človek nima oblasti. Marsikdo se boji strele bolj kot vsega drugega. Strokovnjaki so ugotovili, da je moč, ki se sprosti, ko enkrat udari strela, večja od vseh dosedanjih eksplozij atomske bombe. Mar je potem še kaj čudnega, da se je vsi tako bojimo?
GOČE, JE DANES ENOSTAVNO KAR JE BILO NEKOČ NEMO-
Dandanes se ni več težko obvarovati pred strelo, kar pa nekoč sploh ni bilo mogoče. Hišo enostavno prepredemo s strelovodi in ob hudi uri lahko po mili volji treska vanjo, nam pa se ne bo nič pripetilo. Pred nekaj sto leti pa še ljudje niso bili tako varni pred strelo, saj še niso poznali strelovoda.
Ameriški učenjak - samouk Benjamin Franklin se je zelo rad ukvarjal z naravnimi pojavi in je odkril tudi bistvo strele. Pojasnil je, zakaj udarja na zemljo: strela je »sproščena električna energija, ki jo zemlja privlačuje.
Ob tej ugotovitvi se je Franklinu porodila misel, da bi streli uravnal pot v zemljo. Postavil je nad hišo posebno žico in jo napeljal v zemljo. In strela je vedno našla pot do zemlje po žici. S to preprosto napravo je bila hiša varna pred »udarci« strele.
Zdaj pa še nekaj skromnih podatkov o iznajditelju strelovoda — Benjaminu Franklinu. Bil je sin siromašnega obrtnika in je že v rani mladosti občutil vso težo boja za
obstanek. Zaradi tega se ni mogel šolati, čeprav je bila njegova nadarjenost očitna; zato se je moral z neomajno voljo sam lotiti učenja, ki ga je pozneje pripeljalo na pot velikega državnika, priznanega učenjaka in borca za svobodo.
Po otroških letih se je zaposlil v neki tiskarni, kjer je lahko prišel do knjig. Učil se je in — učil. Od stavca je postal novinar in pozneje celo — odgovorni urednik, ko je bil star komaj 16 let. S prihranki si je omislil malo tiskarno, v njej začel izdajati
svoj list in se zan mati za vsoko plemenito in koristno stvar, o kateri je potem tudi sam zapisal svoje mnenje, predloge in zamisli. Franklin se je zelo kmalu uveljavil v tistem delu Severnih držav, ki so bile pod angleško oblastjo. Ustanovil je številna
društva — izobraževalna, znanstvena in človekoljubna. Pridobil si je celo takšen ogled, da sta guverner in kolonialna vlada zahtevala od njega mnenje za vsako važnejšo zadevo.
Leta 1757 so ga Pensilvanija in druge severne ameriško-angleške posesti poslale kot energičnega in sposobnega človeka v London, kjer je pred angleškimi oblastmi branil pravice svojih ljudi. Devet let kasneje so te države dobile neodvisnost od Anglije pod imenom Združene države Amerike. Franklina najdemo tedaj na čelu odbora za javno varnost, pozneje pa v kongresu in v Franciji, kjer je opravljal dolžnosti prvega poslanika svobodne države.
Svoje življenjsko opravilo je Franklin zaključil s plemenitim dejanjem: predstavniškemu domu Amerike (parlamentu) je poslal poziv, da je potrebno takoj ukiniti suženjstvo Črncev, kajti v svobodni domovini morajo biti svobodni vsi ljudje, ne glede na polt in raso.
M
A
R
I
L
Y
N
M
O
N
R
O
E
Ameriška filmska igralka, ki je tudi zaslovela bolj s svojimi »čari« kot z igralskim znanjem — pri nas smo jo videli v filmih Džungla na asfaltu in Niagara.
Pravijo pa, da si tudi »atomska lepotica« Mariin v zadnjem času resno prizadeva: postati dobra filmska igralka.
BODO RES premaknili zemljo
Najnovejša ideja sovjetskih atomskih znanstvenikov ni prav nič drugega kot — premakniti zemljo. Nič neresnosti in hlastanja za senzacijami ni v tem, kajti vse to sloni na znanstvenih dognanjih in neprijetnem spoznanju, da sonce vedno bolj peša. Temperatura se bo sčasoma na zemlji tako zmanjšala (ne še jutri ali pa morda čez deset let), da se bodo začele kazati različne motnje v vseh naravnih pojavih. Kako rešiti človeštvo in omogočiti nadaljnje življenje — to je kajpak zelo resen problem.
Zbežati na druge planete ali pa se preseliti z Zemljo bliže soncu ali v kako drugo osončje! Na Antarktiki bi morali monti-
rati ogromen reakcijski motor, katerega os bi morala biti vzporedna z osjo zemlje. Za uresničenje drugega načrta pa bi bilo potrebnih vrsto motorjev, ki bi jih zgradili na ekvatorju in bi jih pognali postopoma.
Njihovo gorivo bi bilo kajpada najbolj sodobno — atomska energija.
Načrt je za zdaj samo še fantazija, toda sčasoma bo postal tako aktualen, kakor je dandanes problem pitne vode v puščavi.
Dež po želji
Koliko so ljudje že sanjali o tem, kako bi naredili vreme po svoji želji. Najuglednejši strokovnjak na tem področju je dandanes francoski profesor Dessans. Izkazal se je že s poskusi za preprečevanje toče v južni Franciji. Sedaj pa dela nove poskuse v Belgijskem Kongu; ubada se s tem, kako bi mogel narediti umetne oblake in potem povzročiti umetni dež.
Na sto hektarjih je dal mož posekati in zažgati ves tropski gozd. Vse zemljišče je bilo potem pokrito z
ogljem, ki ima to lastnost, da vpija največ sončne toplote. Razgreti zrak se dviga in potegne s seboj tudi vlažni zrak iz bližnjega. gozda. V višini 1.500 metrov se vodni hlapi zgostijoin nastane oblak. Iz njega začne deževati. brž ko spustijo iz letala srebrov jodid.
Poskus je seveda zelo drag in še nima za sedaj praktične vrednosti. Kam pa bi prišli, če bi zaradi petih kapel dežja uničevali gozdove!
NAJVEČJI IN NAJMANJŠI ČLOVEK NA SVETU
Naivečji človek na svetu je Perzijec Sija kad, ki je visok 3,27 metra, najmanjši pa egiptovski pritlikavec Hilang s svojimi 38 centimetri.
VINO IZBOLJŠUJE OKUS
Rimski radio je letos poročal, da se je vrnila iz New Yorka Fernanda Grave, predsednica Mednarodnega kluba kuharic, ki je v Združenih državah Amerike proučevala značilne ameriške jedi in propagirala evropsko kuhinjo.
Novinarjem je povedala, da imajo Američani samo troje jedi. ki bi jih bilo vredno udomačiti v evropskih deželah, sicer pa tudi slabo navado, da pijejo med jedjo mleko ali vodo, kar kvari okus. Po njenem mnenju pa vino deluje prav nasprotno: izboljšuje okus. Američani se bodo morali po temtakem navaditi še tega.
LAHKA LOČITEV ZAKONA
V Kansasu (Združene države Amerike) so baje zakonski ljudje najbolj srečni. Med zakonci ni prepirov in hude krvi. Ob poroki namreč dobita mož in žena obenem s potrdilom o zakonski zvezi tudi obrazce za ločitev.
ZARES SVEŽA JAJCA
Vse, kar označimo z »najbolj«, se pač luhko zgodi samo v Ameriki. Pa berite: neka prodajalna z jajci je dala v časopis oglas, ki se dobesedno glasi takole: »Jajca, katera Vam danes prodajamo, so do jutri še v kurah.«
V KUHARSKEM TEČAJU
»Metka, vi si domišljate, da vse veste, povejte mi, po čem bi najlaže dognali starost kokoši.
»Po zobeh!«
»Ali ima tudi kokoš zobe?«
»Kokoš ne, pač pa tisti, ki jo uživajo. «
MNOGO SLABIH STANOVANJ TUDI V AMERIKI?
Ameriški odbor za politično izobrazbo delavstva je pripravil obširno poročilo o važnih vprašanjih, o katerih je moral ukrepati na svojih zadnjih sejah ameriški Kongres. Eden takih aktualnih problemov so takoimenovani »slumi« — nehigienska, zanemarjena in nevarna stanovanja v ameriških velemestih, v katerih živi na milijone ameriških družin.
Slumi v velemestih kažejo žalostno sliko. Stanovanja so neprimerna za živino, kaj šele za človeška bitja. Ljudstvo potrebuje novih, zračnih in higienskih stanovanj. Nova stanovanja pa gradijo zelo počasi. Če bi namreč tudi javna stanovanja gradili tako počasi, kot jih
dosedaj, potem bi bilo potrebnih najmanj 200 let za odstranitev vseh slumov.
Kdo ne bi bil radoveden, kakšna je la reč, ki v zraku klopota in daje prleški pokrajini svojstven čar, ko postajajo grozdeki sladki in ko se »brači« pripravljajo na svojo sezono leta — trgatev. Samo poglejte ga, fantiča, kako pogumen je:	splezal je urno
navzgor po drogu in pogledal klopotcu naravnost v oči!
Jesenski dnevi so mimo, to je že res — toda taki prizori, kot ga vidite na sliki, nikdar ne minejo: kakor ne odnehajo žilavi pomurski ljudje, ki s svojo pridnostjo in iznajdljivostjo izvabljajo iz zemlje vedno več plodov. Sicer pa so tudi potrebe vedno večje: več je ust, več želodcev, ki terjajo hrano. Minil bo zimski čas in z njim sneg, ki je prav te dni pokril našo pokrajino, potom pa bo kmetič spet veselo pognal svoje vo-liče: »Ilajd z mano na polje in senožetij«
NEKAJ IZ ZGODOVINE ATLETIKE
Temeljna in najbolj preprosta oblika športnega delovanja je atletika, ki je bila poznana vsem starim narodom, zlasti še starim Grkom. Največji razmah je atletika doživljaja v času starih olimpijad. V sedanjih časih pa je atletika tekmovanje v teku, metih in skokih.
V pogledu daljave delimo tek na kratke, srednje in dolge proge, nadalje tek čez ovire in zapreke, tek čez drn in strn (kros), štafetni tek in hojo. Meti se delijo v met krogle, diska, kopja, kladiva in kamnov, težkih uteži in žoge. Skoki so: v daljavo,
višino, troskok in skok s palico.
Moderna atletika, ki je nastalo v Angliji 18. in v začetku 19. stoletja, je zlasti napredovala, ko je Francoz Picrre de Coubertin leta 1896 znova ustanovil olimpijske igre.
Mednarodna atletska zveza je bila ustanovljena leta 1912 in od tedaj zapisujejo uradne svetovne rekorde. Leta 1919 je bila v Zagrebu ustanovljena Jugoslovanska atletska zveza. Od leta 1924 pa naši atleti stalno sodelujejo na olimpijskih igrah in v tekmovanjih za evropsko prvenstvo.
POMURSKI VESTNIK, 29. nov. 1956
16