Izhaja razen nedelj in praznikov
== vsak dan opoldne. ==s
Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6, 1. nadstr., Učiteljska tiskarna.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Reklamacije = za list so poštnine proste. ==
Glasilo Jugoslovanske socialno demokratične stranke
Naročnina po pošti z dostavljanjem
na dom za celo leto K 30*—, za pol leta K 15'—, za četrt leta K 7H>0, za mesec E 2‘50. Za Nemčijo celo leto K 33*60, za ostalo tujino in Ameriko K 42'—. Posamezne številke po 10 v.
Inserati: Enostopba petit vrstica 30 v; pogojem prostor 60 v; razglasi in poslano vrstica po 60 v; večkratni objavi po dogovoru primeren - popust.
Štev. 9.
V Ljubljani, petek one 11. januarja 1918.
Leto 11.
ak
VVHsonova poslanica k mirovnemu uprašanju.
Predsednik Zedinjenih držav Wilson je izročil 8. januarja kongresu poslanioo. Pravi, da so centralne države zcpet enkrat izrazile željo, da bi se razpravljalo o vojnih ciljih in o pripravnem temelju za mirovna pogajanja. V Brestu Litovskem predložene temeljne črte za sporazum ■so pač take, da se jih razlaga lehko v liberalnem zunislu. Njihov pozitivni program pa kaže namen, da bi rade obdržale vsako ped zemlje, ki so jo osvojile, trajno. Skoraj gotovo je, da so zasnovali splošna načela, ki so jih centralne države predlagale najprej, liberalni državniki Nemčije in Avstro-Ogrske, a konkretne pogoje so skoraj gotovo narekovali vojaški ^voditelji. Nastane vprašanje:	Koga smo poslušali? ALi
pa smo slišali obe stranki, ki sta še v brezupnem nasprotstvu? To so važna in nujna vprašanja, •od katerih je odvisen svetovni mir. Ali naj bodo •uspehi pogajanj v Brestu Litovskem -kakršnikoli, tehtnega vzroka nimamo, da ne bi odgovorili na to izzivanje z najskrajnejšo odkritosrčnostjo.
Potem govori Wilson o Lloyd Geo-rgeje-vem govoru in o ruskem narodu, ki je tako odkritosrčno povedal, kaj je prav in človeško. Ruskemu ljudstvu, ki je sedaj tako onemoglo -in brez moči napram nespravljivi sili Nemčije, je •treba pomagati, da se izpolnijo njegovi upi na •mir in svobodo.
Nato nadaljuje Wilsom: Dnevi o-svojevanj im povečanj so minili, prav tako dnevi tajnih pogodb, ki lehko pora-zijo svetovni mir. V tej vojni zahtevamo, da se uredi svet tako im da postane tako varen, da živi vsakdo v njem mirno. Program svetovnega miru je torej naš program.
Prva točka je: Vse mirovne pogodbe morajo biti javne -in se morajo izvršiti javno. Po teh pogodbah se ne smejo sklepati nobene tajne mednarodne pogodbe kakršnekoli vrste, temveč diplomacijo -mora ganiti vedno ves svet javno.
Druga točka je popolna svoboda plovbe na -morju izven teritorialnega vodovja v miru kakor tudi v vc-jni; izvzeta so ona morja, ki se zapro pc-po-lnoma ali deloma z mednarodnim dejanjem, da se -izvedejo mednarodne pogodbe.
Tretja točka: Kolikor le m-ogoče naj se odstranijo vse gospodarske zapreke in naj se uredi enakost v trgovinskih -odnošajih med vsemi narodi, ki se pridružijo miru in se združijo za njegovo ohranitev.
Četrta točka: Sprejeti se morajo primerne garancije, da se skrči oboroževanje narodov na najnižjo mero, združljivo z notranjo varnostjo.
Peta točka: Vse kolonialne zahteve se urede svobodno, odkritosrčno in popolnoma nepristransko; pri teh zahtevah mora obveljati rucče.lo, da morajo imeti interesi narodov, ki prihajajo pri vseh vprašanjih suverenitete v po-i h’ enak° pravico, kakor upravičene zahteve vlad, katerih pravice je treba postaviti med prave meje.
Šesta točka: Vse rusko ozemlje se izprazni. Vsa vprašanja, ki se tičejo Rusije, je treba urediti tako, da zagotavlja ta ureditev trdno in najbolj svobodne sodelovanje drugih narodov in da dobi Rusija neovirano priliko, da odloči neodvisno o svojem političnem razvoju in o svc-ji nacionalni politiki, da se jej zagotovi odkritosrčen, prijazen sprejem v družbo svobodnih narodov, pod zakoni, kakršne hoče sama. Da še v ec: Rusijo je podpirati v vseh stvareh, ki jih potrebuje in želi. Postopanje z Rusijo od strani drugih^ narodov v bodočih mesecih bo jasna preizkušnja za dobro voljo teh narodov Ln za njihovo razumevanje tega, kar -potrebuje Rusija brez ozira na lastne interese teh narodov.
Sedma točka: Ves svet -bo pritrdil, da je treba Belgijo izprazniti in obnoviti brez najmanjšega po-izkusa, da se omeji njena suverenost, ki jo uživa v skupnosti z drugimi svobodnimi narodi. Nobeno drugo dejanje ni tako primerno kakor to, da se obnovi zaupanje narodov v zakone, ki so si jih postavili sami za ureditev medsebojnih odnošajev. Brez tega spravljivega dejanja bi bila ogroženo za vedno vsa tvorba in sila mednarodnega prava.
Osma točka: Vse francosko ozemlje naj se osvobodi in za-sedeni deli naj se obnove. is7i?1C°’ k' to je učinila Prusija Franciji leta «	.v a'zaško-lorenskem vprašanju in ki je
^ "^aj . tet ogrožala svetovni mir, naj se po-vseh	ZQPet	zagotovljen mir v interesu
Deveta točka: Meje Italije naj se popravno po jasno zasnovanih nacionalnih črtah.
Deseta točka: Narodom Avstro-Ogrske, katere mesto naj bo med narodi zavarovano in urueno, naj se da prilika za avtonomni razvoj.
Enajsta točka: Romunija, Srbija in Crna gora naj se izpraznijo in zasedena ozemlja naj se obnove. Srbija naj dobi svoboden in za-•varovan dohod k -morju. Odnošaji med različnimi balkanskimi narodi naj se določijo s prija-■teljskimi pogovori in odgovarjajoč zgodovinsko črtam pripadništva k narodu. Za politi-^ m gospodarsko neodvisnost in teritorialno nedotakljivost balkanskih držav naj se ustvarijo •ffarancij*,
Dvanajsta točka: Turškim delom, sedanje otomanske države naj še zagotovi varnost- suverenitete; toda drugim narodnostim, ki so sedaj pod turško nadvlado, naj se zagotovo varnost življenja in absolutno neovirana prilika za avtononmi razvoj. Dardanele naj se otvorijo kot- svoboden prehod za ladje in trgovino vseh narodov z mednarodnim poroštvom.
Trinajsta točka: Ustanovi naj se •neodvisna poljska država, ki mora o-bsegati ozemlja, kjer brezdv-ccrmo prebivajo Poljaki. Ta država mora imeti svoboden dohod k morju. Njeno gospodarsko neodvisnost in teritorialno nedotakljivost je treba zajamčiti z mednarodno pogoobo.
Štirinajsta točka: Ustanoviti je treba splošno zvezo narodov. Posebne pogodbe moraj-o določevati politično neodvisnost in teritorialno nedotakljivost za male in veli-ke države na enak način. Z ozirom na te bivstvene poprave krivic in za uveljavljenje pravice čutimo, da smo tesno zvezani z onimi vladami in narodi, ki so se združili proti imperialistom.
Nas ni mogoče ločiti vsled naših interesov,
, ne vsled naših ciljev. Do konca ostanemo združeni. Za ta načeta in te pogodbe se hočemo boriti in nadaljevati vojno, dokler jih ne dosežemo; toda le zato, ker želimo, da se uveljavi pravica, ker zahtevamo pravičen in trajen mir, -ki se doseže lehko z odstranitvijo vzrokov v-ojne. Te vzroke vo-jne spravlja s sveta ta program.
Nismo ljubosumni na veličino Nemčije in v tem programu ni ničesar, kar bi jo zmanjševalo. Ne zavidamo Nemčiji nobenih znanstvenih pridobitev in -odlikovanj, nobenih podjetij, -ki so pripomogla k temu, da je dc-bila Nemčija sijajno in zavidanja vredno ime, nočemo jo žaliti ali jej zavirati njen vpliv in njeno moč, v kolikor sta upravičeni. Nočemo je pobijati ne z orožjem, ne s sovražnimi trgovinskimi pogodbami, če je pripravljena, da se združi z nami ki drugimi miroljubnimi narodi sveta k pravičnim pogodbam. Želimo le, da zavzema enakopravno -mesto med naredi sveta, novega sveta, v katerem živimo sedaj. Tudi toliko nismo predrzni, da bi predlagali Nemčiji kakršnekoli izpremeo.bo njenih naprav, teda odkrito -moramo povedati, da je predpogoj vsakega pametnega pogajanja >cd naše strani z Nemčijo to, da varno, v čigavem imenu govore njeni glasniki, ali v iimenu državnozborske večine, ali v imenu enih, ki s trame po svetovnem gos po ds t v u.
Govorili smo sedaj v tako jasnih izrazih, da ne ostane neben dvom, nobeno vprašanje. Jasno načelo gre sfccizi program, ki seim ga osnoval jaz, to je načelo pravičnosti za vse narode in narodnosti in njihove pravice, da žive lehko v medsebojni svobodi Ln varnosti, če so močni ali šibki. Ce ne postane to načelo temelj, ne bo trajen noben del zgradbe mednarodne pravičnosti. Nared Zedinjenih držav ne more postopati po nobenem drugem načelu in je pripravljen, da posveti obrambi tega načela življenje, čast in vse, kar ima. Mcralični višek te zadnje vojne za svobodo je prišel. Ameriški narod je pripravljen, da preizkuši svojo silo, svoj najvišji cilj in svojo poštenost in vdanost.
Deseti strankini zbor.
(Dalje.)
S do A. Kristan: o tv-, ri popoldansko zboro vanje in otvori razpravo o poročilu in resoluciji s. dna. Tume.
Sodr. Golouh: V piročdu s. drja. Tume je mnogo dobre snovi. Zdi se mu pa, da bi s morala razprava razširiti in ločili nemški in msko-lat nski, ki imata bis>vehe razlike v n;u u duševnosti in na odnostnih smptvih. V Italiji e mogoča revoiucia, ruski socaltzem je dokazat, kako se stre absolutizem; ruski s< Oaliztm tudi vi', kako se izvaja osamosvojitev narr-d »v (Fi.id, Ukrajinci) V Um zmislu moramo tud mi imeti samoodh čitev narodov. Seveda mora imeti narod življensko sposobnost Rusi so ai acion lni, a so kljub temu, ker je narod velik, Uvedb ta proces, ki je pa odvisen od zgod- vinskega razvoja. Narodi morajo biti svobodni v kulturnem in gospodarskem oziru in potrebna je g t>podar-ska zomžitev, ker s cer preti po-armzinm narodom p gin. Dek aroCijO bistveno piiporočamo, ne oduba^amo pa pravnega stal šči m drugo, kar ne i-p^da varijo. Tudi mi smo mnei ja da si ne smemo vezati rok i apr=m mtščaosk m strankam; za to moramo biti Smo pa zs samostojnost, samozavest m povzdigo naroda. Izjavit moramo, da smo za bistvo deklaracije, zi ldeio, odklanjamo dižavno pravo in diugo. Približati se moramo duši naroda. Resolucija je d* b a in izraža pravo stal šče Pripori čarno pa, da se izpopolni v tem zmislu, da ne zahtevamo le mit z Rusijo nego, da se sklene splošni m r. V četrtem odstavku naj se dostavi „in pozdra Ijamo vsako stremlje- je naj pride < d koderkoli. Enako nar se popravi tudi zadnji odstavek, ki go-on le o Ita-1111. saj ni le Italija, amtak sta še Fiancja in Angli;3. — Mladina bo podala pri tretji točkt posebno izjavo.
Predseduje s. Sitter.
Sodr Bjhun: Kar je bila deklaracija sklenjena je že poi leta Stranka bi b la mora a lak; j Zivzeti primeno stališče napram deGarac ji, pa bi danes ne bilo napačnega umevanja. Za svoji tivolsko resoluc jo smo prema o delali Popravimo to, kar je mogoče popraviti; povejmo v ko-
liko smo za deklaracijo. (Klici: Saj to je v resoluciji !)
Sodr. Petejan: R:s je deloma, kakor trdi sodr. Bahun, da se je o naši tivolski resoluciji malo govoriio. Krivda ni naša. Niš ki c je bii namenjen cen slovans.ii javnosti. Tuda meščanske stranke so ta naš klic prezrle in mu nasprotovale. Zato ni bito prakt čn h uspeh >v, ker smo sami bili preslani. Na tlrugt si.am moramo upoštevati, da je kniaiu ni to izbruhnila balnanska vojna, ki nam je nase delo prt prečila. Današnji slraiiKini zbor naj napravi skiepe, ki naj gredo v srce in krt v-ega proletariata, z jasnim pr.ig-a-mom moramo med Ijidi in napeti vse sile da b^dj sklepi v dogitdnem času izvršeni. Majniška' deniaraCija ni izšla v pravem času in bo njena uiesuičitt v težavna, naj zinaga ta ali ona vojna stranka; dočun bi biU izveuoa takrat, ko je naša stiauka udala s svojo lesulucijo, veliko lažja, ker takrat rnsmo bili-Slovani tako osovraženi od Nemcev, Ogiov m od viade, kakor smo danes. Zaraditega mi vztrajamo m izpopolnimo našo tivolsko resoiucjio tu pojdimo v tn j za njeno izvršitev. Naša d.lo je delo za svobodo delovnega ljudstva, a ravno tako za sv bodo naroda katerega snovi smo. Pri dcklareCi.i se mi zdi ne-rts io, da stavijo na čeio škofa Jegliča, ki je še nedavno govoru, da 5c mora demokracija • Ustaviti pred Cerkvenimi vrati, da ni vec prepuščeno narodoin, da St volijO svojo dižavo in ki smatra, da ako bi obveljal pouk po samoodločbi narodov, bi nastale vedno piehucije. SuJ.ugi. tako postopale je po mojem mnenju neresno. Zaia ditega pojdimo svojo pet na delo za demokratizacijo in za svobodo narodov, ker s tein bi.de-mo ooeuein tudi p. dpi. ali bistvu majniške de-kla>aCije.
Sodr. A. Kristan: — Referent je v svojem govoru očrtal današnji politični položaj. Veseli me, da je brez fraz povedal svoje misii. Mogoče se bo temu ali onemu zaeia kaka sodba pretroa — n. pr. glede deklaracije, da je klic skozi okno, ali, sodrugi: t a k o j e. Pri nas na Slovenskem je vse preveč navdušenja. Mesto da bi deklaracijsko časopisje razglabljalo o izjavi sami — se dela navdušenje. Ce hočemo pa biti kritični, tedaj srno že »nasprotniki«. V »Na-preju« so hoteti neuki navdušenjaki, da bi morali n»i socialisti cd 30. maja 1.1. — to je od cflte ko je posl. Korošec prebral to deklaracijo, vse svoje nazore izpremeniti, -neglade nato-, da 'imamo že svojo precizno izjavo v 'tivolski konferenci leta 1909. — Sodr. Balunn se moti, če pravi, da se nismo cd leta 1909. nič več pečali s svojini sklepi. Stranka je z vsem svojim delam šla za uresničitvijo sklepov. Tivolske konference je sleuila balkanska itd. Potem je prišla vejna na Balkanu, za njo pa svetovni požar. »Naši Zapiski« in boigrajska »Borba« sta pa če-sto, zlasti poslednje, pisali o teh problemih. — Obsodba soc. dem. strank v prvih mesecih vojne je huda; dvomim, daje dedukcija sodr. Tume prava. Razmere v Rusiji so bile drugačne kot so bhe v Nemčiji, kjer so živeli še vedno v strahu pred rusko »mero« despoti je. Danes je težko še soditi, ker ni še vseh virov in teh ki so, pa ni v porabljati brez velike previdnosti. — V resoluciji je vse eno obseženo, kar naj pove naš zbor, in sicer: pozdrav ruskim revolucijonarjem, ki so pokazali s činom, da so -možje —dalje p-oz-iv na obnovitev proletarske Internacijcnale. Z ozirom na domače razmere je bilo tudi treba izraziti se: kako si mi Avstrijo želimo. Resolucija pove to. hočemo zvezo svobodnih narodov, ki bodo roko v rake delovali v svoj preevit in blagor. Zato pa se mora vzbuditi k življenju av-stro-ogrska internacionala. Kakor vidite, odgovarja naša resolucija povsem. Sprejmimo jo!
Sodr. dr. Tuma (končna beseda): Debata je pokazala, da proti predloženi resoluciji ni ni-kdo, da jo tudi sodrug Golouh v imenu cimladine izrečno odobrava.
Proti dodatku so-dr. Golouha k točki 4 nimam nič, dodatku k točki 5, odst. 1 pa ugovarjam, ker ivas težnje Anglije in Francije na Balkanu ne -tangirajo. Tu je le Italija in tu je treba, da to povemo. Dodatek sodr. A. Kristana je vpo-števati in ga je v resolucijo uvrstiti. — Sem bil zmerom za polemiko, ker z njo se jasnč pojmi. Glede mnenja sodr. Bahnna omenjam, da se naše delo od de.a naci-onalcev loči, mi smo za stvar in ne za besede. Izvrševalni cdbor je sklical za to tudi današnji zbor, da se dalje pogovorimo. Resolucija je tu z njo povemo, kar se nam zdi za sedaj primerno.
Preds. A. Kristan. Resolucijo z dodatlmi predlogi oddam komisiji.	(Dalja.)
Politični pregled.
— Delovni program državnega zbora. Kakor smo že poročali, se vrši prihodnjo sejo poslanske zbornice dne 22. januarja. Zbornica bo najprej izvolila enega podpredsednika na mesto umrlega poslanca Pernerstorferja ter se bo ba-vila potem z mirovnimi pogajanji. Vršila se bo debata o nekaterih nujnih interpelacijah v zadevi mirovnih pogajanj v Brestu litovskem. Češki poslanci so tako nujno vprašanje že naznanili v dopisu zborničnemu predsedniku dr. Grossu. Na dnevnem redu prve seje bo davek na vojne dobičke. Glavna naloga zbornice bo rešitev proračuna, ker poteče dovoljeni provi-zorij koncem meseca februarja.
— Avstrija odklanja Lloyd Georgejeve mirovne pogoje. Z Dunaja poročajo: Mirovne po-
goje Lloydtt -Georgeja smatrajo ■ v dunajskih di-plomatičnih krogih za popolnoma nesprejemljive, češ, da ne prinašajo niti najmanjšega temelja za razprave o miru. Lloyd Qearge ponuja centralnim državam mir. kaikršbegalehko ponudi le zmagovalec onemu, ki je popolnoma poražen. Njegov govor da je smatrati tako za Angleško kakor za vso entento za uradni-odgovor na ruski poziv, naj se pridruži ententa mirovnim pogajanjem. Govor Lk>yd Georgeja ustvarja povsem jasen položaj. Le po farivdi emtente ni mogoče doseči splošnega miru.
= Nemški glas o Lloyda Georgija izjavL
Oficiozna »Norddeutsche Ailgemeine Zeitung« piše: Ce tudi Lloyd George sedaj iz umljivih vzrokov ne govori več o raznih uničevalnih vojnih ciljih, s katerimi je prej vplival na niaso angleškega ljudstva in njegove zaveznike, se vendar na lastnih vojnih ciljih Anglije ni ničesan premenilo.
= Kritične ure. če tudi se v Brestu Litovskem razpravlja o miru, bi vendar bilo lahko-mišljeno govoriti o kakem zboljšanju položaja, kajti v resnici stoje stvari tako, da živimo v najnevarnejših in najkritičnejšlh urah. V članku, katerega je cenzura hudo razmrcvarila, piše »Arberterzeitung«: Kako velika je potreba miru v Rusiji, kako močna je mirovna volja ruske delavske vlade, to ve danes zadnji delavec in zadnja kmečka žena. če bi bil grof Czernin nesposoben s to rusko vlado skleniti mir, potem bi se moralo ljudstvo vprašati, s kom bi sploh mogli sklepati mirovno pogodbo. V Nemčiji, v Avstriji in na Ogrskem bi se moralo utrdti prepričanje, da so vlade centralnih držav sploh nezmožne, napraviti konec vojni z vsemi njenimi grozotami. Ljudstvo razmišlja. Vladajoči krogi ne smejo od razmišljajočega ljudstva pričakovati preveč razumevanja za še tako liepe in velikopotezne načrte, če ti načrti le zavlačujejo vojno. ljudstvo neče nič drugega nego mir. ln vsak načrt, pa naj je vladajočim krogom še taiko pri srcu, se sme negovati Je pod pogojem, da ni na patu skorajšnjemu miru.
= Pogajanja v Petrogradu. Nevtralnim listom se poroča iz Petrograda: V prvi seji-nemških, avstro-ogrskih in ruskih delegatov je'bilo na dnevnem redu vprašanje o položaju «jetnikov. Prodno se je prešlo na dnevni red pa je delegat Radek v mettu ruske delegacije izjavil, da je ruska vlada v svoje obžalovanje domala, da se nemške pacifiste in neodvisne nemške socialne demokrate v zadnjem času kruto preganja in da je nemška vlada dala zapreti ' enega poljskega in enega litvanskega socialnega demokrata, ker sta nastopala za sklenitev 'miru. Ruska delegacija pričakuje z gotovostjo, da se v tem oziru potrebno ukrene in da se pacifističnim zastopnikom omogoči sodelovanje na skupnem delu. V imenu nemških delegatov je grof Mirbach odgovoril: Določilo se je že vnaprej, da delegacije nimajo političnega značaja. Izjava delegata Radeka pa je politične vsebine in dalekosežnega pomena. Nemška delegacija ne ve ničesar o omenjenih dogodkih žn forej ne utore v tej zadevi odgovoriti. Konferenca je potem izvolila dva odseka — enega gospodarskega in enega za ujetniške zadeve. V gospodarskem odseku se bavi pododsek z olajšavami poštnega prometa za ujetnike, izdelal se bo poseben načrt za odpravo vojnih ujetnikov v domovino. Nen.ško-avstrijsko-ogrska delegacija je nadalje nasvetovala, naj se izvoli posebna komisija, ki naj razpravlja o vprašanju vpostavit-ve trgovske zveze. V imenu ruske delegacije je izjavil Radek, da z ozirom na položaj, ki so ga ustvarili nemški mirovni predlogi, ne taore biti govora o uredbi trgovske zveze razun v toliko, kolikor se tiče olajšanja položaja vojnih ujetnikov.
— Rusija se neče bojevati. Iz Oeneve se
brzojavno poroča: »Petit Parisien« poroča iz Petrograda: Toliko kot gotovo je, da se Rusija ne misli več bojevati proti centralnim državam. Stališče Trockega zasluži pozornost Je zaradi iega, ker sovjet še vedno računa z možnostjo, da pridobi za maksimaliste socialiste ostalih dežel.
= Socialistična deputacjja v francoski
zbornici. Socialistična skupina francoske zbornice je poslancem Cachin, Albert Thomas in Renaudel naročila, da v zbornici urterpeUrajo vlado glede diplcmatičnega vodstva vojne.
= Stockholm. Dunajska »Arberter-Zeitung«
prinaša sledečo brzojavko svojega stockholmskega poročevalca: Stockholm, 8. januarja. Ho-landsko-skamdinavski konferenčni odbor se je danes sešel. Za Švedsko so prišli Brantimg, Soe-derberg in Moller, za Dansko Borgbjerg in Bang, za Norveško Vidnes. Holandski dejtega-tje niso prišlii Od prejšnje sovjetove večine se je udeležil posveta imenovani delegat GoJderibeirff, navzoč je bil tudi zastopnik menjševfleov AxeJ-rod. Razprave še niso končane. BoJjševiškj krogi ne pričakujejo posebnih uspehov ‘teh posvetovanj. Dvomijo namreč, da bi vfedfe dovolile potna dovoljenja zato, dLa bi soglašale s proletarsko akcijo, marveč je namen dovolitve ta, da bi rade izrabile konferenco za hianever preti -mirovni akciji boJjševikov.
■ -i	•	——————isa——
Agitirajte za »Naprej*! Pošiljajte ga vojakom!
Stran 2.
NAPREJ.
Stev 9
Mirovna pogajanja.
Dunaj, 10. januarja. (Koi. uiad.) h Bresta Litovsacga puiocajo 9. t. m.: Rienaini seji so bul navzoči pokg deiegatcw Ccntram.h urzav tudi zastopinKi vlade ijuusKiu Komisarjev z ijudsaun komisarjem Za zunanje zadeve TiocKein i,a Ceiu in delegati UKiajmsKe ieputmae pod vodaiv^m tajniaa za trgovmo in maualrijo HoiuDoviCtm.
S-jo je utvoiil ob 11. d^poidue pooblaščenec Turčije venKi vezir Talat^asa, naaar je pie-vzel dižavni tajnik ar. vun t\uiiliiioiui predsedstvo, Ki je izvajal: Piva naloga liuikga zuuidv*-nja Di ona, da zopet pričnemo s pogajanji na oni tuČKi, kjer so se nahajala prca pnceUoin botičue pavze. RusKa de.tgaCija pa je guitraiu Hotfiuainiu v brzojavKi, Ki jo je podp^ai g. Jolle, Sporočila tole: Vmdj lUaKe lepubaKe sn.alia za poueoiio, da Se iiodaljiia pogajalca gteue inuu vise na ncvtiaUi.h licu ver piediafea, naj se pogajanja piclože v SloCtvlioun. Kusha dcicgaCija je tudi v nadatjili OiZojavKi Uaia spoznali ZeijO, da naj Sc kraj pogajanj pteioZl v nevtralno tujino. Nočem se puu.oDncje Daviti z ViToKi, K* so delegatom znani Že iz lZ.ajanj na drugem mesu, zakaj je nemogoče, ua bi se v.Sila pogajanja na Kakem uiugcm KiajU KaKor v b.eaiu Litovsaem. Hočem pa Že sedaj nagla-Sati, da je CcivcroZvcZa tiduo m ncouiojuo odločena, da lic oada.jujc Scela j tu pnCeldl podajanj
glede preliminarnega miru na kakem drugem kraju. Kakor sem ze prej neobvezno paveuai, so bili delegati centramin urzav iz vijuunusti pn-pravijeini izvršiti končna pogajanja in pcupis preliminarnega miru na kraju, giede katerega bi se sporazumeli z rusko delegacijo, in pripustiti, aa bi se gieae izuere tega kraja vršna debata. Uimeniti moram, ker je za pogajanja zeio važna atmosfera, v kateri se pogajama vrse, ua se je, odkar smo prea začasnim prekinjenjem pogajanj izmenjali svoja mnenja, marsikaj dogodil o, iz česar bi se aalo sklepati, ua .odkritosrčnost namenov ruske vraue, noseči s centramimi državami hitri mir, ni brez vsakega uvouna. V tem oziru hočem opozoriti na naglas gotovih poluradnih objav ruske viade proti viauam šti-rizveze, zlasti pa na objavo petrogradske agenture, ki se smatra v tujimi kot poluradni ruski organ. V tej objavi se je nahajal, kakor se zatrjuje na seji z cjme 28. decembra 1917. od predsednika ruske delegacije g. Jofta podani odgovor, ki ima svoj izvir, kakor vidimo, če pregledamo akte, samo v fantaziji onega, ki si jo je izmislil. Ta . v vseh delih izmišljena objava je mnogo pripomogla k temu, da se je sodba splošnosti o dosedanjem poteku pogajanj zmedla, ter ua so bila naualjna pogajanja ogrožena. Kljub temu nočem popolnoma obupati, da bodo imela pogajanja ugoden uspeh ter se pri tem opiram v prvi vrsti na željo ruskega naroda po trajnem in zagotovljenem miru, ki nam je dobro znana in kateri so ruski delegati v zgovornih besedah dali izraza ter na izkušnje, ki smo jih pri pogajanjih imeli glede skoz im skoz stvarne delavne metode ruskega odposlanstva. Kolikor si moremo ustvariti iz pogajanj pred pavzo sodbo, ne smatram težkoč materijalne narave za zadosti velike, da bi bilo upravičeno, da se naše mirovno delo ponesreči in da se vsled tega na vzhodu zopet obnovi vojna s svojimi n e doglednimi posledicami.
Zunanji minister grof Czernin, je izvajal: Pripombam svojega nemškega kolega moram pridelati še to-le: Dvojni so vzroki, zakaj kategorično odklanjamo preložitev pogajanj v sedanjem trenutku v kako nevtralno, deželo. Vzroki so prvič tehnični. Vi, kakor mi, smo zvezani od tu z direktnimi žicami z našimi vladami in dan na dan se razgovarjate s Petrogradom in Kijevom, mi pa s svojimi centralami. Mi vsi ne moremo pogrešati tega aparata, če naj se pogajanja nepotrebno otežkočijo in zavlečejo. Še bolj važen kakor ta vzrok pa je drugi motiv. Vi ste nas svojčas povabili k splošnim pogajanjem. Mi smo to povabilo sprejeli in zedinili smo se glede temelja za splošni mir. Na tem temelju ste Vi stavili svojim zaveznikom 10-dnevni uitima-tum. Vaši zavezniki Vam niso odgovorili in danes ne gre več za pogajanja za splošni mir, marveč za separatni mir med Rusijo in štirizvezo. Preložitev pogajanja na nevtralna tla bi dala ententi od nje zaželjeno priliko, da posega vmes in nas moti. Vlade Anglije in Francije bi poskušale pred in za kulisami vse, da preprečijo ta separatni mir. Branimo se dati zapadnim državam to priložnost, pripravljeni pa bi bili izvršiti formalna končna pogajanja in podpis mirovne pogodbe na kraju, ki bi se moral šele določiti.
Kar se tiče meritornega dela pogajanj, glede katerega med Vami in nami še ni prišlo do sporazuma, smo se v zadnji plenarni seji obvezno sporazumeli, da izročimo to vprašanje posebni v to svrho sestavljeni komisiji, ki naj bi 1 takoj pričela s svojim delom. Vsi štirje zavezniki so popolnoma edini glede tega, da naj se končajo pogajanja na podlagi, ki sva jo gosp. državni tajnik in jaz razložila in ki je za ruske gospode že obvezna. Če navdajajo gospode iz ruske delegacije iste kitencije, bomo prišli kmalu do uspeha, ki bo vse zadovoljil. Odgovornost za nadaljevanje vojne pa zadene potem izključno le gospode iz ruske delegacije.
Nato sta izjavila Talaat paša v imenu Turčije in justični minister Popov v imenu Bolgar-
ske, da soglašata z izvajanji pooblaščencev
Nemčije in Avstro-Ogrske.
General Hoffmanu je podal v imenu nemškega vrhovnega armadnega vodstva to-le izjavo: Jasno leži pred menoj večje število brezžičnih brzojavk in cklicov podpisanih od zastopnikov ruske vlade in ruskega vrhovnega vodstva, ki vsebujejo deloma psovanje nemških armadnih naprav in nem.vrhovnega armadnega vodstva, deloma pa pozive revolucijcnarnega značaja na naše čete. Te brezžične brzojavke kršijo brez dvoma duha med obema armadama sklenjenega premirja. V imenu nemškega vrhovnega armadnega vodstva odločno protestiram proti obliki in vsebini teh brezžičnih brzojavk in oklicev.
V imenu c. in kr. vrhovnega poveljništva, bolgarskega vrhovnega armadnega vodstva Ln •otomanske armade so se pridružili temu protestu feldn.aršailajtnant v on Csicserics, polkovnik Gančev in general konjenice Izzet paša.
Na predlog ruskega komisarja za zunanje zadeve Trockega se je nato seja odgodila, ker se ni nihče več oglasil k besedi.
Prihodnja seja se bo najbrže vršila dne 10. januarja, ker je ruska delegacija za to prosila.
Dnevne oelezae,
— Občni zbor »Svobode«. V nedeljo, 13. t. m. ob 6. uri pop. v restavraciji pri »inuvem Svetu« se vrši reuni občni znur uruštva »Svobode« s sledečim dnevnim redom; 1. Poročilo;
2.	Volitev novega odbora; 3. Raznoterosti. — Vabljeni so vsi Ciani in clamce, aa se gotovo udeleže.	Odbor.
— O delu naše stranke je pisal te ani so-drug, ki pnpaua inteligenten! in biva sedaj izven meja naše države, sourugu naslednje pismo: Predragi sourug! Kakor razvidim iz raznih poročil v »Napreju«, so se začeli tuai pri naši stranki scurugi cepiti v dva tabora. Seveda, to je postalo že modernejše; opozicija povsod im-poclira — namreč nasprotnikom. Uni članki ta-kezvanih »miadinov« v »Napreju« so se morali pač gabiti vsakemu poštenemu sourugu, ki količkaj pozna delo posameznih soarugov in žalostno zgodovino stranke. Da se je preprečho v »Napreju« nadaljnje objavljanje teh nacionalno šovinističnih člankov, je pač moralo razveseliti vsakega pošteno mislečega sedruga, drugače bi bilo za stranko samo poguben osno. V tem oziru bi morali program stranke razobesiti med dve vihrajoči zastavi, ki bi ga trgan toliko časa, da bi vsaka imela svoj delež. Upam, da me razumeš! Sodrugi, ki se ogrevajo za majniško deklaracijo, so se dali v službo meščanskih strank ter se izneverili temu, za kar so se pred cbelodanje-njem majniške deklaracije zavzemali. Majniška deklaracija jih je hipnotizirala tako, da so na vse prejšnje delo soc. dom. stranke pozabili. Iz tega se da sklepati, da niso bili nikdar in ne bodo nikoli pravi socialni demokratje. To nas nvo-ra tem več bodriti k delu zavedajoč se, da smo na pravi peti. Komaj čakam trenutka, da mi bo zopet mogoče se prijeti dela. Deset let je preteklo, kar delam za stranko, rr.ncgo bridkih ur, trpljenja in preganjanja, katera občutim tudi v vojaški obleki — sem prestal, a tolažil sem se s tam, da delam za dobro in pošteno stvar — za tlačenega proletarca. Varujte in ščitite stranko naprej pred razdirajočimi organi tako, kakor varuje mati svojega otroka, kajti v njej se nahaja plod, iz katerega mera vzrasti to, za kar se že desetletja deluje, ne glede na to, če bomo i mi deležni te dobrote. Po tej poti naprej v dosego svojega vzvišenega cilja.
— Žepni koledarji za leto 1918. so dotiskani. Razpošljejo se v teku prihodnjega tedna. Cena K 1.50, po pošti 10 vin. več.
— Shcd v Ljubljani. V nedeljo, 13. t. m. bo ob 10. dopoldne shod v Mestnem dcimu. na katerem poroča državni poslanec za Ljubljano, dr. Ravnihar.
— Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske od 30. decembra 1917. do 5. januarja 1918: novorojencev 19, mrtvorojen 1, umrlo je 23 oseb, med njimi 14 domačinov in 9 tujcev. Na tiruzu je umrla 1 oseba, na jetiki 3 osebe, vsled mrtvouda 1 oseba. Za infekciozniimi boleznimi so oboleli: Za tifuzem 7 vojakov, za vratico 1 domačin in 1 tujec, za egiptovsko očesno boleznijo 1 tujec.
— Lokalna služba 49—501etnih črnovojnikov. Kakor znano, se imajo vporabljati 49—501etni črnovojniki brez izjeme samo v zaledju in sicer, ako zahtevajo, v onem kraju, kjer so stalno bivali pred nastopom vojaške službe ali v bližini. Sedaj je odrejeno dodatno-, da se ima postopati v tem smislu tudi takrat, ako se nahaja detični kraj v rajonu armade na bojnem polju.
— Nova razvrstitev oficirjev. Vojno povclj-ništvo je odredilo novo razvrstitev oficirjev. 0-ficirji, praporščaki in kadetje, rojeni leta 1871. in starejši ne glede na njihovo telesno sposobnost se imajo vporabljati samo v uradih (na fronti na lastno prošnjo); oficirji rojeni 1872-78., samo pri vežbalnih armadnih skupinah, na etapnem prostoru in zasedenih krajih (na fronti na lastno prošnjo) letniki 1877. in mlajši po sposobnosti na fronti (v slučajih v etapah in zasedenih krajih). Vsakršna intervencija je prepovedana.	/
— Maksimalne cene za pivo. Kakor poroča
strokovni list »Oesterreichischer Bierbrauer«, je urad za ljudsko prehrano določil za pivo naslednje maksimalne cene; 1. pivo iz avstrijskih pivovaren pod štirimi stopinjami saharance 85 kron 50 vinarjev hektoliter, od 4 do 6.5 stopinj 100 kron; 2. pivo iz galiških pivovaren 93 kron in 124 kron 50 vinarjev; 3. pivo iz bukovinskih pivovaren 130 kron in 150 kron.
— Napad na rekvizidjsko komisijo. Dunajskim listom se poroča iz Gradca: Davčni asistent Wiederwohl iz Ptuja se je v soboto podal v občino Formin, da izvrši rekvizicijo žita. Spremljali so ga trije vojaki in dve civilni osebi. Še preden je komisija prišla v občino, napadla jo je gruča žensk z zakritimi obrazi s sekirami m krepelji. Wieder\vohla, ki je hotel ubežati, so razjarjene ženske pobile na tla; bil je težko ranjen, ter je na transportu v bolnico umri. Kaj se je zgcdil-o z ostalimi člani komisije, ni znano. — To poročilo, ki je bilo v graških listih konfisci-rano, je povsem nejasno. Treba je torej nujno avtentičnega poročila.
— RnUii sku izobraževalno podporno društvo za Pulj in okolico skl cuje redni občni zbor rine 20 t. m. v društvene prostore. Pulj, Via Pt tarča št. 3, ob 2. popoldan z uasledniim dnevnim redom: 1. spiejem poslovnega in računskega p. r čila in skiepanle o njem; 2. volitev • c>d')o;a in namestnikov ; 3 določitev vpisnine in me-ačnih doneskov ter doneskov podpori.ih članov; 4. raznotero ti. — Odbor.
Vofna,
Dunaj 10 jsnuar a. (Kor. urad.) U adno se razg aša: Ni ruski f onti premirje. Italijansko bojiš e: Zajvadno od Aoaga smo sovražni uapad zavrn 1 i. — Š f geneialmgi šlaba.
Berlin 10 januarja WoffoviK.'d poroča iz glavnega stma: Južnnvzh d io od Y erna je bil (k.poldne živahen arbljerijski boj. Z padno od Zmdwoorde se je izjalovil m >čati n pad erg tš kih uvidn h oddelkov. Na < stali fronti shbtno bojno delov anje. — M Ci d cembra so i gu-bdi sovražniki na nemških f o u h v zračnem boju 9 pmtzmh balonov in 119 letal, <>d k ten h jih je 49 m n.-š > črto’j a Ho na tia. M, smo iz gub Ii v boju 98 leial m 2 privezna balona. — Ni irifcedonskt fronti je položaj nespremenjen. Na ru.'ki-fronti nič noviga. — Ludendoiff.
Umetnost in književnost.
Ljubljanski Zvon, mesečnik za leposlovje in kulturo, bo izhajal letos pod pomnoženim uredništvom (Oten Župančič, odgovorni urednik, A. Loboda in Milan Pugelj) in z izdatno bogatejšo vsebino (mesečno na 80 straneh.) Sodelovali bodo naši najboljši pripovedniki, pesniki in esa-isti. Listek bo zasledoval vse naše kulturne Ln kulturne politične pojave in jih kritično motril. Vsled pomanjkanja papirja se bo tiskal Ljubljanski Zvon le v tolikih izvodih, kolikor je sedanjih naročnikov in kolikor se jih bo priglasilo in vplačalo novih naročnikov do 20. januarja.
Naročnina, ki znaša za celo leto 20 kron, za pol leta 10 kron, naij se pošilja po poštni nakaznici na upravništvo Ljubljanskega Zvona v Ljubljani, Sodna ulica št. 6, pritličje. Izvenljub-ljubljanskim dosedanjimi naročnikom so bile priložene položnice pri zadnji' številki lanskega letnika.
Zadnje vesti.
Mirovna pogajanja se vrše še dalje v Brestu Litovskem.
Dunaj, 10. januarja. (Kor. ur.) Iz Bresta Litovskega poroča 10. januarja brzojavni korespondenčni urad: Na današnji dopoldanski seji je izjavila ruska delegacija, da soglaša s tem, da se nadaljujejo mirovna pogajanja v Brestu Litovskem. Predsednik ruske delegacije je ugotovil, da odgovarja poročilo brzojavnega korespondenčnega urada o seji z dne 28. decembra istinitemu poteku. Poročilo o tej seji, razširjeno po ruski brzojavni agenturi, označuje ruska delegacija za nepravilno.
Kuba napovedala An strl ji vojno.
Dur.aj 10 januarja. Dmes je dospelo uradno i b vrst do, da je republika Kuba avstro ogr' siti monarh ji napovedala vojno
Wllsonoia poslanica.
Amsterdam 10. januarja „Aigem'en Han-delsbiad" piše o WiNonovi novi poslanici «on-g e u: Pr dadnik Wus' n zasluži zahv°lo, da ie po iz a i Ln yda G orgeja nast"pil s programom
0 vojmh ciiph, v k terem se pravilnejše u ažuje
1 oI*1 ž j in v Lalertin se medmuofna načela ne uporablja o kakor v Ll yda Geo’geja izjivi )e t. daj če so v pr log enunti. O Aztcj Loreni Se iz ažata oba neiasno O deveti točki onn n a IM, da bi njena uporaba imela posledico, da bi na avst i,'k h thh nastale Sievilrie enklave. — .Maastiom e“ jemntnja, da Wlsotova pi slanica ni mnogo ug> dnejSa tn praktični jša nego je bila i/java Lloy.1a Georgeja.
Rusija proti Franciji.
Stockholm, 10. januarja. Kakor poroča »Novaja Zizenj«, je Trockij francosko vojaško odposlanstvo pozval, da zapre svoj poročevalni urad, da razdere brezžično brzojavno postajo in da vodilni francoski častniki zapuste Rusijo.
Rusija umakne Svoje čete iz Perzije.
Ha p a ra n de 10. januarja. »Večtrn j Čas“ javlja: Trockij je perzijskemu pos aniKU ooijubd, da se ruske čete umaknejo iz Perzije, ter ga pozval, da glede ureditve te zadeve Ciin prej predloži primerne predloge.
Zmaga boljševilrov.
P e t r o g r a d, 9. januarja. (Agentura.) Ves trud, da se porazi moč delavskih in vojaških sovjetov, se je izjalovil. Tutov je poražen in beži, zasledovan od oddelkov revolucionarnih vojakov in rdeče garde. Kaledjinove čete so se umaknile. Delavski in vojaški sovjet v Rostovu je zopet svoboden. Kozaki na fronti sovražijo Ka-ledjina, ki se umika. Cete, ki jih je poslal Kale-djin preti Donu, se vračajo-. Razkritja o zločinskih odnošajih med rado in Kaledjin-om in o francosko ameriškem zlatu so odprla ljudstvu oči o lopovski kupčiji z življenjem ukrajinskih delavcev, vojakov in kmetov. Moč sovjetov, ustanovljenih na harkovskem kongresu, se siri. Ukrajinska rada 11. armade je aretirana.' Pet-lura prosi za odstop.
Zbor delavskih a socialističnih strank trn te ate.
London 1U. janu&rj«. R uttrjev uiad ponča: Pailamentavrn oabor Tiade Uuk n-Kongresa in izv i šum i dbi r naiodtie d. lavske stranke sla skleni a, juLiuročati di lovskim m soCnli-sučnim strankam v slikanih dižavah, rieizvzemši Auiciike, i aj se skliče še tu znor v a posvetuva-; je o vojnih ci j h triUrne. Zbor se Sestane v Londonu dne 20 feb.uar.a.
Nemiri na Portugalskem.
G en e v e, 10. januarja. Agence Havas poroča iz Lizbone: 'Tukaj so izbruhnili novi'nemiri pomorščakov. Vojna ladja »Vasco da Gama* je obstreljevala trdnjavo Sv. Jurija, ki je topniškemu ognju odgovarjala ter prisilila ladjo, da je ustavila ogenj. Posadka ladje se je udala. Udala se je tudi posadka rušilca »Duxon«. Sidotiio Paes se je podal k četam, ki imajo svoje taborišče pri Alcantari. Pomorsko vojašnico in arzenal je vojaštvo zasedlo.
Nemčija ovira trajnega miru.
Londo n, 10. januarja. Reuterjev urad poroča: Delovni minister Roberts je govoril včeraj na nekem.ljudskem shodu. Izjavil je: Prepričan sem, da ne pridemo- do sigurnega trajnega •miru, dokler Nemčija ne bo premagana.
Iz Finske.
H e 1 s i n g f o r s, 10. januarja. (Agentura.) Z danes razglašeno naredbo se ustanovila v
lieilsingforsu revolucionarno sedišče.
Aprovtzacija.
Goveje meso na rdeče izkaznice brez A dobe stranke v soboto, 12. t. m. popoldne v cerkvi sv. Jcžefa. Določen je ta-le red: Od pol 2. do 2. št. 1 do 200, od 2. do pol 3. št. 201 do 400, od pol
3.	do 3. št. 401 do 600, od 3. do pol 4. št. 601 do 800, od pol 4. do 4. št. 801 do konca. — 1 oseba dobi četrt kg, 2 osebi pol 'kg, 3 in 4 ‘osebe tri četrt kg, 5 in 6 oseb 1 kg, 7 in 8 oseb 1 in četrt kg, več oseb 1 in pol kg. — Kilogram stane 2 K.
- ^
 	_	T"	'>*;	'tin!
d	'
c/ C/
Izdajatelj irt odgo or-i urvdiiiit:
J o s i ; • P e t e j a n Tiik »Učiteljske t 8Kame“ v Liubljani,
f f ččev č
Oldi im tffii
v Zagorju ob S. reg. xadr. R om. por.
Zadruga Je najboljSa aprov!xe* cfjsho mesto, ki preskrbijuje * vsemi potrobUdfumi svoje Slane po na najugodnejših cenah.
£lan konsumnega društva lahko
postane vsakdo.
Vstopnina In detet sta razmeroma majhna.
Dele! se lahko odplakuje v
rokih.
0
as;
- ,		 . , . 	J				
	K •' 'i«'F> v*'*. . J t-«.'			
— DelnISka glavnica — K 10,000.000.
Sprejema vloge na knjižice ln tekoči rufturi proti ugodnemu obrestovanju.
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA
 ---—- V LJUBLJANI. ----------
=s Foslovnica c. kr. avstrijske razredne loterije. =
Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici (t. C. v Ljubljani) in Celju.
■KKsenusa*
Hezervni fondi okroglo K 1,500.000.
O
Kupuje in prednja v 3 1;_LLL!-2
Vfidu sinili p ip ij>‘V, financira
erar čne uobitve in (Im uljule
a n rov Izuc |»Ue krenite —•