DEMOKRACIJA Uredništvo: Trst. u!. Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-V5 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 2-30-3» Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta it. 18. CENA: posamezna Številka L 25. — Naročnina: mesečno L 100, letno L 1.200. — Za Inozemstvo: mesečno L 170, letno L 2.000. — Poštni čekovni računi: Trst štev. 11-7223, Gorica štev. 9-18127 ,elo iX. - Štev. 11 Trst - Gorica 18. marca 1955 Izhaja vsak petek Dr. [OSIP VILFAN Tržaški Slovenci in Slovani so Itakrait prava demokoracijai doma. imeli od J. 1910 do 1. 1928 v dr. Vi!- »Narodnem domu« pri zabavah fenu voditelja, ki spada v vrsto mož, kakor so bili Ivan Nabergoj, dr. Otokar Rybar, dr. Edvard Sia vik in dr. Gustav Gregorin. Pokojnik je bil zadnji predsednik IPolitičnega društva »Edinost'', od 4. aprila 1910 do razpustitve 19. septembra 1928. Pred njim so predsedovali i političnemu društvu: Ivan Nabergoj (od 20. junija 1875 do 4. aprila 1891), prof. Matko Mandič (od 4. aprila 1891 do 29. januarja 1905) in dr. Otokar Rybar (od 29. januarja 1905 do 4. aprila 1910). 'Dr. Vilfan je posegel zelo aktivno v tržaško življenje, takoj ko se je stalno nastanil v Trstu. Leta 1906 je postal tajnik Polit, društva »Edinost« in je kot tak vodil one zgodovinske državnozborske volitve 1907. leta, ki so prinesle Slovencem ono nepričakovano volilno zmago. Za predsedništva dr. Vilfana so tržaški Slovenci stali, pred prvo svetovno vojno, na naj višji stopnji svojega kulturnega, socialnega in gospodarskega ustvarjanja. V tej dobi, od 1. 1905 do 1. 1914, je bil sezidan »Narodni dom« in slovenska šola pri Sv. Jakobu. Tako. da so leta 1914 imeli tržaški Slovenci svoje stalno dramsko in o~ perno gledališče, ki je pod okriljem iSlov. dramatičnega društva dajalo stalne predstave v »Narodnem domu« (današnji Hotel Regina). Dramatične krožke so imeli Slovenci po vseh tržaških predmestjih in v zgornji okolici. V narodnih domovih, kakor v Barkovljah,. v Rojanu, pri Sv. Ivanu, pri Sv. Jakobu, v Skednju itd., so prirejali manjše kulturne prireditve. Slovenci so i-meli svojo »Glasbeno Matico« z glasbeno šolo, dosti pevskih in kulturnih društev ter čitalnice • in knjižnice po vsej okolici s starodavno Slavjansko čitalnico iz leta 1848 v sredi mesta. Trgovsko izobraževalno društvo, ki je vzdrže-vailo lastno 2-letno trgovsko šolo, delavska podporna, zavarovalna in izobraževalna društva z »Narodno delavsko organizacij*)«. In m telesno gibčnost in utrjevanje telesa in duha mladine je skrbel »Tržaški sokol« s svojimi podružnicami v več predmestjih. ‘Poleg trdne zadružne gospodar ske organizacije po vseh vaseh tr-jžaške okolice so imeli Slovenci in Hrvati 1914. leta v sredini mest,h na zadružni podlagi osnovne denai -ne zavode: Tržaško hranilnico in posojilnico, Trgovsko obrtno 'zadrugo, Hrvatsko centralno hranilnico in Narodno posojilnico. Dalje so meli Pupilarnio varno Splošno hranilnico, Jadransko banko s 30 milijoni kron kapitala in samostojno Podružnico Ljubljanske kreditn banke, tako da so imeli slovenski in hrvatski denarni zavodi leta 1914 v mestu Trstu preko 50 milijonov zlatih kron lastnega premoženja, to je v današnjih lirah preko 10 mili jard. Tako visoko so se bili povzpel tržaški Slovenci s svojim trdim požrtvovalnim delom od polovice X‘IX. stoletja do prve svetovne vojne, ki je prekinile te gigantski razvoj. Dr. Josip Vilfan je ostal med vojno in po vojni pod Italijo voditelj tržaških Slovencev vse do raapu stitve Slov. (Političnega društva »Edinost« 1928. leta. V. tem času je bil dvakrat izvoljen za poslanca rimski parlament, 1. 1921 in 1. 1924 In v tej črni dobi je bil priča, kako je fašistična Italija rušila kamen za kamnom one ponosne slo venske kulturne, socialne in gospo darske stavbe, ki so si jih bili tržaški Slovenci in Slovani zgradili pod nesebičnim in modrim vod stvom svojih voditeljev, ki niso ž veli na breme narodu, ampak za narod. To je bilo vzvišeno idealno delo za narodov blagor in napre dek. Bili so voditelji iz prepriča nja in idealizmai za narodno stvar ne pa plačami uradniki vsemogoč .nih strank režimov. Slovenska politika v Trstu od po lovice XIX. stoletja do razpustitve (Političnega društva »Edinost« je bila politika samoobrambe sloven skega naroda. Njeno geslo ji je bi bo: V edinosti je moč. Resničnost tega gesla potrjuje napredek Slovencev v borih 60 letih do 1. 1914 Tržaški Slovenci niso poznali strank Od najpreprostejšega delavca do -nejvišjega veletrgovca in izobra ženca: vse je stremelo za enim ci-Jjem: napredek na podlagi nairod nosti in socialne pravičnosti. Društvo »Edinost« ni bilo kleri kalno, pa tudi ne liberalno. Bilo je slovensko. En cilj, ena volja, to j bila gonilna sila. Zato v edinosti je bila moč. V Trstu je bilo med Slovenci že V in prireditvah ni bilo razlike med reprostim delavcem in* »gospodom«. Vsi so bili enaki, skupaj so se zabavalli in veselili; vse slovenske ustanove so bile last celega ns-oda. In tak demokrat je bil tudi pokojni dr. Villen. Bil je strog s seboj in strog je bil tudi z drugimi. Spominjam se, kako je pokojni Anton Miklavec predlagal dr. Vilfanu, naj kot odvetnik Tržaške hranilni-in posojilnice dovoli, da se izplača izjemoma hipotekarno posoji-r> zaradi nujnosti in poštenosti -prosile« pred vknjižbo; ali dr. Vilfan ga je zavrnil: Ce bi bil denar moi, bi ga dal brez vknjižbe, ali ker -gre za denar posojilnice, se moram dr žati pravil. Dr. Vilfan je bil tudi jezikovn puritanec in pristaš jedrnatega izražanja. Večkrat je pravil, kako mu je dr. Rybar, ko je bil dr. Vilfan tajnik Političnega društva »E inost«, popravljal celo vejice v zapisnikih. Dr. Vilfan je užival tudi pri 'Ita-ijanih velik ugled, ker je bil dosleden, zaveden in neizprosen bra-i-lec slovenskih prawic. Tako je še danes: pošten Italijan po -tenega Slovenca še ved-o spoštuje. Dr. Vilfana ni več. Umrl je daleč od rojstnega Trsta. Ali oni ideji, ki ga je vodila skozi boje in vzore na tržaških -tleh. je ostal, vkljub novim naukom ic zablodam, do groba zvest — zvest narodni emok raciji. Bil je mo/ -načaj in vreden, da ga posnem;.' slovenski mladi rod. Tržačani ga bomo ohranili v trajnem spominu. Dr. J. A. Komunistični a Biki p postnem času Komunistične zaslužkarske godbe na pihala tudi v postnem času navdušeno svirajo kremeljske popevke pod moskovsko taktirko. »iDelo« »II Lavora-tore«, »Unita« piskajo, trobijo in udarjajo na 'bobne, da je veselje. Zaradi spremembe in morda tudi zato, ker so godci s svojimi lajnami postali že strašno dolgočasni, predvsem pa zaradi zamenjave kremeljskega nadkapelnika, se je muzika v zadnjih časih sprevrgla. Kremeljski velemuziikantje so v zadnjem času namreč nenadoma, o-•brnili note: z uspavalnih plesnih tangov mirnega sožitja, čemur pravi v komunističnem mednarodnem volapiku »koeksistenca«,, so prešli na udarne koračnice pokojnega Adolfa. Nikita- Hruščev je pred nekaj meseci (septembra 1954) zatrobil v Pekingu »miroljubno vojno popevko«. Medtem ko je z vso ginjenostjo udarjal po obrabljenih strunah sovjetske »miroljubne« politike, je z najmočnejšim bombardonom napenjal' debela lica in o-krogli trebušček ,proti evropski o-brambni skupnosti in »zahodnim imperialistom«. S klarineti in cvilečimi flavtami je dražil' rdeče- ki • tajske poželjivosti po Formozi, ki naj bi jo s podjarmljenjem osvobodili kitajski »človekoljubni« ko munisti. Podobno popevko je zasviral Molotov pred Vrhovnim sovjetom, potem ko so prvega violinista Malen 'kova poslali v kot, kjer bo do nadaljnjega udarjal na cimbele, dokler ne bo zgrmel na hrbet. Tudi Molotov je zavijal tisto o pariških sporazumih, tresel Nemcem strah v kosti z odrekanjem nemške združitve in z bobnom slavil in pretil s sovjetsko vodikovo bombo. Tremut no je Kremelj trdno odločen, da s strahovi bodočih vojnih grozot iz- bije zase tudi še zadnji propagandni adut. 'To se pravi, da brez vojnih in revolucijskih pohodov Stalinove strategije podminira zahodno-obrambno skupnost. Od Stalinov^smrti dalje niso bili komunistični propagandni m.u'zi kantje nikoli z delom tako silovito preobremenjeni, kakor prav v teh časih. Nadure komunističnih godcev, sproti registrirajo lahko samo še elektronski računski stroji. O. socialni 'krizi ali celo nezaposlenosti ni v tej poklicni stroki niti govora. Konjunktura vseh konjunktur, in to celo v Trstu, ki se v o-stalem .lahko ponaša kvečjemu s konjunkturo mizerije. Kakšna Avstralija neki — za komunistične muzikante! V senci atomske bombe .bobnajo komunistični vaški godci z največjimi instrumenti živčne vojne, da bi zahodni svet, ki so mu vojn? grozote najmanj tako zoprne kot komunistične revolucije, prepojili z ustrahovalno .psihozo, z moro in paničnimi strahovi. Tako bi zahod ne narode s taikimi psihološkim' ■malmili zazibali' v malodušje in de fetizem. Ciisto po Hitlerjevih recep tih z 'zloglasnimi »pourqtioi?« plakati, s katerimi so Hitlerjevi agenti odpirali njegovim napadalcem pot v Francijo leta 1939. Komunistični muzikantje ponavljajo ti prav isto igro, kakršna je v njihovi ideološki domovini v navadi pri političnih procesih, kjer obtožencem 7. vsemi sredstvi zmehčajo volijo in pogum ter jih pripravijo do samoobtožbe. Razlika je sam*:) v tem, da gre tu pač za množično u-strahovanje. ITe pa še en vzrok, ki komunističnim propagandnim godcem napenja pljuča in trebuhe. Moskva potrebuje to mačjo vojno muziko tudi Hmeriška naročila o Eoropi Ko se toliko govori in piše o vo I jaški 'moči dveh velikanov — Sovjetske zveze in Združenih držav A-meriike, je potrebno, de tudi Slo- I venci nekaj čujejo o vojaških na-■očbah Amerike pri 12 evropskih državah članicah Atlantske zveze. Leta 1951 so pričele Združene države naročevati pri tovarniških podjetjih Evrope vojaško gradivo, letala, strelivo, topove, strojnice, vozila in vse, kar je za vojsko potrebno, razen —- seveda —■ atomskui bomb. Za ta naročila je Amerika do konca 1954. leta plačala Evropi dve milijardi in pol dolarjev, kar pomeni .-preko 1600 milijard lir. Da si lahko predočimo, kaj predstavlja ena milijarda, je treba vedeti, da bi potrebovali za sešteti milijardo lir v bankovcih po 1.000 lir nič -manj kot 110 ur nepretrganega hitrega štetja. Nas zanima, 'koliko vojaških naročil je dobila 'Italija iz Amerik.’ od 1. 1951 do konca 1. 1954. Ta naročila znašajo skupno polnih 300 milijard lir ali približno eno petino vseh ameriških naročil v Evro Ta naročila so bila razdeljen«? takole: letala 28 milijard in pol. strelivo 178 milijard, topništvo in strojnice 9 milijard in pol, elektronski predmeti 19 milijard in pol, ladjevje in pristaniške naprave 51 milijard in pol, vozila 10 milijard in pol ter razne dobave okoli eno milijardo. Amerika bi bila lahko sama t-svojo industrijo izvršila te dobave. Ali namen teh naročil je bil, da podpro zapadno evropsko industrijo, da znižajo brezposelnost in da dajo evropskim državam na razpo lago devilze v dolarjih za nakupovanje tujega blaga in surovin. Naravno in razumljivo je, da je Amerika imela s temi vojaškimi naročili tudi namen podpirati o-brambno moč skoraj razorožene Zahodne Evrope proti do zob oboroženim komunističnim državam Vzh. Evrope z njihovimi 400 divizijemi. Daljni namen teh naročil je bil podpreti tudi nekomunistično delavstvo. Izvedbe naročil ne bi bila smela skozi roke prav tistih delavcev .ki so v zahodnem svetu pokorno in poslušno orodje vzhodno evrdpskega komunističnega totalitarnega režima in so po svoji partijski disciplini prisiljeni tudi .sabotirati izvedbo ameriških vojaških naročil, če je tako naročeno. Zato se je pripetilo, da je Amerika prav zaradi porastka komunističnega vpliva nad delavskimi kadri dveh industrijskih podjetij (ladjedelnica v Palermu in tvornica muintcije v Milanu) razveljavila pogodbe z obema podjet jima In odda- la delo podjetjem-, kjer ni komunistična propaganda med .delavstvom dosegla takega razmaha. V obeli primerih je šlo za naročbe 16 milijard lir. V zahodnem svetu je demokracija in tu vlada popolna svoboda delavskega opredeljevanja in siindi-'kalnega organiziranja. V demokratskih državah ima vsak delavec pra vico do dela brez ozira na njegovo politično prepričanje. Ali v primeru ameriških naročil gre za izdelavo munieije, orožja in letal. Tu i-gra stoodstotna zanesljivost in zaupanje posebno vlogo. Posebno pri današnjem vojaškem vohunstvu, ki je postalo od prve svetovne vojne sem eden najvažnejših faktorjev v vojskovanju, is. v oboroževalni industriji vsaj stroga nevtralnost delavstva prvi pogoj za naročila. Zato, kdor trezno in stvarno brez predsodkov preudari stvar, ne mo re zameriti, če je Amerika preklicala naročbe pri podjetjih, kjer je delavstvo teko močno zašlo pod vpliv komunistov, nasprotnikov za-hodno-evropske oborožitve. Držati razoroženega sovražnika in potem ga potolči, to je današnja taktika boljševizma in komunizma vseh vrst. Demokratska Amerika ne bi bila nikoli mogla pošiljati na tisoče in tisoče milijard .v zunanji svet in, nuditi s tem delo in zaslužek, če bi bila zašla v gospodarski sistem, kakor ga komunizem vsiljuje povsod, kjer je na krmilu. Samo v demokraciji in svobodi, ki se pa ne sme zamenjati iz anarhijo, so dani pogoji za svoboden razvoj in napredek. da je s tem mislil na mladoletnega Juana Carlosa, sina Dona Juana, pretendenta -na španski presto! Mladi Juan Carlos študira, po sporazumu, sklenjenem med Francom in njegovim očetom, v Madridu, kjer se pripravlja na vstop v vojaško akademijo v Saregozzi. Don Juan. sin Alfonza XIII. in pretendent na španski prestol, torej ne bi nikdar dočakal vladarske časti, 'ker bi ga njegov sin nekako preskočil. Pogoj za to pa je, in Franco je to odločno povedal, da se bodoči vladar popolnoma uklloni zahtevam Francovih pristašev. Nov vladar bo torej felangistični, ne pa splošno španski kralj. Pa naj še kdo reče, da Franco ni demokrat in pol! Franco jc za kralja toda falangističnega Ob obletnici smrti zadnjega španskega kralja, Alfonze XIII.. ki j umrl 28. februarja 1941 v Rimu, je general Franco podal nekaj izjav katerimi je ponovno potrdil, da je Španija rrionarhija, ki samo čaka na svojega vladarja. Znano pa je. da bo še dolgo čakala, kejti določeno je, da bo kralj lahko prevzel vodstvo države šele takrat, ko bo Franco že nesposoben, ali pa e bi se odpovedal svoji oblasti.. Franco ni skušal tega dejstva' prav nič omiliti, ker je tudi v svoji najno vejši izjavi podčrtal., da ne name rava zapustiti položaj državnega poglavarja. Povedal pa je obenem, kelkšen mora biti kralj, ki naj bi mu sledil. Le-ta mora sprejeti program Francovega gibamja in falangi stično ideologijo. Monarhija torej ne sme pomeniti povratek preteklost, temveč mora nuditi jam za domače potrebe. Z ustrahovalnim muziciranjem sili Kremelj svoje podjarmljene narode, ki so vsi brez. izjeme izredno domoljubni, k državni disciplini in k stalno večjim naporom, maši usta vsaki kritiki in ustvarja tisto stisko in bedo, od katere živi totalitaristična, večno revolucionarna vladavina. Taki režimi namreč tako imenova ■ nih »normalnih« časov ne prenašajo, ker vedo, da jih prej ali slej taki časi preženejo v neizogibno propast. Prav .zato kričijo v Moskvi o obkroževanju in napadalnih namerah Atlantske obrambne zveze in Evropske skupnosti. V resnici pa se poklanjajo tistemu komunističnemu žargonu, ki ga je uporabljal že Lenin, ki ga je nadaljeval Stalin in ga je sedaj Hruščev nanovo preuglasbil. Moskva očitno potrebuje hrumečo vojno propagando za svoje Izunanje in: notranje potrebe. Zato naj se nihče ne pusti vplivati od te ustrahovalne mačje muzike, da prej ali slej ne bo kon čal tako, kot končajo vsi obdolženci pred »ljudsko demokratičnim: sodišči«. Komunistični muzikantje svirajo pogrebne koračnice. Njihova iskrenost in odkritosrčnost pa je prav toliko vredna, kakor so bili vredni plaketi Hitlerjevih agentov »pour-qooi?« in kolikor je bil vreden dinamit iz peska, ki so ga isti agenti polagali pod francoske mostove, da so napadalci lahko brez skrbi korakali čez. • * * Uradne prepoved nabiranja podpisov proti uporabi atomskega o-rožja je komunistične agente razjarila do dna'. Seveda je njihova logika vse preveč ženske sorte, da bi se vprašeli, kaj bi se zgodilo s tistimi v Sovjetiji in podrepnišk.ih vzhodnih državah, ki bi pobirali podpise proti prav takšnim zločinom proti človeštvu, n. pr. proti nasilnemu deportiranju v Sibirijo, proti množičnemu pošiljanju političnih nasprotnikov na prisilno delo. Oblast pa bi na drugi strani mo- štva za usteilitev sedanjega stanja. '’ranco je tudi, določno, izjavil, da, ua ulLte‘ ""T --------"T - bo vladarski prestol zasedel ed^1re!a '^zensko Postopati tudi prot! 'Norman -Thomas, dosedanji kan izmed potomcev Alfonza XIII.. torej član av.stro-burbonske dinastične linije. Pri tem .ni Franco navedel nobenega imena, jeisno pa je, tistim organom in zasebnikom, ki prihajajo ob vsaki priložnosti, posebno še ob takih, ki so v zvezi z nameščen jem, s pridobivanjem državljanskih pravic itd., z vprašanji: kako govorite v družini; kam pošiljate otroke v šolo; kateri stranki pripadate itd. Ce bo oblast tudi tu tako postopala, bo pravici res zadoščeno. ,.NajboljSi Evropejec*' bo obishal Nemčijo Kakor sporočajo, bo britanski ministrski predsednik Churchill ^ kratkem obiskal Nemčijo. Na pot se bo .podal na povabilo kanclerja Adenauerja ,svoj obisk pa 'bo zdru žil s potjo v Aahen, kjer mu bodo podelili nagrado, ki jo to mesto vsako leto poklanja »najboljšemu Evropejcu«. Churchill ni bil v Nemčiji vse od leta 1945, ko se je udeležil potsdamske konference. Morda za takšen izlet res ni imel prilike, toda na drugi strani je pač vsakomur neprijetno gledati preveč od blizu sadove svojega dela, posebno če li sadovi niso prijetni. In razdeljena Nemčija, polovica zasužnjene Ev-rope morejo človeka tudi nehote spomniti na Jaltsko konferenco, na kateri je bil Churchill eden izmed; avtorjev zamisli delitve sveta v vplivnostna območja. Na svojem listku je tudi z Jugoslavijo opravil »fifty-fifty« — pol meni, pol Moskvi — pa je vse skupaj šlo po gobe. Vprašanje te odgovornosti postaja toliko bolj zanimivo, ker se »najboljši Evropejec« prav tfe dni krčevito upira objavi dokumentov o konferenci na Jalti, za kar je p-meriški kongres že odobril potrebne kredite. Do sedaj se je namreč precej neprikrito govorilo, da pada vsa krivda za jaltske sklepe in njihove -posledice na pokojnega Roosevelta. Churchillovo upiranje p.i kaže. da so najbrž vsi udeleženci več ali manj enako odgovorni. Inflacija sovjetskih maršalov Prezidium Vrhovnega sovjeta je povišal kar enajst sovjetskih gene-rallov v maršale. To so prvi sadovi, ki kažejo, da je v sovjetski vladavini zavladala vojska. Rdeča ar mada ima na ključnih vladnih pn-stojainkah tri maršale: Bulgenin, ki je predsednik vlade, Zukov, ki je obrambni minister in Vorošilov, ki je formalno predsednik republike. Da je vojska zadobila premoč na sproti partiji izhaja tudi iz uredbe, po kateri so odslej dalje politični-komisarji v vojski podrejeni vojaškim oblastem in ne več pa/rti j i. Inflacija maršalov pa dokazuje budi, da dozorevajo sovjetski načrti po katerih bodo v doglednem času vse podrepniške komunistične vojske vodili sovjetski maršali. Za svobodne volitve v Jugoslaviji Zaslužena pohvala Sovjetsko časopisje povzdiguje modrost tovariša Tita Moskva, U. marca (Tanjug) Moskovska Česnika »Pravda« in »Izvestja« sta objavila včeraj dalj-je izvlečke iz govora predsedniki Tita v Ljudski skupščini, ki ga je prinesla agencija Tass. V agencijskem poročilu so i>o-vzeti eli omenjeni vsi deli ekspoze-ja, iz.vlzemši tisti del, ki se nanaša na jedrno energijo in orožje. Poročilo Tass navaja na prvem mestu tisti del ekspozeja predsednika Tita, ki se nanaša na normalizacijo odnosov s Sovjetsko zvezo in vzhodnoevropskimi deželami. Lista »Pravda« in »Izvestja« sta po agenciji Tass dobesedno citirala besede predsednika Tita o izjavi sovjetskega zunanjega ministra Molotova pred Vrhovnim sovjetom ZSSR o odnosih med Jugoslavijo in ;SZ. iPotem ko sta oba vodilna sovjetska dnevnika v vseh svojih števi'-nih izdajah širom Sovjetske zveze 11. t. m. objavile izvleček zunanjepolitičnega poročila maršala Tita, je' sovjetska agencija objavila še komentar, ki je nato izšel naslednji dan v »Pravdi«. »Pravda« hvali Titove izjave o zbliženj-u s Sovjetsko zvezo, hvali njegovo zavzemanje za miren ko-obštoj in proti tekmovanju v obo roževanju. Nadalje dodajal, de v ■Sovjetski zvezi nihče niti ne misli na to, da bi pojasnjeval dosežene uspehe v normalizaciji zvez med ZSSR in Jugoslavijo s tem, da so »jugoslovanski voditelji sedaj sprevideli svoje zablode, ali ker se trudijo, da bi jih popravili«, kakor je to očital v svojem govoru Tito. Beograjska »Borba« sprejema pohvalo svoje moskovske posetstrime ugotavlja pe, da v razvoju Jugoslavije ni prišlo po prelomu s Ko minformom do nobenega preokre-ta, temveč da je Jugoslavija samo izbrala bolj prikladno in pravilnei šo pot. Napori Sovjetske zveze za čim tesnejšo priklenitev Jugoslavije se itorej nadaljujejo, in Sovjeti so, kakor smo ‘e omenili v našem komentarju k Titovemu govoru, sedanjim jugoslovanskim stališčem kar zadovoljni. didat ameriških socialistov pri a-meriških volitvah in eden izmed prvekov ameriškega socializma, je nedavno slavil svojo 70-letnico. Proslavi so prisostvovali predstavniki vseh slojev ameriške družbe in celo njegovi nasprotniki, ameriški podjetniki, so mu ob tej priliki kavalirsko izročili svoje darilo. Thomas je bil povabljen tudi na posebno slavnostno večerjo v wa-shingtonskem Cosmos Clubu, kjer se vršč redni ses,tenki duhovne eli te ameriške prestolnice. Na njej )a. govoril o svoji knjigi »The Test fov Freedom« (Preizkušnja za svobodo). Razvila se je debata, v kateno je posegel tudi dr. Bogumil Vošnjak — bivši minister in sedaj podpredsednik Slovenske demokrat, stranke (v emigraciji) — ki je opozoril ne »smrt svobode«, do katere je prišlo v satelitskih državah in tudi Jugoslaviji. Njegova izvajanja so bila sprejeta z naj večjim odobravanjem. Posebno Norman Thomas se je povsem strinjal z Vošnjakovimi izvajanji in je na koncu vprašal, kakšno sredstvo predlagajo demokratični Jugoslovani. Dr. Voš-njak je odvrnil, da nočejo vojske, temveč svobodne volitve, ki naj- bi jih izsilila silna svetovna pmpagan da in močan pritisk na svetovno javno mnenje. S tem je podčrtal stališče, katerega je že pred tem zavzel slovenski Narodni odbor in ga je usvojila tudi Skupščin« zasužnjenih evropskih narodov. Nova bomunistifino zarota V Hamburgu se je peklenski stroj, ki sta ga pripravila dva komunista iz Vzhodne Nemčije za a-tentat na zahodnonemškege pred sednika vlade. Adenauerja, raiztre skal in ubil oba zarotnike. — KP je takoj po razstrelitvi izjavljale da je partija oba svoja člana že pred časom izključile i'z partije, ni pa povedale, da je to preizkušena komunistična potegavščinai za potrebni partijski alibi. Zgledi vlečejo Tudi Naser bo obishal Indijo Ko sta se Tito in egiptovski diktator Naser pred dobrim mesecem vozila skozi Sueški prekop in s“ pogovarjala o blagodatih in bremenih svojega položaja, mu je Tito verjetno tudi p>ovedal, kako lep»o in gostoljubno ao ga Indijci sprejeli Poleg tege si je Naser na »Galebu« lahko ogledal vso menažerijo, ki jo je Tito dobil v dar, od majhnega slončka pa do elegantnih leopardov. Ni torej nič nenavadnega, da se je zdaj tudi Naser odločil, de najpravi podoben obisk. 8. aprila bo odpotoval v New Delhi, kjer bo tri dni gost predsednika indijske vlade, Nehruja, zatem pa se bo u deležil konference azijsko-afriškin -dežel, ki bo v Bentungu. Ne. povratku bo seveda obiskal tudi Karači, Colombo in razne prestolnice južnovzhodnih azijskih dežel. Ni nam znano, ali bo tudi on potovat s celo eskadro ali pa se bo posl ul?! hitrejšega, in cenejšega letale. VESTI z GORIŠKEGA Posebna deželna avtonomija razprava na zadnji seji občinskega sveta •Pretekli teden je goriški občinski svet zaključil svoje nepotrebno razpravljanje proti deželni avtonomiji. Nepotrebno, ker sta razpravo spro žila zastopnika monarhistov in m’'-sovcev, dva centralista, popolnoma v protislovju iz določili ustave, ki je vendar ni moči spremeniti. Naš svetovalec g. Bratuž je takoj ob začetku razpravljanja opozori! župana na prefektovo okrožnico, ki prepoveduje razpravljati v zade veh, ki se ne tičejo občinske uprave. Toda župen Bernardis je Bra-tuževo besedo preslišal in zadevo dal v razpravo. Ce pa bi šlo za pravice Slovencev v zvezi z občinsko upravo bi župan Bernardis povlekel na dan prefektovo okrožnico!... Tako je župan Bernardis ravnal prav na zadnji seji, ko sta naša svetovalca gg. dr. Karol Birsa in Budi Braituž prečitala izjavo, da v svojem imenu in v imenu svojih volivcev, opirajoč se tudi na mednarodni dogovor za spoštovanje človečanskih pravic, ki jih je Organizacija združenih narodov dne 10. decembra 1948 izglasovala, in na vladno izjavo od 11. julija 1945 da državljani slovenskega jezika zahtevajo, da se v skladu s 6. členom ustave izda zaščitni zakon ze Slovence; da se takoj izvede posebna deželna avtonomija, ki na nam prinese finančne ugodnosti in na vsak način tudi spoštovanje pravic. slovenske jezikovne manjšine da mora biti zaščita Slovencev, ki jo tudi 3. člen .ustave vsebuje, vse stranska in ipopolna, kakor je vsestransko in popolno izvrševanje dr-žavijaniskih dolžnosti od strani Slovencev v Italiji. To izjavo sta gg. dr. Birsa in . Bratuž zahtevala, naj se vzame na zapisnik in pošlje vladi. Župan Bernardis pa je bil mne n ja, da se izjava ne tiče predmeta razprave, to je deželne avtonomije .. . zato, da bo o stvari odločil •šele občinski odbor! Glej no, kako brihten je gospod žiupan Bernardis ko gre za slovensko stvar!!! Svetovalca od Fronte socialistov gg. Pavlin in Šuligoj, sta predloži la resolucijo za zaščito Slovence I>o 6. členu ustave in za takojšnjo izvedbo posebne avtonomije, ki naj spoštuje tudi pravice. Slovencev. Tako resolucija monarhista dr Pedronija, kakor ona od misovcev tri tudi ona od gg. Pavlina in Suli goja so bile odbite. Zdaj pa je župan predložil reso 1 uoijo občinskega odbora za izved bo avtonomije, toda s povezavo Trstom. Ta resolucija je bila spre jeta z 21 .glasovi proti 5. Pet sveto valcev pa se je glasovanja vzdržalo. Ker šteje občinski svet 40 članov, moremo reči, da je odborova resolucija propadla. Pa se vendar Župan nanjo ponaša! Zdaj se goriški italijanski gospodarski in demokrščanski krogi potegujejo za to. da bi preprečili o-dobritev zakona o naši posebni deželni avtonomiji brez Trsta. V ta namen se s svojimi tržaškimi prijatelji pogovarjajo, kako bi v parlamentu nastopili! Odločno so namreč proti Videm-čanom, in s tem izkazujejo, koliko njihovo patriotsko bratstvo vredno! Radi bi na vsak način še enkra! preprečili izvedbo posebne avtonomije, ne glede na nujnost odprave brezposelnosti in zaščite naše jezi kovne manjšine! lete kličejo na sodnijo v Solkan... Ze od leta 1923 obstoja dogovor med Italijo in Jugoslavijo za medsebojno pomoč v. sodnih .zadevah. Po tem dogovoru bi moralo poslovati v.se v redu, kar se tiče klicanja na sodnijo, dostavljanja vabi) in sodnih odlokov ter izdajanja dovoljenja 'za prehod čez mejo. V resnici pa se dogaja takole: Pogostokrat sodni oficial iz Gorice dostavi strankam vabilo .na razpravo v Solkan nekaj kratkih dni pred razpravo. Vabilo v slovenščini mo rajo stranke same prevesti v italijanščino in izročiti policiji, kjer morajo .tudi plačati kakih tri - štiri sto lir za stroške. Ko je dan razprave, pa dovoljenja za čez mejo nimajo! In ker je takih primerov veliko, menimo, da bi oblastva morala napraviti temu konec. Predvsem ima policija svojega prevajalca, ki naj ugotovi, ali je stranka -res vabljena na sodnijo. Nato pa naj .policija na padlagi te ga vabila izda dovoljenje za pre hod čez mejo, ne da bi strankam bilo treba plačevati visokih stroškov, ki v več primerih ostanejo brez uspeha. Stranka pa dobi novo vabilo, mora napraviti nov prevoi in plačati nove stroške. Poleg 'tega si sodni oficial dovoljuje vabiti stranke k sebi v urad, kjer jim vabilo na razpravo dostavi. Tudi to je proti predpisom, ker kodni oficial mora vabilo dostaviti esebno na dom, ko ne gre za veliko razdaljo med njegovim uradom in bivališčem stranke. (Pristojna oblastva v Gorici In v ■Solkanu bi se morale sporazumeli za boljšo ureditev teh razmer, ki ljudem škodijo, ker jim tratijo čas in zahtevajo stroške! Ustanovitev komisije za atomsko energijo u Jugoslaviji Po beograjskih vesteh je jugo slovanska vlada v teh dneh usta novila posebno komisijo .za' atomsko energijo. Člani komisije še niso bili imenovani. Trije znanstveni inštituti za raziskovanje jedrne e-nergije bodo delovali v Beogradu Ljubljani in Zagrebu. FaSisti zopet na pohodu Pretekli teden so se fašisti v Rimu ,z dvemi pulmani podali n* glavni sedež komunistične partije in v nekaj minutah opustošlli vso tamkajšnjo knjižnico ter s tem povzročili ogromno škodo. Novi pohod fašističnih tolp je zbudil val ogorčenja po vsej državi in tudi v inozemstvu. Ob povsod se zahteva razpust misovske novo-fašistične stranke, ki ponovno ogroža javni red, kali mir in napadu državljane in njihovo imetje. Policija je nekaj odgovornih’ fašistov že prijela in jih priprla, v zapor ter ovadila sodniji. Toda dogodek kot tak ne zadeva samo sodstvo. Zadeva mir in> red v državi, katero so ravno fašisti enkrat že upropastili! Preveč nepremišljeno je vlada dovolila novo fašistovsko stranko in preveč malo se fašiste ovaja sodstvu! Boj proti komunizmu naj vodijo demokrščanske stranke ideološko, vlada pa z demokratičnimi .zakonskimi ukrepi, sicer bodo komunisti res .upravičeno terjali pravico posluževati se iste metode, kot jo u-porabljajo fašisti. Se 's posebno vneto besedo zahtevamo tudi mi Slovenci, da vlada v kali zatre vsak poskus zopetnega pojava fašističnih tolp, ki' so nam prizadeli toliko gorja in s tem skopali globoko brezno med nami, in itefijanskim narodom. Ce je prišlo do »fojb«, so jih prvi krivi ravno fašisti! Torej! SOCIALNA VPRAŠANJA Po »olituah suetou »zajemnih blagajn V nedeljo 13. .t. ra. so se torej vršile volitve svčtov vzajemnih bl-van in se je zaključil z zadovolj stvom vseh. ZAKON O VAJENCIH iZ zakonom št, 25 od 19. januarja t. 1. je v Italiji končno urejena, zadeva vajencev, njihovega pomena in namena ter njihovih dolžnosti in pravic. Pomen vajeniškega vprašanja je socialnega značaje, ker -zadeva pripravljenost in zaposlitev vseh mladeničev od 14. do 20. leta starost..' Gre torej ža milijone mladih dr žavljanov, ki morajo na polju dela napraviti prvi korak v življenje. Namen zakona pa je sledeči: urediti položaj vajencev tako s stali šča pravice do kvalifikacije vajenca, kakor tudi do vpisa v poseben imenik, do sprejema na delo, posebno .. se o.) n,tf>ov«ga izobraževanja v stroki in poklicu, ki si ga je izbral, tako da se pridno izuri v kvalificiranega delavca. Država namreč rabi kvalificirane delavce tako za domači, kakor tud' za tuji trg dela. Vajeništvo je torej zaposlitev posebne vrste, ki obvezuje podjetnika, da vajence izobrazuje v delu svoje stroke tako, da postanejo kvalificirani delavci, sproti -pa ima pravico posluževati se njihove delovne sile in zmožnosti. Izvrševanje tega zakona se je pričelo s prVim t. m. . Delodajalci so dolžni sprejemati vajence samo potom pristojnega u-rada, ki vodi njihov imenik. Ce ima delodajalec v svojem podjetju do deset delavcev, lahko zaprosi imenoma tiste vajence, .ki si jih želi. Ce ima v podjetju več kot deset delavcev, pa sme zaprositi imenom a samo 25 odstotkov njemu potrebnih vajencev. Vajenci pa morajo, predno stopijo v podjetje, biti 'zdravniško pre gledani, seveda brezplačno! Na d“-lo pa jih lahko vzamejo tudi, Ss zdravstveno ne odgovarjajo vsem pogojem zaposlitve. Vajeništvo traja največ pet let po največ osem ur zaposlitve na dan ia ne več kot 44 ut na teden. Vsaka vrsta zaposlitve vajencev je med 22. uro zvečer in 6. zjutraj prepovedana. Poskušnja je po dogovoru dovoljena, vendar ne sme presegati dveh mesecev časa. Kar se poskušnje tiče 'so stranke vezane na določila člena 2096 civ. drž. zakonika. Ure, ki so za dodatno izobraževanje vajencev potrebne, se štejejo kot dnevna zaposlitev v mejo delovnega urnika. Dolžnosti delodajalca so sledeče: vajence v svoji stroki izobraziti v kvalificirane delavce; sodelovati z javmimi im zasebnimi ustanovam: za dopolnjevanje te izobrazbe; sipo-štoveti predpise kolektivne delovne pogodbe in po istih vajence pla čevati; ne zaposlovati vajence v težkem delu, ki ga njihove moči, ne zmorejo, in tudi me na delu, ki n" ■spada v stroko, za katero so bili vzeti; dati plačane letne počitnice; vajencem ne dovoliti dela na »kor-dih« (cottimo) ali na serijo, ker je zanje pretežko in bi se njihove mlade sile izčrpale. Ce pa bi tako delo bilo nujno potrebno, je to dovoljeno samo za tisti čas, ki se izkaže, da je nujno potreben za šolanje vajencev, vendar mora gospodar o tem predhodno obvestiti inšpektorat za delo. Nadalje mora gospodar, v meji dnevnega urnik m dela, dovoliti obiskovanje izobraževalnih tečajev, ne da bi bil smel za ta čas plačo vajencem odtrgat:. dati jim prosti čas ob izpitih za do šego študijskega spričevala; obve stiti vsako toliko družino vajene« o njegovih uspehih in ne zaposlovati ga na delu »manovalov«. Vajenci pa so dolžr.ii: ubogati gospodarja odnosno njegove namestnike in vse učitelje; vršiti v podjetju pridno delo; obiskovati izobraževalne tečaje in spoštovat: predpise delovne pogodbe! Za skrbstvo in pomoč vajencem določuje .zakon posebne zneske, ki jih obvezno plačujejo država, ii: gospodarji, ali ki izvirajo iz globe za prekrške odnosno iz prostovoljnih prispevkov. Vajenci so zavarovani proti nezgodam na delu in za slučaj poklicnih bolezni ter so v teh ozirih deležni vse zdravniške pomoči. Zavarovani pa so tudi proti pohabljen/osti in starosti ter proti tuberkulozi. Posebno poglavje gori navedenega zakona obravnava vprašanje vajencev v 'rokodelski stroki, -tako u-metniški, kakor za izdelovanje d" brin od strani mojstra in s pomočjo njegove družine. •Mojster sme prosto najeti tiste vajence, ki sam hoče, ne da bi jih moral vzeti iz posebnega imenika, ker ga za te vrste vajencev še ni. Mora pa mojster imena svojih vajencev tekom desetih dni javiti na Urad za delo, sicer zapade visoki globi. .Zavarovalnino za te vajence plača blagajna za vajence. S posebnim zakonom bo urejeno tudi vprašanje teh rokodelcev In ■takrat bomo o njem obširneje pisali. Vohunski škandal na Švedskem Švedske varnostne oblasti so prijele devet oseb pod obtožbo vohunstva. Trije so tuici, ostali pa domačini. V vohunsko zadevo je vplete nih tudi več uradnikov češkoslovaškega in romunskega poslaništva. Vohuni so delovali v znani tovarni orožja in municije Bofors. Ta tovarna izdeluje v tem času naročala za Veliko Britanijo. Švedska vlada je od Češkoslovaške in Romunske zahtevala odpoklic nekaterih uradnikov, ki so zapleteni v vohunski škandal. Varnostne oblasti so odkrile tudi celotni arhiv vohunov. Hlavrni sejem sv. Hiiarija Sejem sv. Hiiarija v sredo 16. t. m. se je .obnesel zelo klavrno. Milo krompirja na trgu, slabe kupčija in skoro r.iič kramarjev! KRM!N Za obnovitvena izsuševalna dela na Prevalu je pristojno ministrstvo nakazalo 33 milijonov lir pomoči S tem zneskom, ki bo dal delo in kruh, upajo, da bodo obnovitvena dela na Prevalu končno vendar’e ahko zaključili. I 1 Z SLOVENITE NOVO POPOLNO UMETNO GflSIOJILO Na trgu se je pojavilo novo gnojilo, ki je popolno, ker vsebuje vse rastlini potrebne hranilne snovi, in sicer dušik, fosfor, kalij, apno, železo, magnezij, žveplo, bor, man gain, baker in cin. Italijani ga imenujejo Fosfatoammonicopotassico. Njegova značka je PNK. To novo gnojilo je zrnasto in ga zato lahko trosimo tudi v vetru in bolj enakomerno, kar s prašnimi gnojili ni mogoie storiti. Sicer je napram drugim gnojilom nekoliko dražje, toda za trte In sadno drevje je najprimernejše. Habtmo ga za trt#* po 50 do 60 kg na 1.000 kvadr. metrov površine; za sadno drevje pa pol do tri četrt kg na vsakih 20 kg predvidenega pridelka. To novo gnojilo laihko rabimo tudi na vrtu in ne njivi ter na travniku. Pet do sedem kg na sto metrov vrta, 40 do 60 kg za koruzo, pšenico in krompir na 1.000 kvadr. metiov njive; 30 do 50 kg za dete-Ijlšča in travo na 1.000 kvadr. metrov travnika. RONKI Pristojno ministrstvo je nakazalo E milijonov lir za nekup močne se-salke za obnovitvena izsuševalna dela v kraju Brancolo. Modra galica draži! Modra .galica je letos izredno dra ga in se cena pravzaprav z dneva v dan stopnjuje. Dosegla je že 18 tisoč 300 lir na kvintal. Na, drobno je seveda cena še višja! Ker se predvideva, da bo cena zrasla za kakih 200 lir za kg vsak mesec, svetujemo kmetovalcem, da si modro galico nujno preskrbijc! KOMUNE V NOVOMEŠKEM OKRAJU V Novomeškem okraju nameravajo ustanoviti pet komun, in sicer Suha krajina s sedežem v Žužemberku, ki bo obsegala občine: Žužemberk, Hinje, Dvor in Zagrn dec. Imela bo 9 tisoč prebivalcev in približno 13.320 din narodnega dohodka. Druga bo Trebanjska komuna s sedežem v Trebnjem in bo obsegala občine Trebnje, Mirna, Vel. Loka, Veliki Gaber in Dobrnič s skupnim številom 15 tisoč prebivalcev. Novomeška komuna bo največja, saj bo imela 26 tisoč prebivalcev in bo obsegala občine Novo mesto, Got no vas, Trško goro, Mirno peč, Prečno, Stražo, Dolerijske Toplice in del občime Brusnice. Sentjernejska komuna bo imela 113 tisoč prebivalcev in bo obsegala občine Šentjernej, Skocijan, Smarjeto in ostali del občine Brusnice. V Mokronogu bo tudi komuna, ki bo obsegala občine Mokronog. Trebelno in Rakovnik. rim se poviša davek na promet alkoholnih pijač od 5 na 10 odstotkov, t. j. za 100 odstotkov. Ta d^-mar pa bodo porabili za pospeševanje proizvodnje brezalkoholnih pijač in iza .ustanavljanje mlečnih restavracij. Streli tih onstran meje V torek ob 2,30 popoldne so prebivalci ob Svetogorski cesti v Go ricl, na) kraju državne meje, zašli šali ostro 'streljanje z mitro. Ali So morda zopet začeli streljati na u-bežrttke iz »raja«?... ELEKTRIČNI TOK ZA JUGOSLAVIJO Družba »SELVEG« je z jugoslovanskimi oblastmi sklenila pomembne pogodbe m dobavo električnega toka. Družba bo dobavljala tok na področje B po 10 lir za Kw. V teku pa so pogajanja še za druge dobave električne energije. Homunlstično gospodarjenje v Moden? Prefekt v Moden! je razpustil u-pravni odbor Socialnega urada v Modeni zaradi slabega gospodarjenja in imenoval posebnega komisarja. Na posebni tiskovni konfe- POVECANJE OBRTNIŠTVA Po uradnih podatkih Zveznega zavoda za evidenco in statistiko je znašalo število obrtnih delavnic septembra 1954. leta 216.988. Od h jih je .privatnih 198.338, zadružnih ali družbenega sektorja pa le 18.650. Obrtništvo se je močno razvilo od leta 1951, 'ko je bilo vsega skupaj komaj 115.744 obrtnih delavnic. Zlasti so se pomnožili privatni o-brtnlki, kar je v tesni zvezi z večjimi potrebami mesta in vasi po o-brtniških uslugah. UKREPI PROTI ALKOHOLIZMU Da bi preprečili porazne posled'-ce prekomernega uživanja alkoholnih pijač so v Ljubljani sklenili u-kinlti nekatere krčme in prepovedali usta navijati nove vinotoče. Poleg tega so odobrili zakon, s kat»- ZAKAJ VARČUJEJO O malo rožnatem položaju de la V cev je bilo govora nekega dne na občnem zboru sindikalne podružni ce v Kranju. Nek delavec je na tem zboru zahteval zvišanje pleče, za kar se .poteguje že leta, pa čeprav je bil borec NOB in se je tam celo nakopal bolezni, ki ga še vedno tare. Drug delavec se je tudi pritože val nad težkimi delovnimi pogoji in ned razmerami, v katerih živijo Rekel je, da se premagujejo in d' ■varčujejo ter spijo celo po sked njih, da sl vsaj nekaj prihranijo, da se potem lahko vsaj enkrat pošteno napijejo In v vinu utopijo svoje skrbi in razočaranja. ranje cen, ki je v veljavi že deset let, kažejo uspehi, porazni uspehi današnjega jugoslovanskega gospodarstva'. Samo prime* nam bo to jasno dokazal. Prodajna cena svinjske masti je po planu 205 din za kg. Proizvodne cena kg masti je pa na temelju odkupnih cen debelih svinj po 300 din. Torej imajo podjetja pri vsakem kg masti 95 din zgube, kolikor pač znaša razlika med prodajno in proizvodno ceno. Razumljivo, da v takih okoliščinah podjetja. pa naj bodo še tako socialistično usmerjena, ne morejo uspevati. Prva posledica je pač padanje proizvodnje domače masti. Zato so predstavniki industrije za predelavo mesa ne svoji letni skupščini v Beogradu ugotovili, da je »odredba Zveznega družbenega načrta, da se cene masti administrativno določajo, nemesto da bi se svobodno formirale, nepravilna in nelogična.« ZAKAJ PADA PROIZVODNJA MASCOB Kako nerealno, nepravilno in škodljivo je administrativno plan’.- ZELEZNISKI VOZOVI ZA BURMO Jugoslovanske tovarne bodo dobavile Burmi 100 odprtih železniških vozov za prevoz lese. Za to dobavo bo prejela Jugoslavija 210 tisoč dolarjev. TRIFUNOVIČ POVABLJEN V BUENOS AIRES Velemojster dr. Trifunovič je do bil poziv za sodelovanje na mednarodnem turnirju v Buenos Airesu. Turnir organizira »Club Argentino de Ajedrez« za petdesetletnico obstoja. Turnir se bo začel 17. aprila. Na njem bosta sodelovala tudi jugoslovanska mojstra Gligorič in Ivkov, verjetno pa tudi večina Igralcev, ki so sedaj na turnirju v Miar de! Plati. Nekoristna in nesmiselna gonja (Pretekla sta že dva tedna, odkar je tržaški občinski svet sklenil razlastiti 7.amljišča na Proseku in Kontovelu z namenom naseljevanja istrskih beguncev. Ni še jasne, katera zemljišča naj se odvzamejo našim kmetom, da bi se izročila beguncem. Iščejo, kako bi napravili prece-dent, ki bi mu dali kar najbolj nedolžen izraz. Toda v stvari gre v s. to, da 'bi naši nacionalni posesii odvzeli morsko obalo, ki je od Bar kovelj pa do Devina nedvomno naša, in sicer tisto našo obalo, ki je bila z mirovno pogodbo med Avstrijo in Francijo iz 1. 1805 in 1809 -označena -kot obala vojvodino Kranjske. Ni naš namen, da bi zaslužen:> ožigosali ta postopek; naj zadostuje, če ugotovimo, s kakšnim zgražanjem je zahodna Evropa spremljala podoben postopek pruske vlade proti 'Poljakom v letih 1910 do J912. Toda preidimo za zdaj preko tega in posvetimo svojo pažnjo nečemu drugemu. Izven vsakega dvoma je, da smo Slovenci tukajšnjim Italijanom trn v peti. Zato bi nas najraje uničili in odstranili. Toda pri tem se ne zavedajo, da s temi svojimi postopki ne uničujejo Slo vencev, čeprav nam nedvomno za-idajejo občutne udarce. Tisto, kar jih zadeva v živo, pravzaprav ni smo mi, temveč ona z uradne jugoslovanske strani vsiljena- .sporazu-movska politika. Kajti nekaj je nedvomno: če bi naša sporazumovska politika bila uspešna, bi imela za posledico, da bi se naš ugled dvignil in da bi se zmanjševala možnost prevratniških 'teženj. In obratno bi izhajalo iz trga, da se - vsakim udarcem, ki ga zadajajo naši sporazumovski. politiki, Italijani jačajo prav na tržaškem ozemlju položaj titovcev in komi nformistov. Nekaj podobnega so doživeli že prej. Ze 1. 1891 so s svojim zadržanjem največ doprinesli, da je na mesto sporazumovca Nadliška nastopil v opoziciji odločnejši Naber ■goj in na Nabergojevo mesto celo ozvezdje naših intelektualcev, >ia čelu z Otokarjem Rybarem. Italijani so si torej poslabšali položaj nasproti nam, čim bolj so si lili v skrajno nacionalistično smer. To se je dogajalo pred prvo svetovno vojno. Toda tudi po prvi svetovni vojni Italijani proti nam niso imeli večje sre^e. Stvari so prignali tako daleč, da je partijska vojna tržaško področje spravila skoraj pod neposredno oblast Sovjetske zveze. Ta nevarnost je splahnela šele s sporom, ki je nastal med Titom in Kominformom, najvažnejšim dogodkom povojnega razdobja. Človek bi sodil, da je bilo izkušenj dovolj in da bo na italijanski strani končno rastopila. iztreznitev. Toda kdor se je tega nadejal,, se je kmalu zavedel, da je bilo to pričakovanje neutemeljeno. Ti ljudje s -z vso silo nastopili proti izvršitvi -mirovne pogodbe in še do danies niso spoznali, da je prav to njihov-> neprestano prizadevanje za rušenjem mirovne pogodbe stvari privedlo do tega, da je področje B Svobodnega tržaškega ozemlja vse jačje potisnjeno pod jugoslovanski državno oblast. Ce bi pa s takim postopkom, kot je razlastitev naše narodne posesti, hoteli dokazati, da nam niso pripravljeni dati ne miru, ne pravice in da je naša sporazumovska politika zgrešena, tedaj moramo pač z obžalovanjem priznati, da s tem dajejo prav vsem sovražnikom ita-lijansko-slovenskega, sporazuma in da so tako na najboljši poti, da u-ničijo našo skupno demokratičn-j osnovo. Vprašujemo se pa dalje, ali se tudi zavedajo učinka strupa, ki ga tako lahkomiselno vzdržujejo v težaški sredini? Ali se tudi zavedajo kolikšna škoda nastaja za Trst in za vprašanje stalnosti tega obmejnega področja, če neprestano rušijo načelo spoštovanja lastnine? Na tem prostoru, ki ni v preteklost’, razen onih za nas tako žalostnih 25 let, nikdar pripadali Italiji, bi ■marali pametno utrditi v našem življenju zaupanje v piavno varnost pod Italijo, zaupanje v pravno veljavnost italijanske ustave in italijanskih obvez do statuta Združenih narodov. Ali pa tako zaupanj" more najti utemeljitve, če fabrici--rajo take zaključke tržaškega občinskega sveta proti naši narodni posesti? Toda še nekaj prihaja v pretres. Od nas zahtevajo, da smo lojalni do italijanske države. Mi smo odločeni, da to svojo lojalnost tudi izpričamo ne le v besedah, temveč s svojim poštenim zadržanjem. Toda, da bi to svojo pripravljenost mogli tudi ustvariti tako, kot m: želimo in kakor se to od nas pričakuje, je potrebno, da nam iz Italijanske strani s protipravnimi postopki ne otežkočajo vršitev svo jih dolžnosti kot italijanski državljani. Kajti otežkočanje vršitve dr- žavljanske dolžnosti je pravzaprav dejanje proti sami italijanski državi, dejanje, ki je naperjeno prot: tistim čutom, ki jih od nas .zahtevajo, pa jih istočasno v nas uničil jejo. Ze itak živimo v sredini, v kateri iz socialnih in nacionalnih razlogov obstojajo težnje, ki gredo za uničenjem državljanske zavesti in dolžnosti. Ali je danes, ko je poteklo šele nekaj mesecev, odkar so sklenili londonski memorandum, tukajšnjim Italijanom res do tega, da to našo državljansko zavest že v samem začetku tako surovo stavijo no preizkušnjo? Za italijanske nacionaliste smo, v kolikor se držimo svoje narodnosti, njihovi narodni nasprotniki. Te lastnosti narodnostnega nasprotnika se očitno tudi z najbolj lojalnim zadržanjem ne moremo rešiti. Prav. Saj ni popolnoma, napačno, če to vemo, .ko so stvari že take. Toda spričo takih pogojev morajo tudi italijanski nacionalisti razločevati med svojimi sedanjimi in svojimi morebitnimi bodočimi sovražniki. Danes se lahko še vprašajo, ali hočejo imeti proti sebi raje titovce ali nas. Jutri bi to v pr ar šanje utegnilo dobiti drug značaj: ali bi imeli proti sebi raje titovco ali kominformovce. Pojutrišnjem pa utegne nastopiti daljnje vprašanje, ali je bolje imeti proti sebi evnopske ali azijske kaminformi-ste. Naj nam torej dovolijo, da jih zelo resno opozorimo. Nihče ne more vedeti, kaj vse more prinesti bodočnost. Haj je s svetovnim koledarjem? 2e okrog sto let poskušajo cerkveni dostojanstveniki, znanstveniki in gospodarstveniki izboljšati naš sedanji koledar. Tega je leta 46 pr. Kr. rojstvom uvedel Juli; Cezar, papež Gregor XIII. pa ga je 1. 1582 spopolnil. Današnji koledar ima toliko pomanjkljivosti, da je po mnenju mnogih ljudi postal za naše čase zelo zastarela ustanova. Na spodbudo gospodarskega in socialnega sveta Združenih narodov je preosnova današnjega koledarja že tako napredovala, da •bomo verjetno že v doglednem času dobili novo in boljše štetje časa. V preteklem poletju je osemnajst narodov, ki so zastopani v tem svetu, soglasno sprejelo resolucijo, s katero pozivajo vse vlade sveta, naj temeljito preučijo preosnove koledarja in naj do meseca maja t. L svetu sporočijo svoje pripombe. Tako bodo bodoči -tedni odločilni za vsako deželo, v kateri ima ljudski ■glas še kako besedo. Glavna skupščina Organizacije združenih narodov bi na ta način izdelala mednarodno konvencijo in jo predložila v ratifikacijo posameznim vladam. V središču zanimanja je »svetovni koledar«, ki šteje prav tako kakor dosedanji po 12 mesecev, ima pa enaka četrtletja. To se pravi, da pade vsak dan določenega meseca tudi vsak praznik, vsako leto na i-sti dan v tednu. Januar, april, julij in oktober, to so prvi meseci vsakega četrtletja, imajo po 31 dni in pričnejo s nedeljo. Tako imajo ti meseci po pet nedelj. Ostali meseci imajo po štiri nedelje in .po 30 dni. Da bi ostal koledar stalen, se leto zaključuje s 365. dnem, 30. de cembra. Ta dan je »svetovni praznik« za ves svet. Vsaka štiri leta sledi 30. juniju prestopni dan, ki je .prav tako »svetovni praznik«. Rimsko - katoliška Cerkev je v preteklem letu izjavila svojo pripravljenost, da sodeluje pri preo snovi koledarja z Združenimi narodi. Ravnatelj vatikanskega observatorija je v tej zvezi izjavil, da koledaričnih pomanjkljivosti ni u-vedel v sedanji koledar papež Gregor, pač pa da so te pomanjkljivosti »nasledstvo poganskega Rima« iNajvečja ovira proti preosnovi koledarja je ravnodušnost ljudi. Primanjkuje pač reklame. Brez te značilnosti moderne dobe ni mogoče nobene stvari popularizirati. Zato bi morala Organizacija združenih narodov poskrbeti za potrebna denarna sredstva. Sir Aleksander Fleming iznajditelj penicilina je umri Sir Aleksander Fleming, Nobelov nagrajenec in iznajditelj penicilina, je prejšnji petek u-mrl v Londonu. Aleksander Fleming je bil rojen 6. avguista 1881. Doživel je torej 73 let. 2ivljenjska pot tega učenjaka n: bila lahka. Po končani srednji šoli si je pet let služil denar pri neki londonski tvrdki, da si je prihranil šolnino in vzdrževalnino za medicinski študij. Od leta 1908 do 1912 je na londonskem vseučilišču poslušal patologijo i- bakteriologijo. Podelili so mu za marljivost in vnemo zlato medaljo. Med prvo svetovno vojno je bil vojaški zdravnik. Leta 1929 je pri svojih .znanstvenih poizkusih opazil, da se je na zarejališču bakterij, ki jih je vzgajal, pojavila plesnoba in jih uničevala. Fleming je preiskal plesnobv in na ta način odkril penicilin. Takrat še niso poznali postopkov, kako bi penicilin zgostili in očistili, da bi bil uporaben kot zdravilo. Na odkritje je ob drugem znanstvenem delu pozabil Fleming, kakor so pozabili ostali znanstveniki Sele leta 1939 je oxford.ski kemii" Horvvard Florey iznašel postopek za koncentracijo i.'.i čiščenje penicilina. Od tega časa dalje je zdravilo nastopilo svojo zmagoslavno pat po vsem svetu. K temu je mnogo pripomogla vojna in seveda tudi zmogljivost predvsem ameriškr farmakološke in kemične industrije. Zdravilo se je pocenilo in si tako utrlo ipot tudi do najbolj siromašnega bolnika. JUGOSLOVANSKA EMIGRACIJA V zadnji številki smo pod tem naslonom prikazali analizo današnje jugoslovanske stvarnosti, kakor jo sodi del jugoslovanske emigracije, ki je po logiki »Primorskega dnevnika« zapustila svojo domovino, »ko pa je vsem znano, da niso v Jugoslaviji ;i? nobenemu skrivili niti lasu zaradi njegovega političnega prepričanja«. Deset tisoč domobrancev, vojnih ujetnikov, povratnikov, ki so jim na Zahodu odrekli pravico zatočišča, so postrelili seveda zaradi njihovega »nepolitičnega prepričanja«, las pa jim. pri tem res niso skrivili. Tudi uredniku našega lista, dr. Slavku Uršiču, ni nihče skrivil lasu zaradi političnega prepričanja. Rankovič bo gotovo lahko vesel svojega občudovalca pri »Primorskem dnevniku«. Pozitivna alternativaj Tik pred obsodbo Djilasa in Dedijerja! je razširjeni »Jugoslovanski odbor« v Londonu, ki mu načeluje g. 'Slobodan Jovanovič, izjavil, da se Jugoslavija popolnoma identificira z Zahodom. Ta izjava londonskega odbora spominja na znano anekdoto Krištofa Kolumba, ko se je prvič iizkrcal na ameriških tleh. Med radovednimi rdečekožci sta ga pričakala tudi dva belokožca, dva Ceha, 'ki sta ga pozdravila: »Pane Kolumbus, mi sme taki tadi!« (Tudi mildva 'sva tu!) Tej izjavi Londončanov bi bilo težko kaj vsebinsko Oporekati, vendar je to pisk v burjo, s katerim se ničesar ne do- 1 OD TU IN TAM V neki oddaljeni kurdski vasi v Siriji je pred nekaj tedni šestdesetletni slepi kmet, ki je s svojo palico gazil po snegu, naletel na volka. Izstradani volk je slepca napadel in ta se ga je branil s palic, kolikor je pač mogel. Končno je volku uspelo, da je slepca zgrabil, za nogo. Tedaj pa je kmet zagnal, palico vstran, zgrabil volka za grlo in ga toliko časa dušil, da je volk izdahnil. Brez palice iji z mrcini na hrbtu je slepec srečno prispel v vas. • * * Ameriški dnevnik »New Yorl: Herald Tribune« je. prinašal nekaj tednov naslednji oglas: »Dobro o-hranjen viseči most naprodaj. Dol žina 100 metrov, širina 20 metrov: nosilnost: 100.000 vozil, 500.000 peš cev ali 10 milijonov kokoši na dan. Dobava franko bivališče kupca. Most je mogoče montirati kjer koli. Cena 100.000 dolarjev.« Sedaj pripominja isti list, da je mos-srečno prodan. m m m V elizijski palači, kjer stanuje iv. uraduje predsednik francoske re publike, se je javi' enajstletni šo-larček, »najmlajši fotoreporter sve ta«. Prosil je, da bi mu dovolili fotografirati predsednika Cotyja. Prošnje mu niso odrekli in tako je mladi amater napravil kup posnetkov predsednika in, njegove okolice. Pogumni šolarček je tako prejel prvo nagrado med učenci 700 šol za najaktualnejši posnetek. m * m V Parizu so priredili veliko razstavo ptic. Nastopiti bi moral škorec, ki zapoje francosko narodno himno brezhibno. Ko pa je pričelo tekmovanje, ki bi ga moral otvori-ti škorec z državno himno, ni bilo mogoče iz njegovega kljuna spraviti niti glasu. Prijela se ga je odrska mrzlica. Tudi naslednji »umetnik« ni imel več sreče. Bila je to papiga, ki bi morala po sporedu nagovoriti prvo gospo republike: »Bonjour, madame le Presidente!« Čeravno so jo pridno urili več mesecev, in to z največjim uspehom, je tudi papiga ostala nema. Skoda! Danska je v resnici srečna dežela, posebno še za otroke. Prava obljubljena dežela! Veliki vodomet na starem Markovem trgu v Kopen-hwgnu brizga vsako nedeljo popoldne — limonado. Otroci, ki se na trgu radi igrajo, si lahko sproti tešijo žejo z zdratx) in prijetno pijačo. m * • Churchill je med drugim tudi član sindikata stavbenih delavcev V svojem prostem času je Chur- chill kar uporaben zidarski mojster. Ko je pred kratkim izbruhnila v mestu Crawley stavka stavbenih delavcev, Churchill je od sindikata prejel ob tej priložnosti tole brzojavko: »Dragi tovariš, prosimo za nujen poseg v stav\o Crawley v korist sindikalnih tovarišev.« m m m V najznamenitejšem svetovnem hotelu Vfaldorf Astoria v New Yor-ku je sodelovala v modni reviji kot mannequin tudi Margareta Trumanova, hčerka prejšnjega predsednika Združenih držav. Zela je veliko priznanje. Revijo so organizirale dobrodelne ustanove. Bežna berlinska slika Vrnila sem se iz Berlina pred tednom dni. Mesto je še polno razvalin, ali na drugi strani polno življenja, dela in zaslužka, v zapad nem Berlinu seveda. Najmodernejše trgovine, izložbe okusne, polne blaga, kakor da bi hodil človek po londonski Picadilly. Berlinčani de7 la jo in se zabavajo. Pustnih maške-rad, plesov in zabav brez konca. Gledališča, prenapolnjena, razprodana; če hočeš dobiti mesto, moraš kupiti listek vsaj osem dni pred predstavo. To velja približno tudi za kinematografe, le da moraš tu vzeti listek vsaj dan pred predstavo. Med zahodnim in vzhodnim Berlinom je razlika kot dan in noč. To pade v oči zlasti v večernih in nočnih urah. Tostran bloka vse polno sveta po ulicah še pozno v noč: razsvetljava razkošna in velikomestna. Gostilne polne ljudi, od preprostih točilnic do največjih re-stavrantov vse polno. Pa to ne '.e ob sobotah in praznikih, ampak skozi ves teden, naprej in naprei. »Mi delamo in živimo,« mi je odgovoril šipedicijski delavec, ki j« sedel z menoj v podzemni železni ci, ko sem .ga vprašala, kako si morejo Berlinčani privoščiti življenje na tako visoki ravni. »To je po vsej Zahodni Nemčiji,« je zaključil pogovor in se poslovil. Bila sem tudi v vzhodnem Ber linu. Podzemna železnica vozi v krogu skozi zahodni in vzhodni Berlin. Ze v tej železnici ti pade v oči razlika med zahodnim delom mesta pod zavezniki in vzhodnim delom .pod Sovjeti. Postaje in stopnišča, ki vodijo k podzemnim tirom so v zahodnem Berlinu polna razsvetljenih oken in izložb, z zelenjem in rastlinami; ko se pa vlak ustavi na prvi vzhodni postaji -skoro polutema, brez zelenja in rastlin, brez razsvetljenih trgovin in izložb. Po vzhodnem mestu so ulice že ob osmih zvečer praizne, trgovine zaprte brez razsvetljenih izložb. Vse se tu drži zvečer doma. V gostilnah in kavarnah ni ljudi in ni življenja. To je bežna zunanja slika Berlina, ki jo tujec odnese iz tega na dvoje razsekanega mesta. B. seže, najmanj pa .to, da bi se Tito-, va diktatura oslabila, omajala, spravila v škripce in v krizo.. Izkušeni jugoslovanski politik je po tej izjavi dejal, da jugoslovanski odbor v Lclndonu ponuja Zahodu vse tisto, česar nima; ponuja mu celo samo Jugoslavijo, ki je ne poseduje. Zato ni čuda, da je Amerika po tej izjavi inaših Londončanov podarila Titu nadaljnjih 450 tisoč ton pšenice in koruze. Te žitarice bodo jugoslovanski taji prodajali za dinarje, da- bi se z izkupičkom »povečalo oboroževanje FNRJ«. Naša emigracija se je do sedaj prehranjevala « iluzijami, prodajala svoje želje za stvarnost, še gibala po liniji manjšega odpora i'n pobirala koprive ; svoje in naše njive s tujimi rokami. To so vse last nosti malomeščanske miselnosti! Niso pa obstali pri tem: Tito je deset let na oblasti in. deset let se maša emigracija kuha v omaki — zato niso potrebne niti spletke, niiti intervencije 'Titovih agentov — svojske in prisrčne heterogenosti in prepirljivosti. Ne pretiravamo, če rečemo, da T.ito nima boljšega zaveznika od jugoslovanske demokratske emigracije. Medtem k? stvari tako stoje v emigraciji, živi Tito in pohajkuje, razkošnejše od Age Khana, in vabi v goste vse in vsakogar. Vsem deli faraonske, in na-bukednezanske darove. Število svojih diplomatskih, izastopstev je povišal na 54 veleposlaništev iln poslanstev (stara Jugoslavija jiih je imela komaj 24 z najmanjšim številom osebja). Medtem pe jugoslovanski narodi živ6 pod režimom zaporniškega stradanja in še ne doživete bede ter morajo brez protestov poslušati Titova prijjoročila Ln nasvete, naj ne jedo preveč kruha i Poleg dosedanje, kratkovidnosti, malomeščanske samozaljubljenosti, sebičnosti, surovosti in sterilnosti naše emigracije, ne bi bilo prav nič čudnega, če bi se Tito še bolij ci-ničo posmehoval jugoslovanskim narodom in jim oznanjeval znane be sede Marije Antoniette: »Ce nimaš kruha., narod, jeji bonbone in slaščice!« Pod Titove pete in stopala je treba položiti žarečo žerjavico! Pavšalne ponudbe Zahodu, kakor tudi vse tisto, kar je naša emigracija že poprej »opravljala«..., ,to ni žerjavica, pač pa mehak in prijeten pepel, po katerem Tito smehljaje caplja. Žerjavica, ki peče kožo iln meso, je lahko samo pozitivna alternativa Titovemu režimu.. Te pa ni. vse dokler se ne ustvari in ne najde skupna govorica med vsemi srbskimi politiki, ki hočejo in želijo Jugoslavijo z ene strani im z1 gg. Mačkom in Krekom z druge strani: V času, ko je že postavljena Pa-velič-Stojadinovičeva. fronta za razbijanje Jugoslavije — samo politična oltročad lahko podce.nju.je to fronto — ostaja kategorični imperativ, da se ustvari1 solidna emigrantska fronta za obstoj, nadaljnje izgrajevanje in potrebno preo-s novo Jugoslavije! Res je, da te fronte ni lahko ustvariti, ker so za to potrebna ogromna osebna samo-zatajevanja in požrtvovalnosti. Na vsaik način pa je potrebno, da gremo preko vseh sporov in da pride do popolnega pomirjenja na osnovi Dostojevskijeve maksime: »Vsi smo krivi za vse in za vsakogar.« Na drugi, strani pa je treba spoznati, da v sedanjem našem narodnem ozračju in mednarodni konstelaciji ni mogoča tretja Jugoslavija, če se poleg Srbije tudi Horvat-sko, Slovenijo, Bosno in Hercego. vino in verjetno tudi Makedonijo ne dvigne na stopnjo države, kakor je to dr. Topalovič spoznal in pogumno tudi izjavil! Tretja Jugoslavija bo mogoča samo v obliki zveze demokratskih držav, samo v o-■bliki »Zedinjenih držav Jugoslavije«. Srbski »velikaši« bi morali v prvi vrsti to pravočasno spoznati. Uredništvo »Hrvatske Zore« iiiiiiiiiiniiiiiiniiiiiiiiHniiM POP ČRTO REŠITELJ NA POKLJUKI »Na pomoč!« je zakričala Vlasta, »Na pomoč!« Burja pa je injene klice brisala z njenih osušenih ustnic in že na nekaj metrov daljave1 so zamrli v snežnem metežu. Vlasta je dospela na. konec svojih moči. Naslonila se je na grm pritlikavega ruševja in zaprla veki. »To je konec,« se je domislila. Zakaj se je sama oddaljila iz hote te? Zakaj se je moral prev sedaj •(Sprožiti tako nečloveški snežni me-tež z ledeno burjo, zakaj je nalagala svoje prijatelje in jim natve-zJilai, da bo samo pogledala na vež-bališče ,za smučarske začetnike? Sedaj je ne bodo niti iskali, jutri pa jo 'bodo morda našli nekje, zmr?i njeno v snegu, ali pa celo kasneje spomladi enkrat, ali pa šele čete nekaj let. Spomnila se je poročil o ljudeh, ki so v gorah Izginili za •veAno. Se enkrat jo je atrah pognal po-'kuncu. Proti vetru se je maj&la po- ševno po pobočju. Snežni metež je bil tako gost, da ni mogla razločiti niti nekaj metrov pred seboj. Izgubila je popolnoma sleherni čut zn orientacijo. Brž ko je pričela burja, se je o-brnila in seveda zašla. Po dolžin' poti, ki jo je napravila, bi morala biti že davno zopet pri hotelu. V 'kakšni divjini se je premetavala sedaj, tega najbrž ne bo nikoli v življenju več izvedela. Čutila je, kako slabi. Nenadoma je obstala kot prikovana. Klic je prodrl do njenih u-šes. Ali je bila zgolj halucinacija? iNe, glas je še enkrat prekričal zavijanje burje. »Halo!« Moški glas »IDa! Kje ste?« Vlasta je poskušala s pogledom prodreti ples snežink. Verjetno je neznanec stal više .na pobočju. »Tu!« se je zopet oglasil klic. Sedaj je Vlasta šele opazila temno majajočo se postavo. Cisto blizu. Hlastno se je spotikala navzgor. Mož je stal ob steni strjenega snega in ledu. Ponudil ,je Vlasti roko in jo potegnil k sebi. »Kje sva? Zašla sem!« je sopihala Vlasta. »To že vidim,« je godrnjal možakar. »Kaj vam je padlo v glavo, d;« se ob tem vremenu potepate po tako nevarnih krajih?« »Hotela sem se malo sprehoditi,<< je odgovorila Vlasta s tihim glasom. »Kdo bi si mislil, da se bo vreme tako skvarilo.« Možakar jo je jezno pogledal. »V hotelu so dovolj jasno in razumljivo opozorili goste pred snežnim viharjem.« Nemočno je Vlasta skomignila z rameni. Ni hotela priznati, da je spet enkrat hotela vedeti več kakor pa izkušeni ljudje. »Sedaj je gotovo zaradi vas že. na poti reševalna ekspedicija,« je delal neznanec. »To vas bo stalo lep : vsoto denarja.« »V hotelu gotovo mislijo, da sem se zatekla, v planšari jo,« je. odgovorila Vlasta precej neprepričljivo. Sedaj je šele spoznala svojega rešitelja. Bil je molčeči inženir Iz Trsta, ki ga je ie srečala v 'hotelski obednicl. BU je kakih trideset let star, visok, in .o njem so govorili, da pozna vse Julijske Aljpe. »Kje sva pravzaprav?« je spraševala. * Možakar se je ugriznil v spodnjo ■ustnico. »Tega niti sam ne vem,« je mrzlo odgovoril. »Na vsak način precej daleč od lepega in tople>ga hotela.« »Moj Bog — kaj bova sedaj storila?« Bil je to v resnici čuden pogled, s katerim jo je ošvrknil inženir. »Zgradila si ibova pač eskimski 1-glu,« je dejal. »To je edino, kar bova lahko storila, če nočeva zmrzniti. Ko se 'bo vreme umirilo, 'bova poskusila pot proti hotelu.« Nič ni pomagalo, razvajena Vlasta je morala krepko pomagati. S težkimi besedami jo je inženir priganjal. Končno sta zgradila snežno zavetišče, ki se je na' eni strani naslanjalo na .pečino. Ko sta bila gotova to izavarovena pred mete-žem, je možakar zvlekel iz svojega nahrbtnika dve volneni' odeji to ju razgrnil po tleh. Tiho sta se ulegla in molčala. Zunaj je vihrala in zavijala bur-ja. Prešlo je nekaj ur. Vlasta se je počutila že mnogo -bolje, čeprav bolj telesno kot duševno. Iz termo-sa ji je Branko — tako je bilo rešitelju ime, in tako je tudi želel, da ga imenuje — nalil vročega čaja. iPri tem pa ji ni izkazoval prav nobene prijaznosti. Nasprotno; pošteno jo je obdeloval z očitki. Štiriindvajset krepkih bi zaslužila in še nekaj navrh. Končno je pos-tala Vlasta povsem razorožena. Cmerila se je pridušeno to obljubo vala, da kaj takega ne bo nikoli več storila. Kje je o-stajala njena priljubljeno oblastnost? Verjetno — tako je sklepala — so na svetu tudi taki moški, k' si marsikaj lahko dovolijo. Oba samotna človeka ste se tesno stisnila dru« k drugemu, zavoljo mraza seveda. Cez nekaj časa je Branko prenehal z zmerjanjem. Prišel je trenutek, ko je Vlasta dejala: »Ce ostaneva živa, boš seveda ti moj rešitelj. V resnici si pogumen dečko.« iniitnHumHniimiiunniiimmiumniinHiuiiuniiiiiniimitiinuuuiiuintiinmiiimmiuiniiummmiiniimag »In ti si majhno neumno dekletce,« je odgovoril Branko. V tem pa je obrnil glavo v stran. Njegova moška samozavestnost je polagoma pričela kopneti, kljub hudemu mrazu. Tega se je tudi sam zavedel, kajti nenadoma se je dvignil. »Tako,« je odločili, »sedaj sva dovolj zmrzovala. Pojdiva v hotel.« »Sedaj?« Prestrašeno je Vlasta prisluhnila nezmanjšanemu divjanju burje. »To vendar ni mogoče! Kako si to predstavljaš?« »Cisto preprosto,« je dejal Branko nekoliko v zadregi. »Plazila se bova vzdolž stene, ob kateri sva zgradila najino lepo zavetišče. To je namreč . .. zadnja stena nasSega hotela.« Vlasta ga je kljub temu poročila, vendar šele potem, ko ji je Branko najmanj stokrat zagotovil, da jo j fr premamil samo zato, de ne bo še enkrat izpostavljala svojega življenja podobnim nevarnostim. Končno pa so na svetu moški, ki sl lahko marsikaj dovolijo. VESTI s TRŽAŠKEGA Vojna, propaganda in mir »II Lavoratore« in »Delo« prinašata vesti o deset tisočih podpisov proti vojni, za mir in proti oboro ževanju. Ta propaganda zahteva več pozornosti, da se ugotovi, ali ona res služi miru ali je le propaganda za komunizem. Vojna je izraz brutalne sile nad pravico, je nasilje krivega nad nekrivim. Spominjam se prepira dveh možakarjev na semnju. Šibkejši je trdil: Jaz imam prav, pravica je na moji strani! Oni drugi, ki je bil cel hrust, se mu je zaničljivo posmejal: Kaj tvoja pravica, v teh pesteh je moja pravica, in dvignil jt roki kot dve kladi. Narodi in države, ki si hočejo sami krojiti svojo pravico, pa so v krivdi, sprožijo, če mislijo, da so dovolj močmi, napadalno vojno.. Ni treba daleč v preteklost po primerov. Hitlerjev napad na Poljsko, Jugoslavijo in na celo vrsto držav leta 1939. 1940 in 1941, Mussolinijev napad na Francijo, na Grčijo, na Jugoslavijo leta 1940 in 1941, Stalinov napad na (Poljsko in Finsko leta 1939 in 1945, napad Severne Kore je na Južno Korejo so še vsem v spominu. Vojno obsojamo, ker jo mora obsojati vsak pameten človek, ker prinaša uničenje nedolžnih ljudi in dobrin, prinaša bedo, sovraštvo in pokvarjenost sveta. Napadalna vojna je izvor vsega zla. Kdor je .napaden po krivem, ima pravico do samoobrambe. Tudi človek ima pravico braniti se in odvrniti napad. Tembolj pritiče ta pravica narodom in državam. O-Irrambna vojne je zato moralno u-pravičemt Po končani drug' svetovni vojni je svet ostal še vedno v polvojnem stanju — v mrzli vojni. Namesto da bi se bile države zmagovalke, kakor so se bile obvezale, razorožile, razorožile so se samo zapadne sile Anglija in Amerika, dočim je Sovjetska zveza ohranila vso svojo ogromno vojsko. Ne samo to. Ona je bila med vojno razpustila Komunistično internacionalo (Kominterni, ki je pripravljala v drugih državah komunistično revolucijo, češ da ne bo več podpirala komunističnih preobratov po drugem svetu. Ali komaj so bile zapadne velesile raszorožene, so Sovjeti zopet obudili Komintern za pripravo svetovne komunistične revolucije. To po, razumljiv.o, pod' novim imenom: »Kominform« (Komunistična informacijska centrala). Komunistične prevare Komunistična povojna preti-r a št. 1 zapadnega sveta je uspela na vsej črti. Razorožitev Anglije in Amerike, vsiljenje komunističnega režima na Poljskem, Češkem, v Vzhodni Nemčiji, na Madžarskem, v Jugoslaviji, Bolgariji in Romuniji. Tako se je komunizem- pripravil na pohod po vsem svetu. In med prvimi novimi žrtvami je padla Kitajska. Zapadni svet je prišel po brezuspešni moskovski konferenci maja 1947 misliti na svojo obrambo pred komunizmom. Ali je čudno, če so zapadne države osnovale za svojo boljšo skupno obrambo pred komunistično nevarnostjo vrsto dogovorov in paktov in da so v to o--brambno zvezo povabile še Zahodno Nemčijo? Ali se pustiti od ko munizma pogaziti in mu žrtvovati svobodo, tisočletno krščansko kulturo in človeško dostojanstvo — za suženjstvo in bedo. Ali se mu u-preti in se zato znova oborožiti. iZapadni svobodni -svet se je odločil za svojo obrambo. In tu je pričel drugi komunistični poskus prevare zapadnega sveta' prev a r a št. 2. Ona obstoja v tem, da z navidezno propagando za mir, z golobi miru. z miroljubnimi manifestacijami proti oboroževanju ir. proti vojni uveri zapadni svet c komunistični miroljubnosti in ga tako uspava da se ne bi oborožil, združil in pripravil na odpor. In v službi te komunistične prevare št. 2 je tudi zbiranje podpisov s strani komunistov za mir, proii oborožitvi, proti paktom. Oni dobro vedo, da ti podpisi se v komunističnih državah ne pobirajo. Tam odločuje o vojni in miru diktator, ki se požvižga na ljudsko voljo :n na vse podpise. Zato so vse totalitarne države, fašistične ali komunistične, pravo leglo vojne nevarnosti. Kajti tam ne odločajo o vojni in miru od ljudstva svobodno izvoljeni poslanci, ampak se -začetek vojne diktira ad diktatorjev. Sovjetska zveza s satelitskimi državami v Evropi razpolaga z <:-gromno oboroženo silo, s preko 400 divizij, govori se o 80.000 zrakoplovih, o 30.000 tankih, o 1000 pod mornicah; pravi, da ima več atomskih bomb kot Amerika. In pri vsej tej pripravljenosti pride komuni- stična propaganda priporočat svo kodnim državam n-a Zapadu, da se ni treba oboroževa-ti, ker je Sovjetska zveza miroljubna in proti vojni; kakor bi bil svet'že pozabil kdo je napadel Južno Korejo, kd-o je napadel Indokino in kdo napada Formozo. Dokler Sovjetska zve za, in njeni sateliti, ki so do zob obo-‘ roženi ne prično, kot najmočnejši, sami razoroževati, kakor sta bili storili 1. 1945 in 1946 Anglija in A merika, toliko časa je vsa komunistična propaganda za mir pri nas in v zapadnih državah samo pesek v oči in dobro premišljeno sredstvo za uspavanje Z upada. Ali je mogoče to propagando za mir in proti oborožitvi zapadne Nemčije in proti skupni vojski Za-pada resno vzeti, ko pa so Sovjeti že oborožili vzhodno Nemčijo i.n so postavili vse vojske y satelitskih državah pod enotno vrhovno komando sovjetskih generalov? Komunistični humbuk T udimismozamir, p roti. oboroževanju, proti atomskim bombam. Ali, a-ko se mir res želi. potem naj predvsem močnejši pokaže z- deja-nji svojo miroljubnost. Puhla propaganda z golobi, -s frazami in podpisi s strani komunističnih organizacij samo za zapadni svet, je -humbuk. Zato stran s podpisi, ki ne bodo niti za eno uro od godili vojnega Izbruha, če do tega mora priti. Zbiranje podpisov je le spretna psihološka propaganda za komunizem med preprostimi ljudmi, zlasti žen ska-mi, češ, vidite nas, kako se borimo- proti vojni — v resnici p« pripravljajo pot za čim manj oviran pohod boljševiških motoriziranih divizij po Evropi. Zato naj naši ljudje takim nabiralcem podpisov pokažejo vrata. Tržašho prizivno sodišče in pravica zatočišča Važno sodbo je pred dnevi izreklo tržaško prizivno sodišče (Cor-te d’Appeilo), ko je obravnavalu jugoslovansko zahtevo po izročitvi (ekstradiciji) jugoslovanskega državljane. ki je pred letom- dni ilegalno pobegni-l v Trst. Jugoslovanska zahteva je trdila, da je .be-g-unec doma zagrešil navadna kazniva dejanja in zaradi tega predlagala izročitev na p-odlagi dogovora o pravni pomoči in izročanju 'zločincev iz le-ta 1922. Po dolgi preiskavi je. prizivno sodišče -razsodilo, da jugoslovanski zahtevi ne ugodi, ker zakoni, ki veljajo v Trstu, ne predvidevajo niti izročitve navadnih zločincev. Nesrečnež, -ki naj bi ga bili izročili jugoslovanski policiji, je bil izpuščen na svobodo. To razsodbo naj italijanske policijske oblasti dobro preučijo, kajti, če Jugoslavija nima pravice zahtevati izročitve po sodni poti, je še -tem manj upravičeno vračanje beguncev brez sodne preiskave. S to razsodbo je tržaško prizi-vno sodišče odločilo o zelo kočljivem vprašanju, ki je izrednega pomena za vsa begunska vprašanja. Branil je dr. Branko Agneletto. Povampirjeni fašizem V Rimu so se odigrali dogodki, ki oživljajo žalostne spomine na lemno preteklost. Fašistični razgrajači so napadli komunistično knjigarno in sedež stranke, ki je v Italiji zakonita stranka. V knjigarni »Rinascita« so tolovaji zažgali knjige. To so znaki, ki kažejo, da preteklost ni pokopema. Fašizem, se j? potuhnil in vstaja danes pod krin ko zaščitnika italijanstva. Nekatere demokratične stranke mu prav zaradi tega dajejo nerazumljivot potuho. Fašizem pa je najnevarnejši strup prav italijanskemu domoljub ju. Tega bi se morali zavedati danes vsi tisti politično pomembni, ljudje demokratične usmerjenosti, ki po raznih organizacijah, skupno z odkritimi in prikritimi fašisti, obravnavajo vprašanja bodočnosti in sreče italijanskega naroda in države. Fašizem je narodu in državi pri-pravil največjo katastrofo v politični zgodovini Italije ■— in te resnice bi domoljubni Italijani ne smeli nikdar in niti za trenutek pozabiti. Ce tega ne bodo storili, bo to dokaz za njihovo demokratično nezrelost in za njihovo nenačel nost. Slovenski demokrat-je so se proti fašizmu borili, v tej borbi umirali in propadali po konfinacijskih središčih in zaporih. Res je, da je nekaj teh borcev za demokratična načela prestopilo v tabor drugega, nasilja, ker jih demokratična zavest ni dovolj utrdila. Slovenski demokrati obsojamo in protestiramo proti povampirjenemu fašizmu z isto odločnostjo kakor se bomo postavili v bran vsakemu nasilju, pa naj prihaja z desne ali z leve. Obmejna dežela Furlanija-Gori ca-ir st Gooor občinskega sietooalca ar. J. Agneletta o tržaškem mestnem soetu Prvotno sem bil osebno p roti vključenju Tržaškega ozemlja v novo deželo z Vidmom in Gorico iz gospodarskih razlogov in. zato, da ostane Trst s svojim ozemljem samostojna upravna enota, ker bi na ta način tudi laglje prišlo do popolne proste cone. 'Ali -po tehtnem preudarku vseh razlogov za in proti, smo prišli demokratski Slovenci do prepričanj-i, da čim večja je kakšna upravna e-nota. čim večja bi bila snujoča, se dežela na vzhodnih mejah Italije, tem večja bo njena važnost in vpliv tem bolj bo poslušan njen glas od centralnih oblasti v Rimu. Oni, -ki so proti vključitvi Trsta v novo deželo, se boje za usodo proste cone, češ. Furlanija ne bo razumela te potrebe. Ob tej priliki izjavljam že sedaj, da stoje slovenski demokrruti neizprosno na stališču, da je popolna prosta cona ne-obhodno potrebna za premostitev tržaške gospod 350 -izseljencev. V glavnem so to mehaniki in mehanični delavci Tržačani. Poleg njih pa je tudi še kakih- 50 beguncev. Pričakujejo tudi 400 Avstrijcev. Med potniki je precejšnje število -tržaških Slovencev in tudi intelektualcev. Zopet se Trst poslavlja od svojih rojakov, ki tu ne najd?-jo zaposlenja in iščejo srečo v tujini. Uredništvo »Demokracije« želi vsem kar najprisrčnejše potovanje in vso srečo v novi domovini te> iskreno -želi, da bi se razmere kmalu predrugačile in. bi današnji potniki z-opet našli pot domov. nosov dveh narodnosti in skupin na Tržaškem ozemlju. »Graditev i-tali.janske,ga naselja v slovenskem kraju bivše cone A Svobodnega tržaškega ozemlje — je deja-l Dra-škovič — je poskus umetne spremembe etničnega -značaja in nadaljevanje denacionalizacije slovenskega prebivalstva, in to po sprejemu memoranduma o sporazumu, kar lahko samo škoduje prizadevanjem -za vzpostavitev dobrih odnosov.« »Jugoslovanska vlada — je naglasil Draškovič — bo s svoje strani resno opozorila italijansko vlado o takih postopkih tržaških u-pravnih oblasti.« Kakor sledi iz Draškovičevih izjav se bo torej Jugoslavija zaenkrat omejila samo na opozorilo, katerega besedilo pa še ni znano. Iz. Draškovičevih besed tudi ni razvidno, ali bo Jugoslavija zahtevalo, da se dano gradbeno dovoljenje prekliče. V -tem primeru bi namreč njen korak moral imeti obliko protesta, ki bi zahteval vzpostavitev prejšnjega stanja. Sigurno je sam->. da bodo jugoslovanski člani mešane komisije za izvajanje manjšinskega statuta, v kolikor pride spor med nabrežinskim občinskim odborom in nadrejenimi oblastim pred to -komisijo, verjetno branili nabrežinsko stališče. TRŽAŠKI PREPIHI Št nehaj a političnih zatočiščih Med komunističnimi »človekoljubi« ni nobene razlike, pa naj idej no pripadajo boljševiški ali titovski komunistični zvrsti. Nekdanja in verjetno bodoča možgans-ka dojilja uredništva »Primorskega dnevnika«, moskovska »Pravda«, daje švicarskim oblastem glede atentata na romums-ko poslaništvo v Bernu lake-le »nasvete«: »Fašistični -banditi, ki so izvršili nezaslišani napad na misijo romunske ljudske republike v Bernu, se morajo izročiti Romuniji. To je upravičena- zahteva vlade romunske ljudske republike. 'Podpira jo demokratična javnost vsega sveta.« Švicarski tisk odgovarja takole: »Naj -ram- že oprostijo, gospodje: Švicarjem deliti demokratični pouk so najmanj poklicani politiki in uredniki v Moskvi, -kakor v Bukarešti, -Zločine, ki s-o se izvršili na švicarskih tleh, bodo -sodila švicarska sodišča. -Prav tako, ka-kor nismo izročili Davida Frankfurterja po umoru .deželnega firerja’ G-ust-loffa tretjemu rajhu, ne bomo izročali romunskim ogorčencem pod nož njihovih političnih nasprotnikov. -Skoro 300.000 begu-ncev je do konca vojne našlo pri- nas zatočišče, in čeprav nam je eden ali drugi enkrat povzročil neprijetnosti, nas taka iztirjanja niso premotila, da bi se dotikali pravice zatočišču, ki spada med slavne strani švicarske zgodovine od Zvvinglisa dalje, ki je Ulri-hu Huttenskemu na U-fenauvu -nudil gostolju-bno zatočišče.« »Schweiz. Allgem. Volkszeitungv In še nekaj- dokumentov iz švicarske preteklosti: »Pravica zatočišča je stara čast-na zadeva republike. To je star ponos, ki prehaja v dediščino iz roda v rod in priča, da je tu med gorami in rekami dežela, v kateri se sleherni preganjanec, ki se postavlja pod njeno zaščito in živi po njenih zakonih, nima bati pred nobenim preganjalcem.« »Neue Zuercher Zeitung« z dne 21. julija 1249 * % * »Odkrijmo se, bratje, pred to veliko nesrečo in hvalimo Boga, da nam je dovoljeno podeliti ubogemu preganjencu zatočišče.« Gottfried Keller Teh vrstic nismo posneli ,z namenom, da bi .spreobračali zagovornike nasilja od načel diktatorske etike, pač pe v osvežitev spomina tistim. ki demokracijo javno izpovedujejo, pa se njenih- nenapisanih zapovedi ob vsaki priložnosti ne držijo. Zlasti pa jim gre na živce, da imamo mi za te nesrečnike besedo in obrambo, ki so jo vredni in potrebni. Pri svojem izpadu pa je bila tovarišija nekoliko neprevidna, ko je napisala, da »gre pri -tem celo za ljudi, ki se skušajo z begom odtegniti roki pravice«. Pri tem nas je namreč spomnila na preteklost, ko so preko mejd bivše Jugoslavije bežali res samo taki, ki so be žali pred roko pravice. Mnogi od teh so se pozneje vrnili, »osvobodili« narod in pišejo danes spomine v stilu »ravbarlitera-ture«. Oni so danes roka pravice... Današnji upravitelji in nekdanji -gostje Mitroviče in neštetih drugih kaznilnic in prisilnih- delavnic so dali zastražiti meje, in kdor zbeži, ie izdajalec domovine, »socializma« in seveda kriminalec. Ljudje v »svobodni domovini« pa morajo molčati, dasi vedo, da se zgodovina ponavlja in da utegne Mitroviča lepega dne spet zagledati stare znance... To je eno. Drugo je nabrežinska zadeva. Tragiko tega dogodka smo občutili živo kot vsak pošten Slovenec. Pod nobenim pogojem pa ne dopustimo, da bi nam o -tem dajalo-kake moralne nauke ali celo očitke glasilo menze iz ulice Montecchi. torej prav ljudje, katerih gospodarji so dopu-stili, da je Italija sploh prišla v Trst. Seveda, najprej sebi in sonarodnjakom nadeti komat, nato pa tuliti kot v menažeriji, t' komat ni take barve, kot bi hotel' (in kot so vedeli, da ne bo!)-, to j“ politična morala neodgovornih pustolovcev in mešetarjev s slov. zemljo. »Vsekakor lep primer borbe za pravice tržaških Slovencev!« Tako skončuje -tovarišija svoj se stavek. Velja pa njim za dejanje. ki ga Slovenci ne bodo pozabili! se- na Pravi so se oglasili! »Primorski dnevnik«, ki že s mim svojim obstojem šestkrat teden žali čast in ponos slovenskega naroda, je v nedeljo spet bevsknil. Skozi -sito in rešeto nam je natresel nekaj tiste snovi, ki na piavih sitih ostane, in ki je obenem zrcalni odsev duševnega bogastva, tržaških pomožnih kuharjev socialistične Brozge. Skratka, tovarišiji gre na živce, da ljudje že deseto leto bežijo iz FLRJ, te karikature vsega, kar bi hotela pred svetom predstavljati noui predpisi o doktoratu Dr. Toaido premeščen Dr. Toaido, ki je vodil tržaški sedež »INAM« in katerega so nestrp neži den-uncirali, da je poleg drugih tujih napisov uvrstil tudi slovenskega, je -premeščen v La Spe-zio. Pa> se še kdo čudi, če fašisti dviigajo glave! Dugoslovanslm vlada opozarja NABRiEZINSKI DOGODEK PO NJENEM MNENJU KR SI MANJŠINSKI STATUT -Zastopnik državnega sekretariata za zunanje zadeve, Branko Draš-ko-vič, je na tiskovni konferenci v Beogradu, -dne 11. t. m. izjavil, da je jugoslovanska vlada iznenadena nad nedemokratičnimi ukrepi italijanskih- oblasti v Trstu, ki- skušajo podpreti namene protijugoslovanske emigrantske organizacije »U-stanova za pomoč beguncem iz Julijske krajine in Dalmacije«. Ti napori so po jugoslovanskem -mnenju v nasprotju z odredbami manjšinskega sta-tuta in njihov namen je, onemogočiti normalizacijo j-ugbelo-vansko-i-talijanskih odnosov in od- Odbor za prosveto zveznega doma ]e končal razpravo o predlogu zakona Odbor za prosveto zveznega zbora je -dne 11. t. m. končal razpravo o predlogu zakona o doktoratu znanosti. -Nova določila so zanimiva za vse, ki so kdaj dosegli doktorsko če-st na jugoslovanskih -univerzah ali pa nameravajo tam uveljavljati svoj. na drugih univerzah pridobljen doktorski naslov. Dolgo se niso mogli zediniti o tem, ali naj priznajo kot doktorate znanosti sa mo tiste dosedanje -doktorate, ki so bi-li doseženi z branjeno doktorsko tezo ali pa tudi tiste, ki s-o bili pridobljeni samo iz rigorozi (kar je veljalo v Zagrebu, Ljubljani in prejšnjih avstrijskih univerzah za doktorate pravnih ved). Končno so sprejeli besedilo, -ki je zadovoljilo tudi stare doktorje- omenjenih univerz. 25. člen zakonskega načrta namreč glasi: »Osebe, ki so po sedanjih ali prej veljavnih predpisih dosegle doktorat, razen akademskih stopenj -doktorata medicine, imajo vse pravice, ki prapadajo tistim, ki po tem zakonu pridobe doktorai znanosti. Za osebe, ki so po dosedanjih -predpisih dosegle akademsko -stopnjo doktorja medicine in ki so, ko postane ta zakon veljaven v poklicu univerzitetnega predavatelja, se smatra, da- izpolnjujejo pogoj za univerzitetnega predavate lja, ki se nanaša na doktorat. Osebe, ki so postale državljani FLRJ na osnovi pogodbe o miru ali, z opcijo ter so dosegle dok-torat na eni izmed univerz v državi, katere dr žavljani so bili, imajo t-udi brez nostrifikacije svoje doktorske diplome vse pravice, ki jim pripadajo na' osnovi nostrifikacije.« Vsi stari doktorati so torej ize nače-ni z novim »doktoratom znanosti«, Izjema so samo doktorati medicine, ki dajejo svojemu nosi teljiu samo pravico na priznanje a kademske stopnje, ne pa, v kolikor ne gre za -univerzitetnega predavatelja, stopnje znanstvenega delavca. Nove doktorate znanosti bodo kandida-tje dosegli samo na osnovi pisane dizertacije, katero-bo oceni la in sprejela komisija treh: čla-nov, izbranih iz kroga univerzitetnih predavateljev in znanstvenih delavcev. 'Svojo dizertacijo bo moral kandidat 'tudi obrani-ti in jo vsaj izvlečku- tiskati. Poleg tega bo moral opraviti -poseben ustni izpit, v -katerem bo dokalzal splošno obvladanje raznih disciplin, ki spadajo v področje, iz katerega je doktoriral. Fakulteta lahko oprosti kandidata ustnega izpita, če se ta že vrsto let bavi z znanstvenim delom in se je s tem svojim delom tudi uveljavil. Originalna šala V istem sestavku si je »Primorski dnevnik« dovolil 'tudi precej o-rig-inalno šalo: poskusil se je delati norca iz samega sebe. Priznati mu moramo, da mu je to prav dobro uspelo. Med drugim stoji namreč tudi tale cvetka: «... vsem je znano, da niso v Jugoslaviji še nobenemu skrivili lasu zaradi njegovega političnega prepričanja.« Šaljivi, pisec je mislil pri tem prav gotovo na one politične nasprotnike, ki so že plešasti. Ne moremo si pa predstavljati, da je stavek mišljen dobesedno, ker se nam zdi nemogoče. da bi ena sama glava mogle vsebovati tako neizmerno količino duševne lastnosti, ki jo navadni, zdravijo v posebnih sanatorijih. Nej pa je bil namen .tega stavka tako nedolžno - humorističen, o-tane dejstvo, da so z njim. titovc dosegli nov rekord: rekord nesrarr nega cinizma, ki mu v tej oblik-' res težko najdemo primere. Drznili so si napisati nekaj podobnega v Trstu, na samem pragu njihovega »rajaš z laži-demokracijo, laži-svo-bodo in laži-socializmom! Naj h! a je molčali v lastnem interesu. Preveč je ljudi, ki bi lahko pričali, kakšna je resnična svoboda v Titovi FLRJ in — preveč je, na ža losit, tudi onih, ki tega ne bodo mogli nikdar več pričati. -Spet enkrat so titovci prav nesramno in javno pokazali, da imajo tržaške Slovence za tepce, ki ničesar ne vidijo in ne slišijo. Tisti maloštevilni, ki hočejo taki po Vsej sili tudi biti, imajo to seveda na prosto razpolago. Vsi ostali pa si mislimo nekaj prav tehtnega, kar b’. nas, izgovorjeno v domovin' »socializma«, stalo najmanj prisilno delo, dasi ne bi »skrivili lasu«! Ta naš sestavek pa naj tovariši smatrajo le kot pojasnitev našega mnenja, nikakor pa ne kot prispevek k nesmiselni polemiki tiste vrste, za katero smo prisiljeni upoštevati oni že zelo stari verz: »Hoc scio pro certo« — in še kaj zraven. Odgovorni urednik: Dr. Prof. ANTON DABINOVIC Tiska: tisk. Adria, d. d„ v Trstu ZDRAVNIK Dr. FRANJO DELAK v TRSTU ponovno sprejema .v Barkov-ijah, ul. Cerreto 13, pritličje, vsak dan od 16. do 18. ure. - Tel. 32-537 IHiZflPli hlMtOVfllGi i Deske smrekove, macesnove in trdih lesov, trame in par-kete nudi najugodneje TEL. 90441 CALEA *i.i. R 8 T Sonnlno, i *